Evalvacija delovanja zaposlitvenih centrov Jasna Božič 18. junij 2010 Metodologija evalvacije • • • • Podatki MDDSZ in ZRSZ Zbiranje finančnih podatkov ZC Vprašalnik za vodstva ZC Obiski zaposlitvenih centrov – Razgovori z vodstvi – Razgovori z zaposlenimi • Evalvacijsko poročilo s predlogi Vsebina predstavitve • Mreža zaposlitvenih centrov • Delovni programi zaposlitvenih centrov • Mnenja zaposlenih na zaščitenih delovnih mestih Mreža zaposlitvenih centrov • Mreža zaposlitvenih centrov se je v obdobju 2006 – 2009 izpopolnjevala in širila v vse regije • V letu 2006 je 9 zaposlitvenih centrov delovalo na območju 4 OS ZRSZ (Maribor, Ljubljana, Celje in Kranj). • V letu 2009 je 24 zaposlitvenih centrov delovalo na območju 10 OS ZRSZ. Razvoj mreže zaposlitvenih centrov 2006 2007 2008 2009 Število ZC 9 15 18 23 Število OS ZRSZ 4 6 8 10 Število zaposlenih 118 156 194 233 • Največ zaposlitvenih centrov je bilo do sedaj razvitih na mariborskem področju, kjer so v okviru eksperimentalnega programa pri razvoju zaposlitvenih centrov aktivno sodelovali izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, invalidska podjetja, društva, območna služba ZRSZ in druge regionalne in lokalne institucije. Območna služba ZRSZ Izdane odločbe o zaposljivosti v zaščitni zaposlitvi (Vir: ZRSZ) 2006 2007 Celje 21 11 Koper 4 Kranj 2008 2009 Skupaj 9 7 48 7 1 8 20 15 1 6 5 27 Ljubljana 16 6 11 17 50 Maribor 72 19 9 7 107 Murska Sobota 8 2 9 17 36 Nova Gorica 1 - 2 1 4 Novo mesto 10 - - 1 11 Ptuj 4 5 6 7 22 Sevnica 1 10 - 2 13 Trbovlje - - 1 0 1 Velenje 18 15 - 1 34 Skupaj 170 76 54 73 373 Območna služba ZRSZ Število izdanih Število odločb o zaposlenih na zaposljivosti v zaščitenih delovnih zaščitni zaposlitvi Tabela 4: Primerjava med številom izdanih odločb in številom zaposlenih na zaščitenih mestih delovnih mestih 2006-2009 31. 12. 2009 Delež pokritja potreb glede na izdane odločbe Celje 48 16 33,3 % Koper 20 13 65,0 % Kranj 27 21 77,7 % Ljubljana 50 37 74,0 % Maribor 107 88 82,2 % Murska Sobota 36 23 63,8 % Nova Gorica 4 0 0 Novo mesto 11 4 36,4 % Ptuj 22 6 27,3 % Sevnica 13 11 84,6 % Trbovlje 1 0 0 Velenje 34 14 37,8 % Skupaj 373 233 62,5 % Delovni programi zaposlitvenih centrov • večina zaposlitvenih centrov ima sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju v okviru izpolnitve nadomestne kvote • svojo dejavnost dopolnjujejo tudi s pogodbenim sodelovanjem, ki ne pomeni nadomestne kvote • izvajajo tudi občasna dela po naročilu • 10 zaposlitvenih centrov ima tudi svoj lasten proizvodni, rokodelski, kmetijski oziroma storitveni program Vsebina delovnih programov • • • • Proizvodna dela Domača in umetna obrt Kmetijska dejavnost Storitvena dejavnost Proizvodna dela • Sestavljanje kabelskih sklopov, drobnih izdelkov za avtomobile, gospodinjske aparate, dodelava elektronskih komponent, dela pri pridelavi in predelavi živil, izdelava papirne embalaže in izdelkov iz papirja in kartona, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, mizarska dela, izdelava različnih izdelkov v gradbeništvu • V vse večji meri so prisotna kmetijska dela – pridelovanje in predelava kmetijskih pridelkov (proizvodnja olja, sušenje sadja, semen, zelišč, gojenje in predelava gob, gojenje drobnice … (Korenika, Posestvo Razori, Zarja) Storitvena dejavnost • Program družabništva, pakiranje in etiketiranje, čiščenje poslovnih prostorov, urejanje okolice, različna vzdrževalna dela, pomoč v kuhinjah, pralnicah, storitve fotokopiranja, administrativne storitve, obnova knjig Izkušnje ZC pri zagotavljanju delovnih programov (povzetek odgovorov ZC) • Zagotavljanje delovnih programov je zahtevna naloga, ki terja stalno prisotnost na trgu. Pomembna je fleksibilnost, zagotavljanje kvalitete in količine, spoštovanje rokov • Podjetja se pozitivno odzivajo na problematiko zaposlovanja invalidov in so pripravljeni sodelovati pri zagotavljanju delovnih programov. • Možnosti izpolnjevanja nadomestne kvote predstavlja prednost pri pridobivanju delovnih programov. • V obdobju gospodarske krize je vse težje pridobiti nova dela. • Prisotna je nepripravljenost javnega sektorja za oddajo storitev. • Cena dela je relativno nizka. • Pogosta so neredna plačila za opravljene storitve. • Še vedno obstaja neprepoznavnost vloge ZC v širšem družbenem okolju. • Potrebno veliko vlaganj v razvoj lastnih programov, da bi zagotovili celoleten program. • Lokalna skupnost ne kaže interesa za nastajanje in ohranjanje zaščitenih delovnih mest Primernost delovnih programov • Glede na vsebino programa je večina delovnih programov primerna za vse skupin invalidov, razen za slepe in slabovidne. • Nekateri programi so bili ciljno razviti za določene ciljne skupine (npr. duševna manj razvitost, težave v duševnem zdravju …). • Glede na prostorsko tehnične pogoje obstajajo predvsem ovire za zaposlovanje slepih in slabovidnih ter gibalno oviranih. Organizacija izvajanja programov zaposlitvenih centrov • Redki zaposlitveni centri izvajajo program izključno v prostorih zaposlitvenega centra. • Večina zaposlitvenih centrov izvaja program delno v svojih prostorih, delno na drugih lokacijah, ob stalni prisotnosti mentorja zaposlitvenega centra. • Vse bolj pogosto poteka delo v prostorih naročnika z mentorjem naročnika in s spremljanjem mentorja zaposlitvenega centra – skupinsko ali individualno. • V posameznih primerih se pojavlja tudi delo na domu. Razvojni načrti zaposlitvenih centrov • Kljub težavam pri zagotavljanju dela kar 17 zaposlitvenih centrov načrtuje širitev svojega programa. • Skupno načrtujejo 35 – 40 novih delovnih mest v enem letu. • Za svoje razvojne načrte bi zaposlitveni centri potrebovali predvsem finančna sredstva za investicije in zagon programov, dodatne kadre, dodatne prostore, opremo in stroje ter aktivno sodelovanje lokalne skupnosti. Gibanje zaposlenosti v letih 2008 -2009 2008 2009 Indeks 2009/2008 Skupno število zaposlenih v ZC 31. 12. 240 292 121,6 Zaposleni na zaščitenih delovnih mestih: 194 233 120,1 -za nedoločen čas 157 189 120,4 -za določen čas 37 44 118,9 Število novih zaposlitev na zaščitenih DM v letu 2008 43 47 109,3 Število prenehanj delovnega razmerja na zaščitenih DM v letu 2008 19 6 31,6 Število oseb na usposabljanju v letu 2008* 45 104 231,1 Načrtovano število zaposlitev zaščitenih DM v letu 2010 35 36 - 40 na Izobrazbena struktura zaposlenih invalidov Stopnja izobrazbe Zaposleni na zaščitenih DM 31.12.2009 I II III IV V VI VII 62 47 64 29 28 1 1 VIII SKU 233 Starostna struktura zaposlenih na zaščitenih delovnih mestih na dan 31.12.2009 Do 18 let 18–25 25–30 30–40 40–50 50–60 Nad 60 0 12 56 88 56 21 0 Skupaj 233 Zaposlitveni centri – kako jih vidijo zaposleni invalidi Z usmerjenimi intervjuji smo pridobili mnenje invalidov na zaščitenih delovnih mestih glede: – njihovega delovnega področja (vsebina in organizacija dela), – delovnih pogojev in nagrajevanja, – potreb po usposabljanju in psihosocialni podpori. • Večina invalidov je z delom, ki ga opravljajo, zadovoljnih. • V glavnem menijo, da zahtevnost dela ustreza njihovim zmožnostim in potencialom. • Manjši del ocenjuje, da je delo prezahtevno in da se ne čutijo sposobni za kakršno koli delo - zaradi svojega zdravstvenega stanja so pogosto v bolniškem staležu, nekateri so sprožili tudi postopek invalidske upokojitve. • Nekaj sogovornikov meni, da zmorejo več, vendar zaenkrat ne iščejo zaposlitve v redni delovni sredini, saj so zadovoljni z delom, pogoji dela in medosebnimi odnosi v zaposlitvenem centru. • Zadovoljni so, kadar imajo dovolj dela in se hkrati zavedajo, da je od obsega naročil v veliki meri odvisna njihova nadaljnja zaposlitev. • Precejšnja mera negotovosti je prisotna pri zaposlenih v zaposlitvenih centrih, ki se spopadajo s pogostimi nihanji naročil. • Vsi sogovorniki so ocenili, da so zaposlitveni centri primerna oblika zaposlitve zanje in večina upa, da bodo zaposlitev lahko ohranili tudi v bodoče. Zadovoljni so z delom, niso izpostavljeni stresnemu delu, počutijo se koristni in pomembni. Cenijo prizadevanja vodstva za zagotavljanje dela. • Preko 80 % sogovornikov je pohvalilo vzdušje v zaposlitvenih centrih ter odnos vodstva in mentorjev do zaposlenih. Ocena pogojev dela in nagrajevanja • Delovni čas in prostorsko tehnični pogoji so po ocenah večine zaposlenih invalidov ustrezni. • Zadovoljni so, da prejemajo plačo brez časovnih zamikov. • Z minimalno plačo sicer težko krijejo življenjske stroške, a se večina zaveda splošne krize in svoj položaj ocenjuje v primerjavi z zaposlenimi v rednih podjetjih. Ocena potreb po usposabljanju • Večina zaposlenih invalidov ne izraža potreb po pridobivanju dodatnih znanj, prav tako navajajo, da tudi do sedaj niso bili vključeni v različna usposabljanja razen v začetnem obdobju uvajanja v delo Ocena sodelovanja z mentorji • Sodelovanje z mentorjem ocenjujejo kot dobro oziroma zelo dobro – mentor jim prisluhne, z njim se lahko pogovorijo o delovni problematiki, pogosto pa tudi o drugih zadevah, ima razumevanje in primeren odnos. • Manjši del je ocenil, da z mentorjem nimajo pravega kontakta, da z njim niso neposredno povezani, da je občasno prisotna slaba volja in manj primerna komunikacija.