Nasmeh POMLAD - 2012
I S S N 18 5 5 - 6 6 3 9 pomlad 2012 vsebina uvodnik 4 Samopostrežna restavracija Apetit 6 Nova blagovna znamka v Spoštovani bralci Nasmeha! 8 Obisk predsednika Türka v Za nami je lep marčevski začetek pomladi in april, ki je opravičil svojo pregovorno muha- sistemu Slorest – študentske restavracije 10ka podjetju TPV 10 Franc Križan, naj sodelavec tretjega četrtletja 11 Ivanka Cvelbar – naj sodelavka iz obrata Novo mesto 12 Informativa 2012 13 Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 2012/2013 14 Predstavitev poklica kuhar vost. Tu je že maj – za mnoge najlepši mesec v letu, saj je narava res polna brstenja, cvetenja, prebujanja … Upajmo, da se bo vsaj delček tega prebujanja in rasti pokazal tudi v našem gospodarskem prostoru. Posledice gospodarske krize, ki se je začela jeseni 2008, se še čutijo, saj marsikatero podjetje in dejavnost še ne deluje v takšnem obsegu, kot je v časih konjunkture. Kriza še ni premagana, okrevanje je počasno in postopno. Podobno kot za preteklo leto lahko ugotovimo, da so se naši poslovni partnerji uspešno prilagodili novim razmeram na trgu, zato v naših enotah ni bilo potrebe po odpuščanju zaposlenih oziroma smo zaradi novih projektov število zaposlenih v letu 2011 povečali na 508, kar pomeni 22 sodelavcev več. Na splošno lahko rečemo, da je bilo leto 2011 uspešno in da so poslovni rezultati na nivoju leta 2010. na OŠ Božidarja Jakca Prihodki od prodaje so se glede na leto 2010 povečali za 2,2 odstotka, dobro smo obvlado- 16 Coaching in druge aktualne vali stroške in tveganja, prilagajali smo se spremembam po posameznih enotah in podjetju. teme 19. vodstvene konference 18 Priprave na notranje presoje 2012 19 Zunanje presoje Slorestovega integriranega sistema kakovosti Veliko pozornosti je bilo potrebno nameniti doslednemu spremljanju plačil. Indeks ohranitve obstoječih pogodb znaša skoraj 99 odstotkov. Planirali smo nekaj večjo rast prometa z novimi naročniki, kot je bila dosežena. Razlog za to vidimo tudi v gospodarski krizi, ko se potencialni naročniki iz poslovnega sektorja težje odločajo za outsourcing dejavnosti prehrane, poleg tega pa smo v sektorju zdravstva računali na javne razpise, kar se ni zgodilo. Veliko pozornosti namenjamo upravljanju s človeškimi viri, v okviru tega predvsem izobra- 20 Pust – ta norčavi čas 22 Divja hrana oziroma kaj ževanju, komunikaciji in ustvarjanju ustrezne organizacijske klime. vse lahko pojemo govarjajo določeni nosilci, kot so indeks zadovoljstva gostov, indeks zadovoljstva naročnikov, 28 Beluši ali šparglji 30 Sun Roller Adriatica – indeks varnosti živil, fluktuacija, bolniška odsotnost, indeks skladnosti ravnanja z okoljsko Slorestov novi poslovni partner Tudi drugi kazalci poslovanja, za katere skladno s konceptom »vodenje s cilji« skrbijo in od- politiko in drugi, kažejo na izboljšanje glede na pretekla obdobja. Velik korak naprej smo naredili tudi v razvoju oziroma nadgradnji blagajniškega poslovanja in spremljanja materialnih tokov. 33 Jagode v listnatem testu 34 Predstavitev podjetja V letu 2011 smo investirali več kot prej. Omeniti je potrebno investicijo v novo, sodobno 36 Tečemo, da nam Za sistem vodenja kakovosti, sistem varnosti živil (HACCP) in sistem ravnanja z okoljem ima- Diversey, sedaj del Sealed Air življenje ne uide 38 Nagradna križanka Izdaja: Slorest d.o.o., Glavna in odgovorna urednica: Irena Primožič Uredniški odbor: Gregor Stipančevič, Kata Vidović, Marko Ponikvar, Martina Orel samopostrežno restavracijo odprtega tipa Apetit v palači DSU na Litostrojski cesti 54 v Ljubljani, za katero smo oblikovali novo celostno podobo in hkrati popestrili svojo ponudbo. mo certifikate pooblaščenih referenčnih organizacij, ki smo jih tudi lani obnovili. Jeseni 2011 smo pridobili eko certifikat za pripravo jedi ali cateringa, ki vsebujejo eno ali več ekološko pridelanih živil. Omeniti velja tudi uspeh Slorestove ekipe na Gostinsko-turističnem zboru oktobra v Termah Čatež, kjer smo prejeli dve zlati in dve bronasti medalji. Tako, nekaj besed smo namenili našim rezultatom v letu 2011, zdaj pa predlagam, da si vzamete čas tudi za druge zanimive teme Nasmeha. Tisk: ZIP center d.o.o., Generalni direktor Januš Petrač Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p. Uredništvo: Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana Telefon: 01 300 42 40 Elektronska pošta: [email protected] www.slorest.si ISSN 1855-6639 3 NOVO Samopostrežna restavracija Apetit Irena Primožič Fotografije: Helena Kermelj Decembra smo v Slorestu odprli najsodobnejšo samopostrežno restavracijo, ki smo jo poimenovali Apetit. Restavracija je odprtega tipa in se nahaja v poslovni stavbi D.S.U. na Litostrojski cesti 54 v Ljubljani. Restavracija vsak delavnik nudi malice in kosila, ob koncih tedna pa je idealen prostor za organiziranja druženja, kot so poroke in ostala praznovanja ter srečanja. Restavracijo Apetit odlikujejo odličnost kulinarične ponudbe, hitra postrežba in sodoben ambient. Vitamini v lončku Sladka izbira Domače testenine po izbiri 4 pomlad 2012 NOVO V ponudbi so tudi raznovrstne slaščice, ki se pripravljajo v restavraciji in sveže stisnjeni sokovi in smutiji. Ekipa restavracije pod vodstvom Mladena Kvržića vsak dan pripravi približno 40 različnih jedi in postreže približno 350 obrokov. Dober glas se hitro širi, zato se število gostov, ki prihajajo iz okoliških podjetij, iz dneva v dan povečuje. Bogat dnevni jedilnik, ki vsebuje malice in kosila dopolnjuje še priprava svežih jedi pred gosti. Gostom nudimo domače testenine, ki jih izdelujemo sami, preliv pa se pripravi sproti, za vsakega gosta posebej. Pripravljamo tudi pice in jedi z žara. Medtem ko gost izbira solato iz pestrega solatnega bara, preko pozivnika prejme sporočilo, da je njegova jed pripravljena. Ekipa restavracije 5 NOVO Irena Primožič, Grega Brzin foto: Mohorič Ines Nova blagovna znamka v sistemu Slorest – študentske restavracije 10ka 10ka je zaščitni znak naših novih restavracij v mestni občini Maribor. Restavracije na posameznih fakultetah so namenjene predvsem študentom, zato je naša nova blagovna znamka oblikovana v tako imenovanem »retro« stilu, ki odraža mladostniško igrivost in sproščenost. V tej smeri tudi gradimo končno podobo restavracij 10ka. Namesto klasične otvoritve smo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja 10. aprila organizirali velik koncert, ki se ga je udeležilo 1300 študentov. Poleg treh predskupin sta nastopila Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Nina Pušlar. Dogajanje je povezoval prekmurski »foksner« Činč, ki je na koncu tudi pomagal pri podeliti dveh Ipad-ov. Za to odlično nagrado so se lahko potegovali Mariborski študenti preko socialnega omrežja Facebook (poiščite nas: 10ka). Ena izmed restavracij 10ka je na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Vodi jo gospa Duška Golob. Duška dela v Slorestu že dve leti – sprva je delala v obratu Mariborska livarna Maribor (MLM), in sicer kot delilka. Rada je delala tudi na cateringih. Ob prevzemu restavracij Univerze v Mariboru je napredovala na delovno mesto vodje restavracije. Pred tem je kar 25 let delala v Termah Maribor kot vodja strežbe. V MLM je delala kot delilka v vseh treh restavracijah, tudi v Lenartu. Delo ji je bilo zelo všeč, ker je imela z gosti oseben stik. Ko je bila povabljena k sodelovanju pri novem projektu, ni nič oklevala. Dela vodje je bila va- 6 pomlad 2012 NOVO jena, prav tako dela v strežbi, zato se je z veseljem odzvala povabilu. Začetek je bil kar naporen, saj se je vse odvijalo zelo hitro. Najprej je bilo treba spoznati lokacijo, nato goste. Želje in potrebe gostov so malo drugačne kot v MLM. Tudi delovnik je bil na začetku krepko podaljšan, vendar je tega navajena, saj je gostinka. A po napornem začetku so se zadeve hitro ustalile. Gostom želi skupaj z ekipo čim bolj ustreči, zato si ves čas prizadevajo za najboljšo možno storitev. Nova linija jim omogoča lažje delo. V restavracijo pride vsak dan več študentov, tudi profesorji hodijo redno na kosila. Vsi pohvalijo hrano in pravijo, da je razlika v kvaliteti občutna. Poleg restavracije je tudi bife z gostinskim vrtom, ki je zelo zaseden. Z veseljem postrežejo gostom na vrtu, pa tudi v pisarnah. Duška si želi še več podobnih prireditev, kot je bil otvoritveni koncert, saj je bil med študenti dobro sprejet. Rada sodeluje tudi pri strežbi na maturantskih plesih in cateringih. Pravi, da je gostinstvo naporno, a tudi lepo, in to spoznaš vsakič, ko vidiš zadovoljnega gosta. Pohvale pa ji dajo še večji zagon. 7 PRIZNANJE Obisk predsednika Türka v podjetju TPV Melita Per Podjetje TPV, d. d., iz Novega mesta, eden najpomembnejših poslovnih partnerjev Sloresta, je prejelo priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2011, ki je najvišje državno priznanje te vrste. Priznanje je podelil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je bil v četrtek, 15. marca 2012, na obisku v TPV v Novem mestu. Fotografiranje s predsednikom dr. Danilom Turkom Predsednik uprave TPV Gregor Bahč prejema priznanje 8 pomlad 2012 PRIZNANJE Razgovor s predsednikom vsem zaposlenim v TPV in njihovim družinskim članom ter vsem, ki so podjetje spodbujali in soustvarjali napredke na poti odličnosti. To nagrado smo zaslužili vsi skupaj. Iskreno sem vesel prejema najvišje nacionalne nagrade – priznanja za poslovno odličnost. Ta poseben dosežek pomeni neodvisno zunanjo evalvacijo našega skupnega dela in potrditev, da smo na pravi poti, poti odličnosti.« V avtomobilski industriji sta spoštovanje in odnos do kakovosti na prvem mestu. Izkušnje so sprva pridobivali v Industriji motornih vozil (IMV). Z razdelitvijo IMV je TPV zastavil svojo pot razvoja proizvodnje avtomobilskih sklopov in v dobrih dvajsetih letih z dobro voljo, izkušnjami, učenjem in inovativnostjo zaposlenih prerasel v razvojnega dobavitelja opreme za vozila. Dolenjska, kjer je matično podjetje TPV, ponuja različne priložnosti za ustvarjanje odličnosti, a samo če jih uspemo uzreti. Mnogim odličnim ljudem, ki si prizadevajo za dosežke in razvoj v tem okolju, je to uspelo. V TPV je ključen dialog, dogovor med vodstvom in zaposlenimi. Uspeh je plod skupnega timskega dela vseh 595 zaposlenih. Njihove temeljne vrednote, na katerih gradijo uspehe, so: Ob tej priložnosti so nam odgovorni iz TPV zaupali zahtevno nalogo, to je pripraviti pogostitev, primerno obisku visokega gosta. Moram priznati, da je nastalo kar malo napetosti, ko sem sprejela naročilo za pogostitev samega predsednika RS. Takoj sta se pojavili vprašanji: Kaj pripraviti? Kako pripraviti? Obenem pa so me preplavili občutki zadovoljstva in potrditev, da smo pri opravljanju svojega dela dovolj dobri, dovolj konkurenčni, da nam zaupajo izvedbo tako pomembnega dogodka, kot je priprava peciva za predsednika, pomembne goste iz TPV ter novinarje. Z veseljem so sprejeli naš predlog, da udeležence srečanja razveselimo z ročno izdelanimi minjoni in domačimi piškoti iz naše slaščičarne, s katerimi vsak dan razvajamo naše goste v restavracijah TPV. Podjetje TPV je naš dolgoletni poslovni partner, saj z njim uspešno sodelujemo že več kot osemnajst let. Ukvarja se z razvojem, trženjem in proizvodnjo avtomobilskih delov ter je globalni razvojni dobavitelj sedežnih in karoserijskih sklopov. Iz svojih tovarn, ki so locirane v Sloveniji, Srbiji in Rusiji, dobavlja avtomobilske komponente neposredno ali posredno večini svetovnih proizvajalcev avtomobilov. TPV je prepoznan kot učeče, inovativno podjetje. V svoji politiki so zapisali, da so odločni na poti odličnosti, kar dokazujejo s svojimi rezultati. Sledijo viziji »biti prisotni v vsakem avtomobilu« in poslanstvu »biti učinkovit in cenjen partner v industriji vozil«. V Slorestu smo ponosni, da smo partner podjetja TPV, ki je prejemnik prestižne nagrade za poslovno odličnost. Prav vse temeljne vrednote, ki jih podjetje TPV prepoznava kot ključne za doseganje svojih uspehov, upoštevamo pri svojem delu tudi v našem podjetju, saj lahko le tako uspešno sledimo svojemu partnerju na zelo uspešni poslovni poti. Predsednik uprave TPV Vladimir Gregor Bahč je ob prejemu priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2011 – za katero meni, da je dolgoletni sad dela vseh TPV-jevcev – izrazil zadovoljstvo, da lahko sodeluje v tako izbranem kolektivu: »Posebna zahvala gre • s kakovostjo, učinkovitostjo in partnerskim odnosom skrbijo za zadovoljstvo kupcev, • konkurenčna prednost so njihovi ambiciozni in pripadni zaposleni, • skrbijo za inovativnost in stalni napredek, • delajo izvirno, proaktivno in fleksibilno, • spoštujejo kulturo ljudi in okolje, v katerem delajo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem odgovornim v podjetju TPV za zaupanje ter vsem sodelavcem, ki so pomagali pri pripravi pogostitve. Obenem našemu poslovnemu partnerju ter vsem zaposlenim v TPV želimo še obilo poslovnih uspehov. 9 NA J SODELAVEC/SODELAVKA Franc Križan, naj sodelavec tretjega četrtletja Ana Biber Paš Ob prihodu na Ptuj začutim posebno energijo, ki jo oddaja to prekrasno mesto. Žal mi čas tokrat ne dopušča daljšega ogleda mesta, saj je moj obisk namenjen naj sodelavcu tretjega četrtletja Francu Križanu. Ko vstopim v naš obrat v Perutnini Ptuj, spoznam preprosto in prijazno osebje, ki me zelo lepo sprejme, in počutim se več kot dobrodošlo. Najprej si ogledam kuhinjo, kjer pripravijo preko 2700 obrokov dnevno. Restavracija je zaprtega tipa, delovnik kuhinje pa je prilagojen delovniku Perutnine Ptuj, zato kuhinja obratuje ves dan, vse dni v tednu. Vodja obrata Zlatko Pulko mi pove, da je s »Frančkom« zelo zadovoljen, ker dobro dela in se nenehno trudi za izboljšave, tako pri pripravi hrani kot tudi pri drugih opravilih v obratu. Brez težav poprime za vsako delo, poskrbi celo za pleskanje ter manjša popravila. Vodja obrata se lahko vedno zanese nanj, saj je Franc zelo samostojen in se drži dogovorov. Po krajšem pogovoru z vodjo vstopi Franc. Kaj kmalu ugotovim, da je preprost in skromen fant, zato ni nobenega dvoma, zakaj so ga sodelavci predlagali za naj sodelavca. Po njihovih besedah je Franc vedno pripravljen pomagati in prijeti za delo, je zelo zanesljiv in vsako delo opravi z veseljem. Franc pove, da je kuhanje že od malih nog njegova strast in da je že kot otrok vedel, da bo to tudi njegov poklic. Za kuho sta ga že kot fantiča navdušila njegova babica in oče. Svojo poklicno pot je začel v Ljubljani, nadaljeval na Obali, nato pa se je vrnil na Štajersko, kjer je delal deset let v isti gostilni, preden se je leta 2008 zaposlil pri nas. Redno sodeluje pri pripravi jedilnikov, kamor vključuje svoje ideje in želje. Njegov delovni dan se začne v zgodnjih jutranjih urah s pripravo sestavin ter kuhanjem okoli 1200 obrokov za različne srednje šole na Ptuju. Zanj so nagrada zadovoljni dijaki, ki se redno odločajo za njegove obroke. Njihove odzive spremlja tudi sam, in sicer tako, da na delilni liniji vzpostavi stik z mladimi gosti. Upošteva njihove želje in se trudi izboljšati obroke po željah mladine, hkrati pa zagotoviti zdrave obroke ter spodbuditi dijake k zdravi prehrani, saj se zaveda, da je to v današnjem času zelo pomembno. Posebnih hobijev nima, saj večino prostega časa preživi z družino, za katero vedno poskrbi z dobro hrano, saj tudi v prostem času najrajši kuha. V našem podjetju se dobro počuti, z odnosi med sodelavci je zadovoljen, saj pravi, da vse težave rešujejo sproti ter so vedno pripravljeni pomagati drug drugemu. Složnost v ekipi opazim tudi sama, saj se med kosilom usedejo skupaj ter malo poklepetajo, dekleta pa poskrbijo za obvezno kavico po obedu. Frančeva želja je ostati v Slorestu, saj do njega čuti pripadnost, obenem pa mu nudi izražanje njegovega potenciala ter strasti do kuhanja. Po razgovoru sem prepričana, da je nagrada predana pravi osebi. 10 pomlad 2012 NA J SODELAVEC/SODELAVKA Ivanka Cvelbar – naj sodelavka iz obrata Novo mesto Martina Orel Pozitivna, nasmejana, delavna – to so besede, na katere sem pomislila, ko sem se pogovarjala z gospo Ivanko Cvelbar, Slorestovo naj sodelavko v četrtem četrtletju 2011. Gospa Ivanka skrbi za goste v razdelilni kuhinji Adjustaža v obratu Novo mesto, kjer med drugim pripravljajo prehrano za zaposlene v podjetju Revoz. na Adjustaži. Goste v razdelilni kuhinji sedaj res dobro pozna. Dela kot delilka hrane, zato je v stalnem stiku z njimi. Rada jim ustreže, ko le lahko. Glede na to, da jih pozna, jim pogosto tudi predlaga oziroma svetuje, kaj naj izberejo za malico. Gosti to dobro sprejmejo. Dobro malico tudi pohvalijo in teh pohval se je v posebnem zvezku, kamor si jih beleži, nabralo zajeten kup. V zvezek si zapiše tudi druge posebnosti, da jih lahko sporoči v centralno kuhinjo. Tako z gosti kot s sodelavci se dobro razume. Prijetna je tudi v zasebnem življenju. Dobro se razume s sosedi in sorodniki. Doma imajo manjšo kmetijo, kjer skrbi za gospodinjstvo. Ima dva odrasla otroka in tri vnukinje. Svoj prosti čas še posebej rada posveti svojim vnukinjam in preživljanje časa z njimi jo resnično osrečuje. Z najstarejšo vnukinjo se rada odpravi na sprehod ob Krki. O sebi ni povedala veliko. Pravi, da jo drugi morda bolje poznajo kot sama sebe. Soseda Minka ji je za petdeseti rojstni dan napisala cel življenjepis, ki opisuje njeno življenje. Zaključila bom z odlomkom iz govora ob praznovanju abrahama, ki Ivanko označuje kot skromno, delavno gospo, ki vestno skrbi za svoje bližnje in s predanostjo dela tako doma kot v službi. Tako pozitivna kot je v službi, je tudi doma. Vzame si čas za kratek klepet in lepo misel ob kakšnem življenjskem dogodku. Prav tako najde tolažilno besedo, ko je hudo. Gospa Ivanka je pozitivna oseba, ki s svojo energijo prav posebno napolni prostor. Po pogovoru z njo lahko z veseljem napišem, da je priznanje za Slorestovo naj sodelavko tudi tokrat šlo v prave roke. Dušan Zatežić, vodja obrata Novo mesto, je v utemeljitvi za priznanje Slorestova naj sodelavka Ivanko Cvelbar označil kot zaposleno, ki z gosti vzpostavi pristen odnos in si vedno prizadeva ugotoviti, kaj si gostje želijo. Zelo je dovzetna za spremembe, ki jih uvajajo pri delu. Pripravljena je pomagati sodelavcem in med njimi širi pozitivno energijo. Za prejem priznanja je izvedela od administratorke, ki je tisti dan pomagala v restavraciji Adjustaža. Potem je odšla v pisarno vodje obrata in ga kar malo oštela. Še posebej zato, ker meni, da si marsikdo od njenih sodelavcev prav tako zasluži to priznanje. Kljub vsemu je priznanja zelo vesela. Vodja bi k opisu brez lažne skromnosti lahko dodal, da je Ivanka skromna in izredno delavna gospa. Deluje nekoliko zadržano. Na prvi vtis nezgovorna, a ko govori v prijetnem dolenjskem narečju, se v vsaki besedi čuti pozitiven odnos do vseh stvari v njenem življenju. Ne glede na to, ali govori o vnukinjah ali delu, v njenih besedah začutiš energijo in žar, ki ga ima v sebi. Pravi, da raje dela, kot govori, in da je to tisto, kar je pomembno. Pri delu je angažirana, predlaga spremembe tako za ponudbo kot tudi za organizacijo dela v razdelilnici. Prej je delala na različnih lokacijah v obratu, sedaj pa skrbi za RK Adjustaža. Razdelilnica je v primerjavi z glavno restavracijo Revoz manjša in deluje nekoliko bolj domače. Pravi, da ji je všeč, ker se gostom v času malice lahko posveti nekoliko bolj kot v glavni restavraciji. Dnevno postrežejo okoli 240 gostov. Takoj se opazi urejenost in čistoča restavracije. Z enim od gostov v Revozu so dogovorjeni, da s kredo na tablo nariše zanimivo risbo. Ivanka poudari, da se ji zdi čistoča restavracije zelo pomembna. V razdelilnici ne dela sama, za goste skrbi skupaj s sodelavci, ki so bili tisti dan razporejeni 11 štipendije Informativa 2012 Ana Biber Paš »Ko bom velik/-a, bom ...« S tem stavkom so organizatorji Informative 2012 na prireditev vabili učence, dijake, študente in odrasle. Prireditev, ki bi jo lahko označili informativni dan pred informativnimi dnevi, se je odvijala 20. in 21. januarja na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Informativo je po oceni organizatorjev obiskalo nekaj manj kot 15.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali ponudbo več kot 200 razstavljavcev. Med obiskovalci je bilo tudi 1200 učencev in dijakov iz Ljubljane in okolice ter drugih slovenskih regij, ki so prireditev obiskali v okviru brezplačnih vodenih ogledov. Mladi so se sami, s starši ali z vrstniki sprehodili po razstavnih prostorih in zbirali informacije o možnostih izobraževanja, vpisnih pogojih različnih izobraževalnih ustanov, obveznih praksah in zaposlovanju po končanem šolanju oz. študiju. Odrasli pa so se zanimali za formalne in neformalne oblike nadgrajevanja svojega znanja. Obiskovalci so na enem mestu dobili pregled izobraževalnih programov, ki so na voljo v Sloveniji ter tujini. Poleg predstavitev na stojnicah so potekala tekmovanja za dijake, nastopi na odru ter predstavitve poklicev, kar je dvigovalo utrip na sejmu. Na Informativi so obiskovalci pridobili informacije o tem, kateri poklici so poklici prihodnosti, kje in kako dobiti štipendijo, kako urediti bivanje v času šolanja, katera podjetja nudijo prakse in katera (prve) zaposlitve. Naše podjetje se je že tretjič predstavilo na sejmu. 12 Predstavili smo se kot podjetje, ki nudi štipendije mladim, ki se odločijo za šolanje na gostinski šoli. Štipendiramo dijake, ki se šolajo za poklic kuharja oz. gastronoma ter natakarja. Poleg tega dijakom nudimo opravljanje obvezne prakse v naših obratih po vsej Sloveniji, saj imamo razširjeno mrežo usposobljenih mentorjev, ki lahko učinkovito pripravijo mlade kuharje in/ali natakarje na njihovo nadaljnjo poklicno pot v gostinstvu. Poleg tega se na Informativi prestavljamo tudi kot zaposlovalec, saj znamo prisluhniti mladim, ki iščejo prvo zaposlitev, in jim nudimo pridobivanje prvih izkušenj na njihovi karierni poti. Letos je bilo opaziti več mladih, ki so že poznali naše podjetje in so prišli s ciljem pridobiti več informacij o poklicni poti kuharja ali natakarja ter se pozanimati o pogojih za pridobitev štipendije. To je bilo še posebej izrazito v soboto, ko so mlade večinoma spremljali starši, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavljenim informacijam. Na letošnji Informativi je bilo opaziti, da so bili predstavitveni prostori razstavljavcev v povprečju nekoliko bolj skromni kot preteklo leto. Kljub temu je bilo dogajanje na nekaterih zelo pestro. Videti je bilo, da si nekatere šole prizadevajo pridobiti učence za vpis tudi s privlačno predstavitvijo poklica in predstavitvijo možnosti zaposlitve po končani šoli. Žal ne morem mimo ugotovitve, da tudi letos na sejmu ni bila predstavljena niti ena srednja gostinska šola, kljub temu da bi lahko tudi z zanimivo predstavitvijo gostinskih poklicev na sejmu zbudili zanimanje učencev za večji vpis na gostinske šole po vsej Sloveniji. pomlad 2012 RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 Podjetje Slorest d.o.o. razpisuje kadrovske štipendije za dijakinje in dijake, ki se izobražujejo za poklic gastronom in gastronomski tehnik Štipendistom nudimo: • mesečno prejemanje štipendije za čas šolanja • opravljanje strokovne prakse • zaposlitev v podjetju Pri izboru kandidatov za dodelitev kadrovske štipendije bomo obravnavali vloge, ki bodo prispele v kadrovsko službo podjetja najkasneje do 31. avgusta 2012. Vloga kandidata naj vsebuje: • življenjepis • kopijo dokazila o šolskem uspehu v preteklem letu šolanja • potrdilo o vpisu za šolsko leto 2012/2013 • pisno izjavo, da kandidat ne prejema štipendije iz kateregakoli drugega vira Izbor kandidatov: Pri izboru kandidatov bomo upoštevali izpolnjevanje razpisanih pogojev, kraj stalnega oziroma začasnega bivališča kandidata ter mnenje na podlagi opravljenega razgovora. Kandidate vabimo, da oddajo svojo vlogo na naslov: Slorest d.o.o. za kadrovsko štipendijo Dunajska c. 5 1000 Ljubljana Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. Za dodatne informacije v zvezi s štipendijami in zaposlitvijo nam pišite na e-naslov : [email protected] ali pokličite 01/300 42 58 Veselimo se sodelovanja z vami! Ljubljana, april 2012 13 IZOBRAŽEVANJE Predstavitev poklica kuhar na OŠ Božidarja Jakca Ana Biber Paš Gospo Špelo Kos, učiteljico na osnovni šoli Božidarja Jakca v Štepanjskem naselju v Ljubljani, sem spoznala v naši restavraciji Apetit, kjer je potekalo kuharsko tekmovanje osnovnošolcev. Spoznali sva se v dokaj neprijetni situaciji, ko se je eden izmed njenih učencev poškodoval in smo skupaj odšli na urgenco, na srečo pa se je vse dobro končalo in iz neprijetne situacije je nastalo odlično sodelovanje. Že med vožnjo sva se pogovarjali o možnosti sodelovanja, in sicer sva se dogovorili za predstavitev poklica kuhar višjim razredom osnovne šole pri izbirnem predmetu sodobna kuhinja. Nad idejo je bila izredno navdušena, saj na šoli radi predstavijo različne karierne možnosti, še toliko bolje pa je, če otroci stvari lahko preizkusijo v praksi. Dogovorili sva se, da idejo predstavi ravnateljici, nato pa me obvesti o možnih terminih. Kmalu me je res poklicala in dogovorili sva se za dva termina. Z Andrejem Dereanijem, asistentom za gastronomijo v našem podjetju, sva pripravila vse potrebno za najino kuharsko delavnico, katere namen je bil navdušiti otroke za poklic kuharja ter učencem, ki so se že odločili za ta poklic, le-tega podrobneje predstaviti ter jim podati čim več informacij o možnostih, ki jim jih ponuja naše podjetje. Ko sva vstopila v razred, so bili otroci izredno razposajeni, veliko so spraševali, kdo sva in kaj bomo delali. Andrej se jim je v svoji kuharski opravi zdel zanimiv, zato so se večinoma sukali okoli njega in ga zasipavali z različnimi vprašanji. Z nasmehom jim je odgovarjal, in ko smo prebili led, smo začeli. Najprej sem jim predstavila podjetje, s čim se ukvarjamo ter zakaj sva prišla. Predstavila sem jim poklic kuharja ter kaj jim v primeru izbire tega poklica ponuja naše podjetje: možnost kadrovske štipendije, šolske prakse in kasneje tudi redne zaposlitve. Bili so navdušeni, saj takšnih informacij še niso dobili, vsaj s strani podjetja ne. Zavedajo se, da jim kadrovska štipendija omogoča večjo socialno varnost tako med šolanjem kot tudi kasneje, saj jih po končanem šolanju čaka redna zaposlitev. Po uvodnem delu smo začeli s še bolj zanimivim praktičnim delom, kjer so se lahko preizkusili v vlogi kuharja. Razdelili smo se v dve skupini, eno je vodil Andrej, drugo pa jaz. Z zanimanjem so opazovali Andreja, ki jim je predstavil različne kanapeje, jaz pa sem pripravljala sadna nabodala. Učenci so kar tekmovali, kdo jih bo naredil več, boljše in lepše. Izredno smo uživali in dve uri sta minili, kot bi trenil. Svoje umetnine so na koncu ponosno odnesli šolski tajnici, ki jih kar ni mogla prehvaliti. To jim je seveda veliko pomenilo in eno izmed deklet se je celo vrnilo v naslednjem terminu, kjer sva z Andrejem predstavila poklic še drugi skupini učencev. V drugi skupini so prevladovali fantje, pet izmed njih naj bi se že odločilo za poklic kuharja, zato so bili še posebej navdušeni in zagnani pri delu. Ponovno so nastali krasni kanapeji in sadna nabodala, ki smo jim dodali še sladko smetano in stopljeno čokolado. Z navdušenjem smo ugotovili, da je sadje še bolj okusno, če ga pomočiš v slastno čokolado. Z Andrejem sva odšla s prijetnimi občutki ter se tudi sama nekaj novega naučila. Otroke najlažje pritegneš s praktičnim izobraževanjem, saj lahko tako pustijo svoji domišljiji prosto pot. V upanju na nove mlade moči v slovenski kuhinji sva se poslovila ter jim zaželela uspešno nadaljevanje njihove življenjske poti. 14 pomlad 2012 Naša kmetija stoji na zelo lepe kraju pod vznožjem Kamniško Savinjskih Alp blizu smuèarskega središèa Krvavec. Smod družinska kmetija z dolgo tradicijo, kjer pri delu pomagata starša in brat z družino. Naša kmetija je srednje velika kmetija in je pretežno usmerjena v pridelavo zelenjave. Imamo zelo raznoliko ponudbo. Glavni vir dohodka na kmetiji je še vedno pridelava krompirja. Sledita mu pridelava svežega zelja, solate ter ostale zelenjave. Za èim bolj zgodno pridelavo smo postavili rastlinjake, kjer se proizvodnja zaène že v zimskem èasu. Spomladi, kjer se zaène sajenje na prostem, pa v rastlinjake posadimo plodovke, kot sta paradižnik in paprika. Temeljimo na lastni proizvodnji in temu primerni kakovosti, za katero se trudimo, da je èim višja. Zaradi raznolikosti naših kupcev med katerimi je tudi Slorest d.o.o. in zaradi zelo široke mreže dostave, saj ta pokriva celo Slovenijo, smo dnevno prisotni na tržišèu. Naša dostava je dnevna, oziroma po dogovoru s kupcem. Vso zelenjavo pa se lahko kupi tudi pri nas doma. Za potrebe Sloresta smo razvili proizvodno linijo za olupljen krompir in oèišèeno solato. Krompir se najprej oèisti, olupi v posebnem stroju in se potem vakuumsko pakira. Solata se prav tako oèisti, razreže, osuši v centrifugi in vakuumsko pakira. Te proizvodi imajo kar nekaj prednosti za goste Slorestovih restavracij: oba proizvoda sta pripravljena brez roènega dela, kar poveèuje varnost živil, èas priprave v restavracijah je krajši, prav tako je krompir na ta naèin lepše olupljen. Izdelki imajo rok trajanja nekaj dni pod ustreznimi temperaturnimi pogoji. Proizvodnja je tudi ekološka, saj se vsi odpadki, ki pri tem nastajajo, kot krma za domaèe živali ali kompostirajo. Na naši kmetiji se najbolj trudimo pridelati kakovostno zelenjavo, cene pa prilagajamo konkurenènim cenam na tržišèu. Seveda naša raznolikost in kakovost pripomoreta k temu, da smo na tržišèu zelo dobro prepoznavni in zastopani, saj je naš cilj dobra kakovost. IZOBRAŽEVANJE Coaching in druge aktualne teme 19. vodstvene konference Martina Orel Na tokratni vodstveni konferenci, ki je potekala na že tradicionalni jesenski lokaciji na Rogli, smo dobršen del dvodnevne delavnice posvetili coachingu, preostali čas pa drugim aktualnim temam v podjetju – predstavitvam dobrih praks, uvedbi delovnih nalogov in predstavitvi eko certifikata. uspehu, ter da znamo tako vedenje ponoviti oziroma ga nadgraditi v naslednji situaciji. V predavanju nam je Žunec prikazal, da so spremembe stalnica v poslu. Tako je tudi v našem podjetju, kar smo slišali na predstavitvah naslednji dan. Vodja kakovosti Kata Vidović je predstavila eko certifikat, ki smo ga pridobili v oktobru 2011. Predstavila nam je razloge za eko certificiranje v podjetju in katere jedi so certificirane z eko certifikatom. V Slorestu smo pridobili eko certifikat za jedi, ki vsebujejo eno ali več ekoloških sestavin, ter za catering z jedmi iz ene ali več ekoloških sestavin. Tako v podjetju sledimo trendom ter ponujamo gostom možnost izbire, da se odločijo za jedi z eko sestavinami. Podjetje poleg stalnih nadgradenj storitev za goste uvaja tudi izboljšave in spremembe v notranji organizaciji podjetja. Predstavljena Za nadgradnjo veščin coachinga smo k sodelovanju povabili predavatelja Branka Žunca iz BMC International. S predavateljem smo nekoč že sodelovali, ko nas je popeljal v svet coachinga kot veščine vodenja. Ponovno nas je z zanimivimi aktivnostmi spodbudil k razmišljanju, kaj je pomembno pri vodenju ekipe. Vse se začne in konča pri dobri komunikaciji s sodelavci. Način komunikacije je še posebej pomemben pri sporočanju in uvajanju sprememb pri delu. To naj bo kar najbolj enostavno, najbolje čim bolj konkretno in podkrepljeno z zgodbo, saj je tako bolj razumljivo in lažje sprejemljivo za vse, ki se jih sprememba tiče. Poleg tega nas je predavatelj opozoril na to, da moramo analizirati uspeh. Običajno radi tuhtamo, kaj je šlo narobe, ko nam nekaj ne uspe. A to, da se vrtimo v krogu neuspehov, nas ne pripelje daleč. Pomembno je, da ugotovimo, kakšno vedenje nas privede k 16 pomlad 2012 IZOBRAŽEVANJE dobra praksa, ki pripomore k večji urejenosti naših zaposlenih; to je sistem menjave delovne obleke in obutve, ki ga je uvedla Andrejka Bukovšek, vodja obrata Celje. Tudi letos smo podelili priznanja posameznikom in ekipam. Priznanja so prejeli: je bila uvedba delovnih nalogov, kjer je bilo pomembno dobro sodelovanje službe za gastronomijo z obratom, ki je uvajal delovni nalog. Ponovno se je pokazalo, da uvajanje sprememb ni enostavno, temveč je potrebno veliko priprav in trdega dela vseh sodelujočih, da je projekt uspešen. Za zaključek so vodje obratov prikazali uvedbo dobrih praks v svojih obratih. Predstavitev dobrih praks je bila že četrtič. Tokrat so vodje predstavili, kako so eno od že predstavljenih dobrih praks uvedli v svojem obratu. Nekateri so jo dogradili in prilagodili za svoj obrat. Spoznali smo, kako poteka označevanje termoportov v obratu Ljubljana 4. Vodja obrata Toni Koleša nam je predstavil prednosti njihovega načina označevanja termoportov. Enako dobro prakso so uvedli v obratu Ptuj, kjer so označevanje termoportov prepoznali kot koristno, saj so si tako olajšali logistiko transporta. Ugotovili so, da lahko z uvedbo te dobre prakse brez večjih stroškov zagotovijo bolj kakovostno storitev za goste. Naslednja dobra praksa, ki jo je vodja obrata v Podskrajniku Igor Ferdin uspešno prenesel v svoj obrat, je opomnik za zaposlene na posameznem delovnem mestu o tem, kaj morajo narediti dnevno oziroma tedensko. Opomnik se je še posebej dobro izkazal pri odpiranju novega obrata, ko v delo uvajamo novozaposlenega. V ekipi je delo bolje organizirano, vsak ve, katere so njegove vsakodnevne zadolžitve in odgovornosti. Tudi ta dobra praksa predstavlja korak k zagotavljanju boljše storitve za naše goste in kliente. Predstavljena je bila še ena • Radana Gončin za stalen napredek v ponudbi na srednjih šolah in v restavracijah, • Andrejka Bukovšek za angažiranost pri prenovi kuhinje BSH, • Gregor Grohar za idejo za osnovni standard, • Dušan Zatežič za angažiranost pri uvajanju delovnih nalogov v obratu Novo mesto, • Gregor Stipančevič za angažiranost pri uvajanju delovnih nalogov, • Regija 1 za izvedbo cateringa na DM teku, • Obrat Ljubljana 1 za angažiran pristop ekipe pri izpeljavi animacij in tematskih dnevov, • Obrat Celje za angažiranost pri prenovi kuhinje BSH. Čestitke vsem prejemnikom priznanj! 17 IZOBRAŽEVANJE Priprave na notranje presoje 2012 Kata Vidović V Slorestu izvajamo notranje presoje enkrat letno od leta 2005. Vedno poskrbimo, da so presoje temeljite, ciljno usmerjene in učinkovite. V ta namen imamo skupino že izkušenih notranjih presojevalcev, podporo vodstva ter vse potrebne vire. presojevalce, tako kot tudi za vse zaposlene, pa sta pomembna dobro počutje in preventiva na delovnem mestu. V preventivo sodi tudi osveščanje in zavedanje o pomenu gibanja in s tem preprečevanja bolezenskih stanj na delovnem mestu. Tej temi smo namenili drugi dan druženja na Pohorju. Svetovalki iz ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Zvezdana Vražič in Maja Rusić, sta nam teoretično in praktično pokazali, kaj lahko vsak sam naredi za svoje zdravje. Predstavili sta nam kar nekaj »majhnih korakov«, s katerimi lahko ohranjamo ali izboljšamo svoje telesno zdravje, in nekaj »majhnih trikov« za sproščanje na delovnem mestu. Na primerih sta pokazali in dokazali, da za svoje zdravje lahko naredimo marsikaj, pri tem pa ne potrebujemo drage opreme in programov v fitnes centrih, le voljo in disciplino. Ena od vadb, ki je primerna za vsakogar, ne zahteva drage opreme in jo lahko izvajamo kjerkoli, je nordijska hoja. Preizkusili smo jo in ugotovili, da je nordijska hoja preprosta, a učinkovita, ravno taka, kot morajo biti notranje presoje. Vsako leto še pred izvedbami presoj opravimo temeljite priprave nanje. Na pripravah določimo cilje presoj ter podrobnosti pri vsebini presoj, odgovorimo pa si tudi na marsikatero vprašanje in dvom. Letošnje priprave so potekale na Pohorju, kjer smo skupaj preživeli dva prečudovita, predvsem pa učinkovita dneva. Tema letošnjih priprav je bila dodana vrednost notranjih presoj. Skupaj z mag. Tatjano Žagar, strokovnjakinjo na področju sistemov vodenja, smo odgovorili na vprašanji: »Zakaj še naprej izvajati notranje presoje?« in »Kakšne so koristi notranjih presoj?«. Že prvi dan smo si bili enotni, da so notranje presoje potrebne, saj z njimi preverjamo in dokazujemo usklajenost našega dela s standardi, zakonodajo in našim Poslovnikom kakovosti. S pomočjo notranjih presoj prepoznavamo težave, pa tudi dobre prakse ter možnosti za izboljšave in razvoj podjetja. Podjetje in zaposleni imamo koristi od notranjih presoj, ki se kažejo predvsem v preventivnem delovanju, samokontroli, ozaveščanju in učenju, varnosti in nenehnih izboljšavah. Pri učinkoviti izvedbi presoj je ključnega pomena presojevalec, ki razume pomen presoj in je pripravljen izvajati notranje presoje. Za 18 pomlad 2012 PRESOJE Zunanje presoje Slorestovega integriranega sistema kakovosti Kata Vidović Presojevalci s Slovenskega inštituta za kakovost so že sedmo leto zapored preverjali delovanje Slorestovega sistema kakovosti. Obnovitveno presojo sistema vodenja kakovosti (ISO 9001) in sistema HACCP ter redno presojo sistema ravnanja z okoljem (ISO 14001) so izvedli 14. in 15. februarja. Letošnjo ekipo presojevalcev so sestavljali vodja presoje Margita Rajnar ter presojevalci Stanka Turk, Alenka Toplak in Zoran Svetec. Zunanji presojevalci SIQ in vodstvo Sloresta Presoja je bila uspešna. Presojevalci so ugotovili, da ne le, da izpolnjujemo zahteve standardov, ampak svoje nenehno izboljševanje dokazujemo s številnimi primeri dobrih, celo odličnih praks. Zunanja presoja je bila za nas predvsem potrditev, da smo pri uvajanju novitet in izmenjavi dobrih praks znotraj podjetja na dobri poti in da moramo na njej vztrajati tudi naprej. Med presojo so na izbranem vzorcu naših kuhinj ter strokovnih služb sledili dogovorjenim ciljem presoje. Poleg preverjanja izpolnjevanja zahtev standardov ISO 9001 in 14001, zahtev sistema HACCP in iskanja izboljšav so presojevalci preverjali, kako si v podjetju, ki je razpršeno po vsej Sloveniji, izmenjujemo dobre prakse in kako uspešni smo pri vključevanju novitet v svoje delo. V podjetju se namreč zavedamo, kako pomembno je, da si delimo izkušnje in dobre prakse ter da pri svojem delu nenehno iščemo in uvajamo novosti. 19 PUSTNI ČAS Pust – ta norčavi čas Stanko Kelc Praznično leto Slovencev je izredno bogato in raznoliko. Slovensko ljudsko dediščino ohranjajo prav najrazličnejša praznovanja. V pustnem času pokaže slovensko podeželje vrsto skupinskih šem in posameznih likov, med katerimi je najbolj znan kurent ali korant, ki je videti demonsko in pošastno. Vsako leto v pustnem času na Ptuju organizirajo nedvomno največji pustni karneval v Sloveniji, kurentovanje, ki sodi med najpomembnejše turistično-etnografske prireditve v Sloveniji. Posebnost Ptuja in okolice so kurenti, magična bitja iz onostranstva, ki v predpustnih in pustnih dneh potujejo po Sloveniji, obiščejo prireditve, poslance v državnem zboru, vlado, predsednika in župane. S hrupom preganjajo zimo in naznanjajo pomlad, rodovitnost, novo življenje. Toda izvor kurenta je zavit v skrivnost, nihče ne ve natančno, iz katerih časov, verovanj in s kakšnim namenom prihaja. Kurentovanje je največja pustno-karnevalska prireditev v Sloveniji. Prireditev ima 52-letno tradicijo, njen namen pa je ohranjanje in razvoj izjemne kulturne dediščine in etnografskega izročila ptujskega območja in Slovenije. Kurentovanje prinese magično veselje in razigranost ter pridih mističnosti in je ena najpomembnejših tradicionalnih prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Izhaja iz stoletne tradicije praznovanja pusta na Dravskem in Ptujskem polju. V pustnem času se ljudje prepustijo pustnim običajem, šegam in navadam, ki dajejo duška med letom skritima radoživosti in veselju. V Sloveniji je zelo veliko pustnih običajev in prek sto različnih tradicionalnih mask, vendar maske in običaji niso nikjer tako privlačni in poznani kot na ptujskem kurentovanju. Kurenta ali koranta pozna ne le Slovenija, temveč tudi svet. Ptujsko kurentovanje se začne v soboto, dober teden pred pustnim torkom, s srečanjem tipičnih slovenskih pustnih likov in mask. Prireditve se vrstijo ves teden, v popoldanskem času zaživijo mestne ulice in trgi z nastopi umetnikov, uličnih gledališč, glasbenikov, zvečer pa se zabava v pustnih kostumih nadaljuje ob obilici dobre hrane in pijače v karnevalski dvorani, kjer nastopajo popularne domače in tuje glasbene skupine. Prireditve dosežejo vrh v nedeljo s tradicionalno mednarodno pustno povorko, končajo pa se v torek s pokopom pusta. Kurentovanje ni samo prireditev, je doživetje, ki ga zagotovo ne smete zamuditi. Kurent ali korant – osrednji pustni lik Kurent ali korant je osrednja tradicionalna pustna maska našega prostora, po kateri se imenuje ptujski karneval, in hkrati najbolj priljubljen množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Kurenti 20 ali koranti, kakršne poznamo danes, prihajajo iz ljudskega izročila. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti tudi možje, otroci in ženske. Poznamo dve vrsti kurentov: pernatega markovskega in rogatega haloškega. Kurent je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čepomlad 2012 PUSTNI ČAS vlje, na glavi ima kapo oziroma masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka, ki jo drži v levi roki. Ljudje kurentom pripisujejo nadnaravno moč, saj naj bi s svojo demonsko podobo, skakanjem, zvonjenjem z zvonci in obredjem preganjali zimo in klicali v deželo pomlad. Kurent je maskota, simbol in ambasador Ptuja, ptujskega območja in Slovenije. Vsako leto v pustnem času tudi našo enoto na Ptuju obiščejo maske. Letos so prišli gospod župnik in dve redovnici (nuni). Mask smo vedno zelo veseli. Gospod župnik je vsem razdelil obhajilo (hostije), nuni pa sta me hoteli odpeljati. Da bi pričarali pustno vzdušje, smo jedilnice okrasili s pustnimi okraski, ki smo jih izdelali sami pri jutranji kavici. Tako smo združili prijetno s koristnim. Vsem gostom smo postregli s pustno pojedino: z domačo pečenico in krvavico, dušenim kislim zeljem in zabeljenim krompirjem z ocvirki. Seveda niso smeli manjkati niti domači krofi, ki sem jih pripravil sam. Zdaj pa vam zaupam še recept za krofe in postopek priprave. Sestavine: • 1 kg moke (pol ostre, pol gladke) • 70 g svežega kvasa • 120 g sladkorja • 10 g soli • 1 dl olja • 0,5 dl ruma • 4 dl mleka • 7 rumenjakov • 1 vanilin sladkor • lupina 1 limone Moko presejemo v skledo in v sredini naredimo luknjo. Pristavimo kvas, in ko vzhaja, dodamo vse ostale sestavine. Zamesimo gladko testo. Testo mesimo tako dolgo, da odstopi od posode oziroma roke, če mesimo ročno. Testo pustimo vzhajati tako dolgo, da naraste vsaj na dvakratno količino. Ko je testo dovolj vzhajano, z roko oblikujemo gladke kroglice. Zlagamo jih na pomokan prt, jih pokrijemo in pustimo vzhajati. Medtem ko krofi vzhajajo, segrejemo olje na 160 stopinj. Krofe v olje polagamo obrnjene na zgornjo stran in jih pokrijemo. Ko jih obrnemo, pečemo nepokrite. Pečene krofe napolnimo z marelično marmelado, posujemo s sladkorjem v prahu in jih postrežemo. 21 KULINARIKA Simona Tome Trček Divja hrana oziroma kaj vse lahko pojemo Pomlad je tu. Dnevi so toplejši in daljši. Po travnikih cvetijo rože, drevesa se prebujajo. Mi pa kot vedno mislimo na hrano. A tokrat bo to hrana s travnika, vrta in iz gozda. Predstavljamo rastline, ki jih lahko jemo, čeprav jih bolj poznamo kot okrasne rastline, plevel ali drevesa. Z divjimi rastlinami polepšamo krožnik ter izboljšamo okus in videz hrane. Postrežemo jih lahko zraven katere koli jedi: ob morski hrani, mesu in v raznih solatah. Kuhanje in okraševanje hrane s cvetlicami, zelišči in drugimi užitnimi rastlinami ni nova modna muha, saj jih v nekaterih kuhinjah po svetu uporabljajo že tradicionalno. Največ uporabljajo vrtnice, tulipane, kapucinke, mačehe in marjetice, ki lahko sestavljajo zanimivo in privlačno dekoracijo. Na Japonskem imajo navado, da gostu ponudijo riževo žganje (sake) in cvetni listič krizanteme. Stari Rimljani so na mizo za okras postavili šopek gladiol, potem pa so jih pojedli skupaj s soljo in z olivnim oljem. V Evropi se je okraševanje hrane z užitnimi rožami začelo v 16. oziroma 17. stoletju. V spomladanskem času so nabirali cvetove sadnih dreves, vijolic in mačeh, ki so jih uporabljali kot dekoracijo in dodatek hrani. Izdelovali so tudi rože, natančneje, cvetove iz sladkorja, ki so jih pobarvali v pisane odtenke. Francoz Violeau je bil prvi, ki je pri izdelovanju peciva uporabil mačehe in naredil sladkorne rože. To lahko naredimo tudi mi, in sicer cvetove mačeh premažemo z jajčnim beljakom in sladkorjem ter pustimo počivati nekaj dni, da se premaz strdi. Za peko in okraševanje lahko uporabimo cvetove mačeh, nageljnov, geranij, gladiol, sladkega graha, detelje, sivke, lilije, pasijonke, petunij, sončnic, vrtnic, marjetic, španskega bezga, zimske kreše, vijolic, žajblja in bučk. Znano je, da imajo divje rastline nekajkrat (tudi tri- do štirikrat) več vitaminov in mineralov od pridelane zelenjave, saj znajo drugače izkoristiti pogoje, v katerih rastejo. V njih je tudi manj vode kot v gojenih rastlinah in so bolj zdrave kot rastline, ki so pridelane z umetnimi gnojili in uporabo pesticidov oziroma kemično obdelane, da dlje zdržijo na prodajnih policah. Pri nabiranju divjih rastlin je pomembno, kje jih nabiramo: ne zraven prometnih cest in na območjih, kjer gnojijo ali škropijo druge rastline. Če jih gojimo sami, na primer vrtnice, seveda tistih, ki jih škropimo z umetnimi sredstvi, ne bomo jedli. Te rastline naj bodo le za okras. Pri nabiranju divjih rastlin je dobro tudi to, da se gibljemo v naravi, paziti pa moramo, da nabiramo rastline, ki jih res dobro poznamo. Ali povedano drugače: Ne nabirajmo rastlin, ki jih ne poznamo. Lahko se namreč zgodi, da se zmotimo, posledice pa so zelo hude. Jesenski podlesek, šmarnico ali čemeriko lahko kaj hitro zamenjamo za čemaž. Čemaž prepoznamo po vonju. Vendar pozor, ko so naši prsti prepojeni z vonjem po čemažu, ta prekrije druge vonje. Rastline so lahko užitne 22 pomlad 2012 KULINARIKA in strupene hkrati, odvisno od dela rastline. Eden takih primerov je tisa. Vsa rastlina je strupena, posebej strupena so mala črna semena v plodu. Je pa sladek in užiten rdeči del plodu. Solati, sestavljeni iz divjih rastlin, lahko dodajamo vse vrste zelenjave, npr. krompir in fižol, dodamo lahko tudi ocvirke, kuhana jajca, zaseko ter vse vrste začimb. Nekatere jemo skupaj s skuto. Določene rastline lahko shranjujemo v kisu in slanici ali jih posušimo ter jim tako podaljšamo obstojnost. Solatam dodamo tudi različno sadje (npr. jabolka, breskve), odvisno od vrste rastlin. Začinimo jih z limoninim sokom, balzamičnim kisom in oljčnim ali sezamovim oljem. Divje solate običajno začinimo bolj blago, ker imajo že same močan okus in izrazito aromo. Velikokrat je okus premočan za tiste, ki ga niso navajeni. Naša prehrana se je razvila k bolj blagim okusom in aromam, jemo pa veliko slanega in sladkega. V Aziji je trpek, grenak ali pekoč okus nekaj vsakdanjega in enako pomemben kot sladek, kisel ali slan. Kljub vsemu pa divje hrane le ne uporabljamo tako redko, kot mogoče mislimo. Kostanj, regrat, borovnice in maline so večini verjetno blizu. Užitne rastline v grobem delimo na divje rastline s travnikov in iz gozdov (nabiramo jih od marca do junija), začimbne in čajne rastline (nabiramo jih poleti) in rastline z užitnimi plodovi (nabiramo jih jeseni). Opisala bom samo nekaj izmed divjih rastlin, zagotovo pa katero od njih tako ali drugače že poznate. KOPRIVE so zastonj in rastejo vsepovsod okoli nas. Za uživanje so najboljše spomladi. Mrtva kopriva ima okroglo steblo, medtem ko ima velika kopriva štirioglato. Največja razlika med njima pa je, da nas navadna kopriva speče. Na spodnji strani podolgovatih listov so nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta nas speče in na koži povzroči rdečico in mehurje. Koprive lahko sušimo, jih kuhamo ali iz njih pripravljamo solate in polivke. Ko gremo na sprehod, jih lahko sproti malo pojemo. Uporabimo naslednjo tehniko: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo po spodnji strani v smeri proti vrhu. To nekajkrat ponovimo, nato liste povaljamo med dlanema. Koprivo lahko zdaj pojemo ali uporabimo za solato, saj nič več ne peče, ker smo ji polomili drobne žgalne laske. Koprive naj bi pekle zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski. Ti pa izgubijo pekoč učinek, če liste skuhamo ali jih daljši čas stiskamo v rokah. Koprive vsebujejo železo, vitamin C, kalij, magnezij, vitamin K in vitamine skupine B ter delujejo antioksidativno. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo jih kot prilogo, pripravljene kot špinača ali blitva, z njimi napolnimo zavitke, jih zmešamo s skuto, vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa pripravimo s pinjolami kot pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem. Koprive so dobre za odganjanje utrujenosti. Znane so kot učinkovit čistilec organizma. Vedeti pa moramo, da jih je potrebno uživati zmerno, saj lahko delujejo odvajalno. Smoothie iz kopriv: zmešamo pomaranče, liste kopriv, regrat in malo vode ali vzamemo jabolka ali banane in jim dodamo mlade liste kopriv in malo vode. Ob uporabi domišljije in v fazi praznjenja hladilnika je možnosti zelo veliko. NAVADNA ZVEZDICA ali po domače KURJA ČREVCA spomladi hitro preraste gredice in njive ter je je povsod dovolj. Močno se razraste in ima majhne, bele, komaj opazne cvetke. Nabiramo mlade nadzemne dele rastline. Vsa rastlina je užitna in zdravilna. Njen okus spominja na mlečno koruzo in je nekoliko slan. Iz nje lahko kuhamo juhe, dodamo jo rižotam ali jo uporabimo kot zelenjavo. Vsebuje precej vitamina C (enkrat več kot limona) in vitamina A, kalija in kalcija. Lahko jo dodajamo tudi kuhani hrani in namazom. Posušeno uporabljamo za zdravilen čaj proti kašlju. Da se nam zvezdica kot solatna rastlina ne bi zamerila, jemo le sočne mlade poganjke. Starejši so trši, stebelca so vlaknata, slabši je tudi okus. Starejše rastline skuhamo ter pripravimo podobno kot špinačo. Naj to hočemo ali ne, na vrtu kar naprej odganjajo nove rastline, tako da si navadno zvezdico lahko privoščimo tudi pozno spomladi, poleti in jeseni. ŠKRLATNORDEČA MRTVA KOPRIVA raste od marca do septembra po travnikih, njivah in vrtovih. Je manjša od navadne koprive, zgornji listi pa so izrazito rdečkaste barve. Za dodatek solatam nabiramo vršičke, tudi cvetoče, in mlade liste. Spomladi jo najdemo skupaj s kurjimi črevci in dlakavo penušo na neobdelanih gredicah. Mladi listi in cvetovi vseh vrst mrtvih kopriv so primerni za divjo solato. Poznamo velecvetno, belo, rumeno, lisasto in še kakšno mrtvo koprivo. Nabiramo in sušimo jo tudi za čajne mešanice. 23 KULINARIKA RMAN (latinsko Achillea) je dobil ime po grškem junaku Ahilu, ki naj bi z rmanom zdravil rane svojih vojakov. Že od zgodnje pomladi lahko nabiramo nežne mlade podolgovate listke rmana, ki poganja vsepovsod po travnikih, in jih uporabimo kot dodatek solati. Listi so zelo drobno deljeni, kot da je lističev na tisoče. Če nismo povsem prepričani, ali imamo pravo rastlino, počakajmo, da rastlina zacveti, in si liste takrat dobro oglejmo. Mlade liste nabiramo vse leto. Dodajamo jih v solate v količinah, ki nam ustrezajo po okusu, ker je rman precej grenak. Uporabljamo ga tudi za začinjanje juh, kuhanega in pečenega krompirja, omak itd. Predvsem pa je rman znan kot zdravilna rastlina, vendar se nosečnicam uživanje rmana odsvetuje. PENUŠE so sorodnice vodne kreše. Imajo podoben okus in učinek. Rastejo na vlažnih travnikih, ob rekah in potokih. V Sloveniji obstaja osem vrst penuš, a za prehrano so najuporabnejše dlakava, travniška, gozdna in grenka penuša. Dlakava in travniška penuša rasteta na travnikih in obdelanih tleh. Dlakavo najdemo že zgodaj spomladi. Kljub imenu ni dlakava. Ima pikanten okus po hrenu. Travniška penuša je najokusnejša in ena prvih užitnih divjih rastlin na travnikih, z rožnatimi cvetovi pa ena najbarvitejših pomladnih rastlin vlažnih travnikov. Grenka penuša je dejansko zelo grenka, raste ob vodi in je podobna vodni kreši, tako po listih kot po izrazitem okusu. Kot dodatek solatam nabiramo celo rastlinico brez koreninic, kasneje pa samo mlade poganjke. Penuše so odlične kot sestavina zeliščnega masla ali zamešane v skuto, ponudimo jih k mesu in drugim jedem, ki se jim prilegata hren ali redkev. Ne kuhamo jih, ker se jim spremeni prijetno pikanten okus ter izgubijo zdravju koristne žveplove spojine in druge sestavine. Penuše vsebujejo podobne snovi kot brokoli, gorčica in hren. V njih so glukozinolati (žveplove spojine, ki so močni antioksidanti), veliko beta karotena, vitamina C in drugih vitaminov ter rudnin. So koristna sestavina zelenjavno-sadnih postov. Nabrane penuše porabimo takoj ali jih do naslednjega dne damo v vazo, iz nje pa na solato. ČEMAŽ je divji česen, ki naj bi bil bolj zdravilen od česna. Idealen je za spomladanske očiščevalne kure. Nabiramo liste, ki jih po okusu narežemo v solate, kasneje pa tudi popke, cvetove, plodove in čebulice. Najboljši čas za nabiranje hranljivih čebulic, ki jim pripisujejo zdravilni učinek, je jesen. Čemaž uporabljamo namesto česna. Z njim pripravimo slasten namaz s skuto, rižoto, nadeve, pikantne omake, kremno juho, dodamo ga v sendvič, za zimo pa ga pripravimo kot namaz z olivnim oljem in soljo, kot pesto z dodatki različnih semen itd. Ko nabiramo čemaž, pazimo, da ga ne zamenjamo s kakšno podobno strupeno rastlino (šmarnico ali jesenskim podleskom). Čemaž ima izrazit vonj po česnu. Toda ko ga nabiramo nekaj časa, nam prsti dišijo tako močno po česnu, da ta vonj prekrije vonje drugih rastlin, zato samo vonj ni dovolj zanesljiv znak za ločevanje čemaža od drugih strupenih rastlin. Najbolje je, da se dobro seznanimo s podobnimi strupenimi rastlinami. TRPOTEC raste po travnikih. Solatam dodajamo mlade liste, ki so bogati z vitamini in rudninami. Nabiramo jih v času cvetenja od aprila do oktobra, ker po vsaki košnji znova odženejo. Imajo okus po gobah. Mlade liste uporabljamo v solatah, zeliščnih juhah in mineštrah ali jih skuhamo kot prilogo. Solate potresemo s semeni, ki postopoma dozorevajo na trpotčevih klasih. Liste hitro posušimo, da ne počrnijo. Suhi listi imajo blag, prijeten vonj po travi in medu ter rahlo grenko-kiselkast okus. Uporabna je vsa zel s koreniko. Trpotec lahko zaužijemo v solati, pijemo kot čaj, iz njega iztisnemo sok ter kuhamo juhe in sirupe. Semena so uporabna za začimbo. Sok sveže rastline uporabljamo tudi za pomladanske kure za izboljšanje krvi in pospeševanje presnove. Trpotec deluje diuretično, ker vsebuje veliko kalija. V Indiji trpotec gojijo. 24 pomlad 2012 KULINARIKA REGRAT – O regratu že tisočletja krožijo najrazličnejše pripovedke. Po eni izmed njih naj bi nastal iz prahu, ki ga je za sabo dvigoval junak na sončnem bojnem vozu, ko se je vozil okoli Zemlje. Za vozom so ostajali drobci prahu in se spreminjali v sončne cvetove. Ti so bili na Zemlji vidni vse do mraka, ko je voz izginil za obzorjem. Takrat so se cvetovi zaprli ter čakali na naslednji prihod prelepega junaka. BUKEV je eno najbolj razširjenih dreves pri nas. Kot dodatek solatam nabiramo mlade liste. So osvežujočega kiselkastega okusa in vsebujejo precej vitamina C. Mlade liste nabiramo aprila, v višjih legah pa maja. Listi so malo zategli, zato jih mešamo z drugimi solatami. Regrat je ena prvih divjih solat spomladi. Zaužijemo lahko vse dele regrata (liste, cvetove, popke in korenine). Gojimo ga lahko tudi na vrtu in porežemo liste samo do srčka, da se rastlina zopet obraste. Če so listi daljši in trši, jih narežemo na 1 cm dolge trakove, da jih lažje zaužijemo. Največjo korist bomo imeli od listov, nabranih zgodaj pomladi, ko je v njih najmanj grenčine. Ko regrat odcveti, se grenke snovi preselijo v liste, zdravilne pa v korenine. Regrat se dobro poda k fižolu, čičeriki, krompirju, česnu, avokadu in različnim semenom. Regratove učinkovine delujejo čistilno na celotno telo. Regrat naj bi vseboval precej vitamina C, več železa kot špinača, vitamine A in B, nekaj beljakovin in ogromno kalija ter drugih rudnin. Najbolj zdravilen naj bi bil sveže stisnjen sok iz regratovih listov. Regrat je odličen tudi v smoothiejih (namig: poskusite z mešanico banan ali pomaranč in regrata). Uživanje regrata je priporočljivo za ženske, ki si želijo pridobiti ali ohraniti lepo postavo, saj regrat spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit. Regratovi listi so s svežim, rahlo grenkim okusom tudi prava kulinarična poslastica. Pripravljamo jih lahko enako kot špinačo, zelo okusni pa so tudi surovi, v solati. Korenina regrata je odlična, če jo prepražimo in uporabimo za pripravo toplega napitka. Njegov učinek je podoben učinku kave. SMREKA – Za dodatek pomladanskim solatam lahko uporabimo mlade smrekove vršičke. Cele ali natrgane potresemo po solati. Imajo prijeten kiselkast okus in so polni vitaminov in rudnin. Enako uporabni so mladi jelkini, macesnovi in borovi vršički. Vršičke lahko damo tudi v med ali pa jih posušimo in uporabljamo za čaj in čajne mešanice skupaj z lipo, bezgom, meto, materino dušico … LIPA – Lip je več vrst: lipa in lipovec ter križanec obeh. Za solate nabiramo mlade liste, za čaj pa sušimo cvetove vseh vrst lip. Lipa in lipovec naj bi bila najimenitnejši solatni drevesi. Znano je, da so mladi listi nekaterih dreves užitni, ni pa razširjeno vedenje, da so mladi listi lipe in lipovca tako mehki in okusni, da jih lahko brez zadržka dodajamo solatam. Za pripravo solate je vseeno, če ne poznamo razlik med lipo in lipovcem. Nabiramo mlade, svetleče pomladne liste obeh vrst, ki so mehki in prijetnega okusa. Kasneje so za uživanje pretrdi in trpki, ob osnovi debel pa radi poženejo poganjki, ki podaljšajo lipovo solatno sezono. Liste dodajamo solatam vseh vrst. Ker so mehki in majhni, jih pustimo cele. Solato lahko pripravimo tudi samo iz lipovih listov, saj so mehki listi kot ustvarjeni za osnovo solate, ki ji dodamo zelišča in cvetove. Za pomladno lipovo solato damo v solatno skledo prgišče mladih lipovih listov, dodamo nekaj bukovih listov, malo smrekovih vršičkov, poganjke navadne zvezdice in drugo zelenjavo. V skledo narežemo še kakšno jabolko ter blago začinimo ter okrasimo z užitnimi cvetovi. 25 KULINARIKA TROBENTICA ali NAVADNI JEGLIČ – Navadna trobentica je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji. Kot dodatek k solatam nabiramo mlade liste (manjšo količino zaradi vsebnosti saponinov) in cvetove skupaj s cvetnimi čašami. Užitne so tudi vse vrste okrasnih primul, seveda negnojenih. Oprane cvetove potresemo po pripravljeni solati. Če bi jih dodali že prej, bi bili nežni cvetovi zaradi mešanja videti precej utrujeno. Cvetovi namreč hitro ovenijo in izgubijo obliko. Cvetove lahko tudi posušimo za čajne mešanice. Trobentica vsebuje veliko vitamina C. V kolikor pripravljamo domače likerje, je trobentica ena od sestavin za zeliščni liker. Nekoliko starejše liste kuhamo kot zelenjavo v juhah in prikuhah. Trobentico se nosečnicam odsvetuje. Najdemo jo na travnikih in svetlih gozdovih že v začetku pomladi. Ponekod je trobentica ogrožena vrsta, zato jo je v nekaterih državah prepovedano nabirati (npr. v Angliji). Kandirane cvetove lahko uporabimo za okrasitev slaščic. Pri trobentici so uporabni predvsem cvetni lističi in korenine. Od januarja do maja nabiramo rumene cvetne liste, dvo- do triletne korenine izkopljemo jeseni oz. preden trobentica cveti. Korenine temeljito očistimo v hladni vodi in jih ne namakamo. Nabrane rastline posušimo v senci. Iz mladih cvetov se lahko naredi tudi trobentično vino. Trobentica pomirja živčno napetost, v kombinaciji z brezovimi listi, koprivnimi listi, koprivnimi cvetovi, listi vijolice ter regratovimi koreninami pa se uporablja za čiščenje krvi in izločanje strupenih snovi, ki so se čez zimo nabrale v telesu. VIJOLICA, DIŠEČA VIJOLICA – V starem veku je vijolica veljala za sveto cvetlico. V čast Saturnu so ljudje nosili na glavah venčke iz vijolic. Z njo so častili Pana, boga narave in življenja. Rimljani so poznali vijolično vino in jo mešali v ljubezenske napoje. Homer omenja, da so z vijolico umirjali jezo. Hipokrat priporoča vijolico proti posledicam pijančevanja, dovolj naj bi bilo že, da vijolice vonjamo. Cvetijo spomladi po travnikih in v gozdovih. Vijolic je veliko vrst, cvetovi so različnih barv in odtenkov. Za dodatek solatam nabiramo cvetove vseh barv in manjšo količino mladih listov. Užitni so tudi cvetovi gojenih mačeh, seveda primerno vzgojenih. Uporabni deli vijolice so cvet, listi in korenika. Dandanes iz vijolic delajo veliko stvari: čaje, sirupe, obkladke, tinkture, naredimo lahko barvilo za kekse. V francoskem mestu vijolic, Toulousu, iz njih izdelujejo bonbone, marmelado, pralineje … Vijolica odlično pomirja, hkrati pa človeka okrepi. Iz beljaka, sladkorja in limoninega soka ter posušenih vijoličnih cvetov naredimo vijolični premaz za kekse, s cvetovi vijolic pripravimo bovlo ali vino iz dišeče vijolice. NETRESK ali UŠESNIK – Navadni netresk je na podeželju znana zdravilna rastlina. Raste na sončnih mestih. Mesnati listi so sočni in že kapljica soka pomiri bolečine v vnetih ušesih. Sveže iztisnjen sok deluje razkuževalno in blažilno pri pikih in ugrizih mrčesa, zdravi sončne opekline, razna kožna vnetja in stare rane. Če ga zaužijemo preveč, pa lahko povzroči bruhanje. V prehrani (za solate) uporabljamo mlade liste in mladike. Iz svežega soka iz listov si pripravimo osvežujoč napitek. V preteklosti je bil netresk simbol živahnosti in delavnosti. Legenda pravi, da je rimski bog Jupiter podaril ljudem netresk, da bi jih obvaroval pred nevihtami, treskanjem, ognjem in zlimi uroki. Rastlino so za srečo sadili na slamnate strehe. MARJETICA – Marjetice cvetijo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Rastejo po travnikih, poteh, na vrtovih in pašnikih do nadmorske višine 2000 m. V Sloveniji je zelo pogosta in razširjena rastlina. Cvetovi marjetice so ob sončnem vremenu odprti, ob slabem vremenu in ponoči pa se zaprejo. Nabiramo cvetove in mlade listke marjetic kot dodatek k solatam. So zelo okusni in zdravilni, imajo svež, malo grenak okus in so polni vitaminov in mineralnih snovi, imajo poživljajoč učinek. Nabiramo tudi cvetne popke, ki so primerni tako za solate kot tudi za vlaganje v kis. Cvetove sušimo za čaj. Sveže ali kandirane cvetove je mogoče uporabiti za dekoracijo jedi, zlasti sladoleda ali sadnih kup. Poparek listov marjetic lahko uporabimo kot sredstvo za odganjanje mrčesa. 26 pomlad 2012 KULINARIKA VRTNICA – Vrtnice so gotovo najzanimivejše rože v človeški kulturi in imajo veliko simbolnih pomenov. Ljudi vrtnice privlačijo zaradi kombinacije žametnih cvetov in grobih trnov. Na eni strani predstavljajo bolečino, na drugi nežnost, vse skupaj pa je združeno v privlačnost. Morda je vrtnica ravno zaradi svojih nasprotij tako pogosto povezana z ljubeznijo. Izbira vrtnic je danes zelo velika. Obstaja več kot 25.000 sort, vsako leto pa nastane nekaj deset novih. Vrtnice se med seboj razlikujejo po barvi cvetov, času cvetenja, plodovih, vonju, višini … Pri vrtnici so užitni cvetni listi, če rastlin nismo škropili proti škodljivcem ali jih gnojili. Pred zaužitjem je dobro odstraniti spodnji (beli) del lista, ker je lahko grenak. Najbolje se vrtnice ujemajo s sladicami, kandirane cvetove uporabimo kot okras tort, s posameznimi lističi pa pripravljamo penaste, lahke poletne sladice in sladolede. Najbolj aromatični so lističi divjih rdečih vrtnic. Aroma in okus sta odvisna od vrste, barve vrtnice in od zemlje, v kateri vrtnica raste. Aroma nas lahko spominja na jagode ali zelena jabolka, v podtonu variira od sadnih tonov, mete do pekočega okusa. Solatam lahko dodamo cvetne liste vseh vrst in barv vrtnic. Prav tako so uporabni cvetni listi šipka. Cvetne liste vrtnic sušimo tudi za čajne mešanice. mrčes bo odgnala, če jo položimo na rešetko žara. Sivka se prilega borovnicam, češnjam, jagodam, slivam, robidnicam, v Provansi jo mešajo s timijanom, šetrajem, rožmarinom. Cvetove sivke lahko nabiramo vse poletje, najboljše pa jih je nabrati, tik preden se cvetovi odprejo, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Pomaga predvsem pri razbolelih mišicah po vsem telesu, pri živčni izčrpanosti, depresijah, glavobolih, hiperaktivnosti, glivicah, bakterijah in plesnih, ki se prenašajo po zraku. Sivka pomirja in sprošča, povezujejo pa jo s strastjo. Uživati divjo hrano verjetno za marsikoga pomeni ogromen preskok v razmišljanju in marsikomu taka hrana ne ustreza zaradi različnih razlogov. Ko sem pisala članek, iskala literaturo in ustrezne primerke rastlin za slikanje ter seveda rastline okušala kar surove, sem v mislih naredila ta preskok. Predvsem glede tistih plevelov, nad katerimi sem se še ne dolgo nazaj jezila in jih jezno metala iz vrta. V Sloveniji lahko nabiramo 1500 vrst užitnih divjih rastlin. To pomeni, da je vsaka druga samonikla rastlina užitna. V literaturi zasledimo, da je tudi pri divji hrani potrebna zmernost. Telo se mora na drugačno hrano navaditi. Rastlino, ki jo želimo pojesti, moramo dobro poznati, prav tako čas rasti in prostor, kjer jo nabiramo, ter način priprave, da izkoristimo hranilno in zdravilno moč rastline. Za ohranjanje narave je pomembno tudi, da rastline nabiramo zmerno. Določene rastline so ravno zaradi pretiranih posegov v okolje na robu izumrtja ali pa na nekaterih območjih zaščitene. SIVKA – Uporaba sivke je dokumentirana v zgodovinskih zapisih že več kot 2500 let. Po Evropi so perice s sivko odišavile perilo, oblačila pa so sušile nad grmički sivke. Sivka ima prodorno, sladkobno in pikantno aromo s pridihom po limonah in meti. Zaznamo priokus po kafri in rahlo grenkost. Najmočnejši vonj in okus imajo cvetovi. Pri kuhi uporabljamo tudi liste. Zaradi močnega vonja sivko uporabljamo bolj previdno. S sivko lahko odišavimo sladkor v prahu, če mu za približno teden dni dodamo nekaj posušenih sivkinih cvetov. Tak sladkor je dober za pripravo sladic in peciva. Pred pečenjem v testo za piškote, sladek kruh in sladko drobno pecivo vmešamo na drobno sesekljane cvetove, že pripravljene sladice in pecivo pa lahko posujemo s cvetnimi listi. Džemom in želejem ter sadnim kompotom dodamo na koncu kuhanja sivkine cvetove, ki dajo jedi sladkasto-pikanten okus. Za prijeten okus sorbetov in sladoledov namočimo sivkine cvetove v smetano, mleko ali vino. Cvetovi so videti lepo in so okusni v kozarcu šampanjca, s čokoladno torto, čokoladnim sladoledom ... Hmmm ... Sivka se lepo prilega tudi začinjenim jedem. Dodamo jo solatam, rižu in ribam, dopolnjuje okus jagnječje pečenke, poda se k zajcu in piščancu, z njo naredimo odličen kis. Če vejico sivke položite na žareče oglje, dobi meso odličen priokus, pa še nadležni Upam, da so vas vsaj malo premagale skomine in boste odšli na sprehod, malico ali kosilo za prvi vogal, v gozd ali na travnik. Želim vam dober tek. Viri: Dario Cortese – različni prispevki, Jerneja Jenko, reviji Rože in vrt ter Moj dom, Slonep.net, Anton Poler: Nabiramo zdravilne rastline, prispevki različnih avtorjev na internetu, Johannes Gottfried Meyer: Priročnik samostanskega zdravilstva, Jill Norman: Začimbe in zelišča, Marija Merljak: Zdrava prehrana je prava odločitev. 27 KULINARIKA Beluši ali šparglji Marko Ponikvar Beluši ali šparglji so prastara žlahtna zelenjava, ki izvira iz srednje Azije. Rod špargljev spada med enokaličnice, v družino beluševk (Asparagaceae). Rodovno ime Asparagus izvira iz besede »sparega«, ki je v antični Perziji pomenila brst, poganjek, Grki pa so rastlino poimenovali »asparagos«, kar pomeni poln sokov. Šparglji slovijo kot zdravilna zelenjava, ki spodbuja presnovo, čisti sečne poti in podpira delovanje jeter in pljuč. Poleg tega – pozor, gospe! – šparglji prispevajo k pomlajevanju celic in tvorjenju hormonov. bodo ravna, ne smejo biti razcepljena, sploh pa ne votla. Če sveže bele šparglje potolčemo drug ob drugega, morajo »zazveneti« ali »pokljati«. Sveže neolupljene šparglje lahko zavite v vlažno krpo hranimo v hladilniku največ štiri dni, neblanširane šparglje pa lahko tudi zamrznemo. Pri pripravi šparglje operemo, ne smemo pa jih pustiti v vodi. Bele šparglje začnemo lupiti od glave navzdol. Šparglje zvežemo v šop in jih postavimo pokonci v vodo, ki smo ji dodali malo limoninega soka in ščepec soli ter sladkorja. Kuhamo jih od 12 do 18 minut, odvisno od debeline. Kuhani šparglji morajo biti čvrsti; ne smemo jih kuhati predolgo. Zeleni šparglji so bolj nežni od belih, zato jih, če je potrebno, olupimo samo na spodnjem delu. Čas kuhanja zelenih špargljev je krajši, ponavadi 8 do 10 minut. Iz vode, v kateri smo kuhali šparglje, lahko naredimo okusno špargljevo juho. Sladokusci nestrpno pričakujejo tople pomladne dni, da začnejo šparglji odganjati in jih lahko pričnejo nabirati. V Sloveniji se to zgodi običajno v prvi polovici aprila, na Primorskem pa nekoliko prej. Špargelj je torej poleg tega, da je okusen in zdrav, tudi prva sveža zelenjava spomladi. Sezona špargljev traja približno dva meseca, najdlje do sredine junija. Od junija naprej pa šparglje uporabimo namesto na krožnikih v različnih cvetličnih aranžmajih kot lepo zelenje. Šparglji vsebujejo beljakovine, kalij, železo, provitamin A, vitamine E, B1, B2, B6 in C. Zeleni šparglji vsebujejo več mineralov, vitamina C, karotinoidov in vitaminov skupine B. Šparglji imajo zelo malo kalorij in so primerno živilo za diabetike. Hranilna vrednost 100 g špargljev je 17 kalorij oz. 71 kJ. Pri špargljih razlikujemo zeleno in belo sorto. Različne barve špargljev so odvisne od načina pridelovanja. Šparglji ostanejo bele barve, če so povsem pokriti z zemljo, zeleni šparglji pa rastejo nad zemljo. Pod vplivom svetlobe nastaja v špargljih klorofil, ki se najprej obarva rožnato vijoličasto, nato pa zeleno. Okus zelenih belušev je bolj intenziven kot okus belih špargljev in spominja na orehe. Šparglji so zdravilni in okusni ne glede na to, kako jih pripravimo. Lahko jih jemo surove, a tudi popečene in kuhane, da o tradicionalnem zajtrku s šparglji, panceto in jajci niti ne govorimo. Šparglje lahko serviramo kot prilogo z raztopljenim maslom ali z omako k telečjemu zrezku, dušeni ribi ali mehkužcem. Surove lahko uživamo v solati, uporabimo pa jih tudi kot zakuho v juhah in ragujih, s perutnino ali različnimi cmoki. Zelišča, ki se najbolj ujemajo s šparglji, so krebuljica, peteršilj in koper. Če se vam cedijo sline, imamo za vas le en odgovor: čas je za šparglje! Kako izberemo najboljši šop špargljev? Izberemo šparglje s svileno sijočo lupino, zaprto belo glavo, svežimi rezi in brez rjavih lis. Stebla naj 28 pomlad 2012 STROKOVNJAKI NA VELIKO IN MALO ZA SADJE IN ZELENJAVO KO Z UŽITKOM REČEŠ ŠE... Družinsko podjetje, katero je že od samega začetka usmerjeno izrazito veleprodajno, specializirano za trženje ter distribucijo sadja in zelenjave v vseh oblikah. Z nenehnim trudom, dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in dobro voljo dnevno skrbimo za zadovoljne proračunske uporabnike, obrate družbene prehrane in posameznike. Če tudi vi želite užitkom reči še, smo pravi naslov za Vas. E-mail: [email protected] Tel: 02/471-61-23, 471-61-26 Fax: 02/471-62-25 www.pitus.si NOV KLIENT Sun Roller Adriatica – Slorestov novi poslovni partner Matjaž Vraničar Konec marca smo začeli sodelovati z enim izmed najbolj prepoznavnih mednarodno uveljavljenih podjetij iz Bele krajine – s podjetjem Sun Roller Adriatica, d. o. o., iz Črnomlja. Ker prihaja čas dopustov, njihov osnovni izdelek, mobilna hiša, pa je zelo povezan s tem časom, sem predstavnike podjetja poprosil, da se nam predstavijo za časopis Nasmeh. »Podjetje Sun Roller Adriatica je znano predvsem po mobilnih hišah, ki jih v Kanižarici pri Črnomlju proizvajamo že od leta 2003. Pomembne konkurenčne prednosti podjetja so bližina trga, znanje, timsko delo, inovativnost, visoka kakovost izdelkov, dolgoletne izkušnje in tradicija lastnikov ter sinergijski učinki znotraj skupine Adria. V blagovnih znamkah mobilnih hiš Sun Roller in Adria Home so združeni znanje in izkušnje ter dolgoletna tradicija. Rezultat so kakovostne in cenovno ugodne hišice s široko paleto funkcionalnih tlorisnih rešitev. Ponujamo široko paleto modelov in opreme, ki zadostijo najrazličnejšim okusom in finančnim zmožnostim. Svojim kupcem želimo ponuditi kar največ udobja in varnosti v naravi. Sedemindevetdeset odstotkov prodaje predstavlja izvoz na glavne trge: v Italijo, na Hrvaško, v Nemčijo, Avstrijo, na Češko, Slovaško, Poljsko in v Rusijo. Zato je vizija podjetja postati vodilni proizvajalec mobilnih hiš v jugovzhodni Evropi. Zaradi visoke kakovosti izdelkov se kupci raje odločijo za izdelke podjetja Sun Roller, čeprav je njihova cena nekoliko višja od konku- rence. Uspešno smo prevzeli znanje španskega ustanovitelja, ki je na trgu že več kot 35 let, ter to znanje nadgradili. Veliko pozornosti namenimo izobraževanju tako vodilnih kadrov kot vseh zaposlenih, še posebno pa strokovnjakov s področja razvoja, saj imamo lastni razvojni oddelek. Zavedamo se namreč, da moramo ves čas skrbeti za konkurenčno prednost podjetja. Eden pomembnejših procesov, ki ga v podjetju spodbujamo, je inovativna dejavnost, v katero so vključeni vsi zaposleni v podjetju. V letu 2012 bomo poseben poudarek namenili optimizaciji poslovnih procesov, posledica česar naj bi bil dvig prodaje ter povišanje produktivnosti. Glavne konkurenčne prednosti podjetja, kot so jasna vizija, inovativna dejavnost, lokacija ter zaposleni, bodo podjetju omogočale dosegati smelo zastavljene cilje tudi v prihodnje. Trdno verjamemo, da bo ekipa, ki je pokazala požrtvovalnost in borbenost v zadnjih letih, dosegla zastavljene cilje in vizijo – postati vodilni proizvajalec mobilnih hišk v jugovzhodni Evropi. Z namenom, da bi zagotovili kakovostno delovno okolje tudi s prehrano, smo marca 2012 pričeli sodelovati s podjetjem Slorest, ki 30 zaposlenim ponuja štiri različne menije dnevno, med katerimi je tudi dietni oziroma varovalni meni. Cilj dobro organizirane prehrane je, da bi vsi zaposleni malicali. Verjamemo, da bomo s podjetjem Slorest ta cilj tudi uresničili.« Skupaj z odgovornimi osebami v obeh partnerskih podjetjih smo vsak na svojem področju do potankosti in časovno usklajeno opravili dogovorjene aktivnosti v zvezi s prenovo ter opremljanjem jedilnice. In z novim delovnim ponedeljkom je vse steklo kot namazano: montaža opreme, obveščanje zaposlenih, obveščanje gostov, delitev hrane … V Slorestu si bomo vseskozi prizadevali, da zaposlenim v Sun Roller Adriatica vsak dan pripravimo odlično hrano, jo prijazno postrežemo in s tem vsaj malo popestrimo odmor med delom. Prav tako bomo skrbeli za pestre jedilnike, na katerih se posamezen meni praviloma ne ponovi v petih tednih, in upoštevali želje gostov po bolj priljubljenih menijih. Naši jedilniki se bodo seveda prilagajali tudi letnim časom, pokrajinskim značilnostim, tematskim dnevom ter tedenskim animacijam domačih in tujih kuhinj, o čemer bodo naši gosti vnaprej obveščeni. Novost za zaposlene je tudi lažje prednaročanje malice, ki sedaj poteka s službenimi karticami za beleženje delovnega časa. Gostom je na voljo tudi dodatna ponudba svežih domačih sladic iz naše pekarne, domačega čajnega peciva, ki ga prav tako pečemo sami, pijač in še česa, odvisno od želja in potreb. V Slorestu smo vedno na voljo, če zaposleni potrebujejo pogostitev, naj bo to doma, v jedilnici, na vikendu ali v naravi. Če kdo potrebuje rojstnodnevno pečenko, torto ali pecivo za poroko, pripravo celotne pogostitve na prireditvi – vedno se lahko obrnete na nas, tudi le po nasvet našega glavnega kuharja pri pripravi kakšne jedi ali če želite izvedeti recepturo za jed, ki bi jo želeli pripraviti doma! Zaposlenim v Sun Rollerju skupaj s sodelavci želim veliko uspehov pri njihovem delu ter obilo užitkov pri malici! pomlad 2012 kulinarik a Jagode v listnatem testu Melita Per Sestavine: • 500 g listnatega testa • Nadev: • 0,25 kg skute • 0,10 kg sladkorja • vaniljeva aroma po okusu • 0,5 l sladke smetane • 0,5 kg svežih jagod • 20 g vanilin sladkorja • 0,02 l maraschina Krema: Skuto gladko zmešamo (lahko s paličnim mešalnikom) ali jo pretlačimo skozi gosto cedilo. Dodamo ji sladkor, vaniljevo aromo in stepeno sladko smetano. Vse skupaj narahlo premešamo. Listnato testo razvaljamo na tri enake dele za nožev rob debelo. Položimo ga na pekač in večkrat prebodemo z zobotrebcem. Pečemo ga pri temperaturi 200–220 stopinj Celzija, da se zlato rumeno zapeče. Jagode operemo, očistimo in osušimo. Narežemo jih na rezine, pokapamo z maraschino likerjem in posujemo z vanilin sladkorjem. Listnato testo položimo na pladenj in ga namažemo s polovico skutinega nadeva. Na nadev položimo polovico mariniranih jagod. Postopek ponovimo še enkrat. Na vrh položimo še zadnjo plast listnatega testa in ga posujemo s sladkorjem v prahu. Razrežemo na kocke in poljubno dekoriramo. 33 DOBAVITEL J Predstavitev podjetja Diversey, sedaj del Sealed Air Diversey je poslovna enota Sealed Air Korporacije, vodilnem ponudniku zaščite živil in ponudniku rešitev na področju zaščitne embalaže. Iznajdljiv pristop in partnerstvo s korporacijo Sealed Air ustvarja vrednost za naše stranke in uporabnike na področju varnosti in zaščiti živil, objektni higieni in zaščiti produktov. Naše stranke se zanašajo na naše strokovno znanje za zagotavljanje doslednih, vrhunskih rešitev, ki izboljšujejo varnost, trajnost in učinkovitost. Zavezani smo, da ustvarjamo poslovno vrednost naših strank, izboljšujemo kvaliteto življenja uporabnikov in nudimo čistejše in bolj zdravo okolje za prihodnje generacije. Danes zaposlujemo več kot 26.500 ljudi, delujemo v več kot 175 državah na svetu in ustvarjamo več kot 7,6 milijarde dolarjev prometa. Naše izkušnje med drugim, segajo na več področij kot so hotelirstvo, gastronomija, objektno čiščenje,… in s tem pokrivamo celotno problematiko čiščenja in dezinfekcije v kuhinjah, bolnišnicah, šolah in drugih javnih ustanovah. Naš cilj je biti vodilni v naši industriji pri pobudi za čisti zrak, čisto vodo in čisto zemljo. Podjetje Diversey d.o.o., del Sealed Air je bilo ustanovljeno leta 1991 v Mariboru, kot del korporacije Unilever: Diversey Lever; od združitve podjetij Diversey Lever in Johnson Wax Professional, pa smo bili organizirani kot samostojno podjetje JohnsonDiversey d.o.o. Slovenija, s sedežem v Mariboru, kjer se nahajajo tudi skladiščne kapacitete. Zaradi spremembe v lastniški strukturi podjetja smo se leta 2010 preimenovali v Diversey d.o.o., leta 2011 pa je bilo podjetje integrirano v svetovno korporacijo Sealed Air. Podjetje zaposluje 24 ljudi in sicer več kot 80% v prodajno-svetovalnih in servisnih oddelkih ter oddelku za podporo Vam in ostalim strankam. V obdobju svojega delovanja je Diversey, del Sealed Air v Sloveniji postal prepoznaven in zanesljiv partner za oskrbo čistilnih sredstev in higienskih rešitev. Na področju institucionalne higiene, skozi programe kuhinjske, osebne in objektne higiene ter pralništva, ponujamo higienske rešitve za hotele, domove starejših, restavracije, bolnišnice, šole, čistilne servise in catering. Seznam certifikatov za objektno higieno ter seznam zvez in okolje varstvenih organizacij v katere je vključeno podjetje Diversey je dolg, naj omenimo samo Evropski znak za okolje: EU Marjetica, znak »Green Seal«, znak »Nordic Swan« in članstvo v A.I.S.E. združenju in fundaciji WWF. Naš program zajema bogato paleto različnih sredstev poznanih pod blagovnimi znamkami: Diversey, TASKI by DIVERSEY, SUMA, CLAX, SOFTCARE, ROOMCARE, GOODSENSE, TITAN, JONMASTER Kaj več o svetovni korporaciji Diversey, del Sealed Air lahko najdete na spletni strani: http://www.diversey.com Diversey, del Sealed Air je vodilna korporacija na svetu za zaščito in varnost živil, objektno higieno in zaščito produktov. Skrbimo za varno hrano in pijačo, prostor kjer živimo, delamo, nakupujemo in preživljamo prosti čas, dopust, smo deležni zdravstvene oskrbe in kakovostno dostavljeno blago. 34 pomlad 2012 Majhna rešitev za visoke zahteve! TASKI swingo 350 Ultra kompakten Baterijsko voden; sedaj na voljo tudi električna verzija Odlični rezultati čiščenja Idealno za dnevno uporabo Prepričajte se sami – pokličite zastopnika podjetja Diversey za testno vožnjo! Več na www.diversey.com PROSTI ČAS Tečemo, da nam življenje ne uide Gregor Brzin Tek naj bi bil poleg hoje najbolj naravno človekovo gibanje. Toda včasih se nam po napornem delovniku še hoditi ne da, kaj šele, da bi tekli! učinkovitejše od slušalk v ušesih. Nikar se ne primerjajte s sosedom, ki letos napada veliki maraton, ali s sodelavko, ki teče zato, da bo do poletja fit. Tek naj bo vaša aktivnost, prilagodite jo sebi, poslušajte sebe in svoje telo. Če ne veste, kako bi se spoprijeli s tekom, sem na portalu www.tek. si našel pettedenski program, ki vam bo gotovo olajšal pot proti vrhu. Življenje gre tako ali tako prehitro, saj neprestano hitimo ter prehitevamo sami sebe. Lovljenje časa se prične že z jutranjim prerivanjem v kopalnici. Starejši otroci lovijo šolski avtobus, odrasli pa največkrat pravočasni prihod na delo, v upanju, da na cesti ne bo pretirane gneče in da bo najbližje parkirno mesto pred vrtcem prosto. Nemalokrat nas po opravljenem delu čaka še kakšen opravek, zaradi katerega potem zamujamo ogled dnevnika, ki je najboljši izgovor, da se zasluženo zleknemo na kavč, utrujeni in s polno glavo skrbi za nov jutri. Na kavču navadno tudi zaključimo svoj bolj ali manj uspešen dan. So pa ljudje – in vse več jih je, ki imajo na svojem dnevnem urniku tudi uro teka. Če dobro pomislite, skoraj vsak dan srečate sosedo, ki svoj krog preteče ne glede na vremenske razmere, ravno ko zjutraj odhajate v službo. Sosed pa se je že pred letom dni pohvalil, da je pretekel mali ljubljanski maraton, letos pa cilja na velikega. Nekateri tečejo, ker menijo, da je to modno in hit. Drugi zato, ker želijo izgubiti odvečne kilograme. Nekateri tekmujejo s svojim sodelavcem, saj ga premagajo le v tem, da pretečejo več kot on v enakem času. Spet tretji s tekom zdravijo svoje težave v duševnem zdravju, četrtim predstavlja tek najcenejšo obliko športa, petim je to krasno preživljanje časa v naravi, šestim pa čas, ko se pomirijo in pridejo v stik s samim s seboj. Vsi tečemo, ker lovimo svoje življenje! Dokazano je, da rekreativni tek ali »jogging« po angleško pomembno vpliva na človekovo zdravje, vzdržljivost in psihično počutje. Zagotovo je najcenejša oblika športa, saj zanj potrebujemo le par kakovostnih športnih copatov, lahka športna oblačila in željo po gibanju. Je pa zato količina samodiscipline, vsaj na začetku tekaških podvigov, zelo pomembna in konec koncev tudi odločilna. Zavedati se moramo, da je prvih nekaj kilometrov sila napornih in dolgih. Zapomnite si, vsakdo je bil nekoč začetnik! Tudi najboljši tekači so bili pri svojih prvih korakih nerodni, počasni, težki … Takšni kot vi. Obujte si športne copate in oblecite vremenu primerno. Oblačila naj ne bodo preveč ohlapna. Za začetek lahko tek brez slabe vesti kombinirate s hojo in nikar se ne obsojajte, če telo še ni pripravljeno na velike napore. Poskrbite, da se vam prvih nekaj pretečenih kilometrov ne zameri, ti so navadno res najtežji in najdaljši. Pomemben je tudi tempo, ki naj bo za začetek »pogovorni«. To pomeni, da ste se ob teku še sposobni pogovarjati v primeru, če tečete v družbi. Ne pozabite na usklajeno in enakomerno dihanje skozi usta in nos. Izogibajte se pasivnemu postavljanju stopal ob tla, saj le-to povzroča tipične tekaške poškodbe. Izberite si pot, ki vam je všeč, tekaška podlaga pa naj ne bo pretrda ali premehka. Gozdne poti so najprimernejše, saj poleg primerne podlage nudijo tudi razgibanost, žuboreči potok in pozdrave gozdnih živali, zeleno barvo, ki pomirja, in ptičje petje, ki je 1. teden Pet minut hoje na začetku in koncu vadbe. K ogrevanju in h koncu vsake vadbene enote spadajo tudi raztezne vaje. Vmesnih 25 minut je namenjenih menjavanju hoje in teka (ponavljanje 2-minutnih ciklusov: 30, 60 ali 90 sekund teka in 90, 60 ali 30 sekund hoje). Pri vsaki vadbeni enoti poskušajte doseči za stopnjo zahtevnejše razmerje med tekom in hojo. 2. teden Pet minut hoje na začetku in koncu. Vmesnih 30 minut je namenjenih menjavanju hoje in teka (ponavljanje 2-minutnih ciklusov: 30, 60 ali 90 sekund teka in 90, 60 ali 30 sekund hoje). Pri vsaki vadbeni enoti poskušajte doseči za stopnjo zahtevnejše razmerje med tekom in hojo. 3. teden Pet minut hoje na začetku in koncu. Vmesnih 30 minut je namenjenih menjavanju hoje in teka (ponavljanje 4-minutnih ciklusov: 2, 3 ali 3,5 minute teka in 0,5, 1 ali 2 minuti hoje). Pri vsaki vadbeni enoti poskušajte doseči za stopnjo zahtevnejše razmerje med tekom in hojo. 4. teden Pet minut hoje na začetku in koncu. Vmesnih 35 minut je namenjenih menjavanju hoje in teka (ponavljanje 5-minutnih ciklusov: 3, 4 ali 4,5 minute teka in 0,5, 1 ali 2 minuti hoje). Pri vsaki vadbeni enoti poskušajte doseči za stopnjo zahtevnejše razmerje med tekom in hojo. 5. teden Tri minute hoje na začetku in koncu. Vmes 6-krat po 6 minut teka, med teki pa 30–90 sekund hoje za počitek. Aktivnosti po programu izvajamo trikrat tedensko (npr. v ponedeljek, sredo, petek). Nedelja naj bo tudi aktivna, zadostuje sprehod po neravnem terenu, ki pa mora biti daljši od 30 minut. Vir: www.tek.si/ Poskusite in prepričan sem, da bo tek kmalu postal del vašega urnika. 36 pomlad 2012 Pridruži se nam ... www.vzajemna.si PROSTI ČAS Mi-hec Prednost vlage Stiskanje limon Zapečeni zrezki Mlajše dekle si ogleduje stanovanje, ki ga želi najeti. »Tole stanovanje je pa precej vlažno!« je dejala stanodajalcu. »Res je! » je ta pritrdil. »Toda tudi vlaga ima svoje prednosti!« »Kako to mislite?« se je začudila mladenka. »Star kruh se vam ne bo nikoli posušil!« V cirkusu velik in močan moški popolnoma iztisne sok iz limone in obljubi tistemu, ki bi iz te limone iztisnil še kakšno kapljico, nagrado. Iz množice stopi majhen, slaboten možiček. Gledalci strmijo, velikan se prizanesljivo smehlja. Možiček vzame v roko limono in iztisne iz nje še nekaj kapljic. »Nemogoče,« zajeclja velikan »kaj ste po poklicu?« »Delam na davčni upravi!« V tovarniški menzi se je mlad uslužbenec pritoževal nad preveč zapečenim zrezkom. »Dragi gospodič,« je rekel kuhar, »jaz sem zrezke pekel, ko so vas še dojili.« »In zakaj jih servirate šele sedaj?« Sladka voda Torta z zavezanimi očmi Kuharja sedita na robu bazena. Prvi vrže vanj kocko sladkorja, potem poskusi vodo in nezadovoljen reče: »Mmm…., ne, ne, ni sladka!« Drugi mu odvrne: »Seveda ni sladka, če je ne premešaš!« »Zakaj ješ torto z zavezanimi očmi?« vpraša prijateljica. »Zato, ker mi je dietolog rekel, da sladkarij ne smem niti pogledati, če hočem shujšati!« Kuhana voda Mlada se je poročila, vsak dan se trudi, kuha jedi na vse načine, Mož zmeraj pohvali in vse poje in reče: »Dobro, ampak ni tako kot je kuhala moja mama.« Žena se odloči, da skuha tudi ričet, vendar se ji malo prismodi. Potem vpraša moža, kako je zadovoljen. Ta še enkrat poskusi in reče: »No vidiš, kmalu boš kuhala tako, kot moja mama.« Ričet Kuhar vpraša vajenca: »Ali veš, kako se skuha voda?« »Seveda, naliješ vodo v lonec, daš vanjo malo masla, postaviš na štedilnik in kuhaš!« »In zakaj daš malo masla v vodo?« »Zato, da se voda ne prismodi!« Moderna kulinarika Ali veste, katera je najnevarnejša jed? Poročna torta »Čemu bi se raje odrekli, ženskam ali vinu?« »Odvisno od tega, kateri letnik je.« Pogovarjata se dva gosta v restavraciji, pa prvi pravi: »Se ti ne zdi, da so za polovico pacientov pri zdravniku krivi slabi kuharji?!« Drugi gost pomisli in reče: »Da, seveda, ampak za drugo polovico pa so krivi dobri kuharji.« Moderna komunikacija Žena napiše možu sporočilo »Šla sem k sosedi, vrnem se tik-tak«. Mož se vrne iz službe, vidi listek, ga obrne in napiše: »Šel sem v gostilno, vrnem se cik-cak.« NAGRADNA KRIŽANKA GESLO: Sponzor križanke je podjetje Terme Krka d.o.o., PE Šmarješke Toplice, ki bo izžrebanim nagrajencem podarilo 3 nagrade: celodnevno kopanje z vstopom v savne v Termah Šmarješke Toplice za 2 osebi, pohodne palice in dežnik. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Geslo: Ime: Priimek: Davčna številka: Naslov: Odgovore pošljite do 20. septembra 2012 na naslov: Slorest d.o.o. Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrado podjetja Terme Krka. Pravilno geslo iz prejšnje številke je: POMISLI NA ŽELODEC A NE POZABI NA SRCE Nagrajenci, ki so pravilno napisali geslo in so prejeli darilni paket podjetja PANVITA d.d. so: 1. 2. 3. Rasim Sefić, Tomažičeva 16, 6310 Izola Milena Hribar, Vir, Tkalska 2, 1230 Domžale Anton Pulko, Čermožiše 49, 2287 Žetale ČESTITAMO! 38 pomlad 2012 NAGRADNA KRIŽANKA 40 pomlad 2012
© Copyright 2024