Nasveti za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni in plevela ter evidenca opravljenih tretiranj 2012/2013 Zaupajte tradiciji, Pinus z Vami že 130 let Kazalo KAZALO KAZALO _________________________________________________________________1 NAGOVOR _______________________________________________________________4 PREDSTAVITEV PODJETJA ___________________________________________________5 Zemljevid regije ____________________________________________________________ 6 NAPOTKI _________________________________________________________________7 Kontakti __________________________________________________________________ 9 Zemljevid Slovenije ________________________________________________________ 10 Legenda_________________________________________________________________ 11 VINSKA TRTA ____________________________________________________________12 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 12 Program varstva vinske trte __________________________________________________ 17 Varstvo vinske trte _________________________________________________________ 19 Zatiranje plevela v vinogradih ________________________________________________ 27 JABLANE ________________________________________________________________28 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 28 Varstvo jablane _______________________________________________________________ 34 HRUŠKE ________________________________________________________________41 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 41 BRESKVE ________________________________________________________________44 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 44 Varstvo breskev ___________________________________________________________ 47 VIŠNJE IN ČEŠNJE ________________________________________________________49 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 49 SLIVE IN ČEŠPLJE _________________________________________________________51 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 51 POLJŠČINE ______________________________________________________________53 KORUZA ________________________________________________________________53 Razvojne faze _____________________________________________________________ 53 Bolezni in škodljivc_________________________________________________________ 53 Varstvo koruze ____________________________________________________________ 55 Program varstva koruze _____________________________________________________ 56 2 Kazalo ŽITA ___________________________________________________________________57 Razvojne faze _____________________________________________________________ 57 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 57 Program varstva žit ________________________________________________________ 60 Čiščenje strnišč s sredstvom Boom efekt ________________________________________ 61 KROMPIR _______________________________________________________________63 Razvojne faze _____________________________________________________________ 63 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 63 Program varstva krompirja ___________________________________________________ 65 Varstvo krompirja __________________________________________________________ 66 Zatiranje plevela na travnikih in pašnikih ________________________________________ 68 VRTNINE ________________________________________________________________69 PARADIŽNIK _____________________________________________________________69 Bolezni __________________________________________________________________ 69 Varstvo paradižnika ________________________________________________________ 70 Varstvo Zelja _____________________________________________________________ 71 Varstvo kumar ____________________________________________________________ 71 ČEBULA, ČESEN IN POR ____________________________________________________72 Bolezni in škodljivci ________________________________________________________ 72 Varstvo čebule in česna _____________________________________________________ 73 TRETIRANJE Z NAHRBTNIMI MOTORNIMI ŠKROPILNICAMI ______________________74 Priporočila za tretiranje z nahrbtnimi motornimi škropilnicami _______________________ 75 Poljedelstvo ______________________________________________________________ 75 Sadjarstvo _______________________________________________________________ 75 TABELA ZA PRIPRAVLJANJE POTREBNE KONCENTRACIJE________________________76 OBRAZEC ZA PRIPRAVO KOLIČINE SREDSTVA ZA TRETIRANJE____________________77 SEZNAM SREDSTEV _______________________________________________________78 LATINSKA IMENA ________________________________________________________112 PRAVILNA UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ________________________125 RAVNANJE Z ODPADKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV _______________________126 PRVA POMOČ V PRIMERU NESREČE ALI ZASTRUPITVE _________________________129 EVIDENCA TRETIRANJ ____________________________________________________130 3 Nagovor NAGOVOR Predstavljamo vam izboljšano 52. izdajo priročnika Pinusov ključ, s katerim vsako leto znova razveseljujemo naše uporab uporabnike. vrV tem, za slovenske kmetovalce, vinogradnike, sadjarje in vr tičkarje nepogrešljivem priročniku boste našli koristne nasvete za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni in plevela ter široko paleto inovativnih fitofarmacevtskih sredstev, ki predstavljajo najboljšo in celovito rešitev za uspešno kmetijsko pridelavo in primarno proizvodnjo kakovostne hrane. Skupaj z našimi par partnerji ustvarjamo trajnostne rešitve v kmetijstvu, ki so bistvene za boljše, varnejše in bolj zdravo življenje. Naša zmožnost učinkovitega prilagajanja spremem sprememslovenbam in učenja nam je omogočila, da postanemo vodilno fitofarmacevtsko podjetje v sloven vreskem prostoru. Vendar kljub nenehnim spremembam in razvoju ostajajo naše temeljne vre dnote nespremenjene: zavzemanje za varnost in zdravje, skrb in odgovornost do okolja, visoko etično ravnanje in spoštovanje ljudi. Pinusov ključ smo zasnovali tako, da uporabnik hitro in enostavno najde potrebne informacije o varstvu posameznih kultur, uporabi, delovanju in učinkovitosti fitofarmacevtskih sredstev ter kavarnem in skrbnem ravnanju z njimi. To vam bo prihranilo veliko časa in pomagalo doseči ka kovostno zaščito vašega pridelka. Če v njem ne boste našli vseh odgovorov na svoja vprašanja, se lahko vedno obrnete na naše agronomske svetovalce, ki vam bodo z veseljem pomagali. Želim vam veliko uspehov, Marko Klemenčič Predsednik uprave Pinus TKI d.d. 4 Predstavitev podjetja PREDSTAVITEV PODJETJA Pinus TKI d. d. je družba z dolgoletno tradicijo v agrokemijski industriji, katere začetki segajo že v leto 1888. Danes naša dejavnost temelji na proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, proizvodnji biodizla ter biocidov, svojo odgovornost do okolja pa izražamo tudi skozi strokovno in kakovostno nudenje storitev ravnanja z odpadki in logistike. Skupina Pinus s sedežem in proizvodnjo v Račah je danes zaokrožena celota s hčerinskimi družbami v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in BiH. V Pinusu smo kot vodilni slovenski proizvajalec ter zastopnik in distributer fitofarmacevtskih sredstev poleg dokaj razširjene lastne palete sredstev ponosni na dolgoletno partnerstvo s številnimi priznanimi proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev kot so Du Pont, Isagro, Nufarm, United Phosphorus Limited ter ostalimi mednarodnimi podjetji. Združuje nas razvojna naravna-nost, saj vsi posebno pozornost namenjamo razvoju tehnologije in stalnim izboljšavam, ki so človeštvu sprejemljivejše in ponujajo okolju prijazne rešitve. Še posebej pa smo v naši paleti ponosni na sredstvo Boom efekt®, totalni herbicid, ki je plod lastnega razvoja. Z evropsko registracijo tržimo Boom efekt® na domicilnih, kot tudi na trgih številnih držav Evropske unije. 5 Zemljevid ZEMLJEVID REGIJE Avstrija Madžarska Rače Ljubljana Slovenija Romunija Hrvaška Osijek Novi Sad Banja Luka Bosna in Hercegovina Srbija Črna gora Makedonija Albanija 6 G Napotki NAPOTKI Pinusov ključ – nepogrešljiv za slovenske kmete in vrtičkarje Vsa aktualna fitofarmacevtska sredstva so zbrana v Pinusovem ključu, nepogrešljivem spremljevalcu slovenskih kmetov in vrtičkarjev. Pinusov ključ je razdeljen v pet glavnih sklopov varstva rastlin: vinska trta, sadno drevje, poljščine, vrtnine in okrasne rastline. V vsakem od sklopov so poglavja namenjena posameznim rastlinam. Pinusov ključ – pregleden, jasen in jedrnat priročnik Poglavja začenjamo z opisi in fotografijami najpogostejših bolezni in škodljivcev za posamezno kulturo. Sledijo ključne razvojne faze (fenofaze). Najpomembnejši del predstavljajo programi varstva rastlin. V Pinusovem ključu so predstavljena tista sredstva, ki imajo veljavno registracijo v Republiki Sloveniji. Nasveti za uporabo sredstev temeljijo na biologiji bolezni in škodljivcev, na pogojih za njihov razvoj, na lastnostih fitofarmacevtskih sredstev in na pogojih, ki vplivajo na hitrost njihove razgradnje. Za uspešno varstvo rastlin je zelo pomembna tudi tehnika tretiranja, ki mora biti prilagojena razvojni fazi in vzgojni obliki rastlin. Zato ne moremo ponuditi programa varstva posameznih rastlin, ki bi ga lahko šablonsko izvajali tekom celega leta. Programe varstva posameznih kultur upoštevajte zato le kot osnovo. Pri podatku o času tretiranja je pomembno vedeti, da gre le za okviren podatek. Dejanski čas tretiranja je namreč odvisen od vremenskih razmer, pogojenih z geografsko lokacijo kakor tudi z vremenom v letu tretiranja. Navedene količine sredstev na določeno površino so takšne, kot so se izkazale za najučinkovitejše in so navedene v dovoljenjih za promet. Prenizki odmerki preslabo ali pa ne delujejo na ciljne organizme, previsoki odmerki pa lahko rastline poškodujejo. Količina vode, ki naj bi jo uporabili, je predlagana vrednost, ki po izkušnjah zagotavlja najboljšo porazdelitev sredstva po ciljni površini. Količino lahko prilagodimo vremenskim razmeram, tipu škropilnice, velikosti rastlin in drugo. Za tiste, ki uporabljate manjše (hrbtne) škropilnice, smo v tabele dodali tudi podatek o odmerku sredstva na 10 L vode. Količina vode pri kombinacijah je vedno navedena za celotno kombinacijo. Pri vsakem sredstvu je v tabeli zapisana karenca (varovalna doba). Z izdajo novih dovoljenj lahko pride do sprememb, zato je karenco potrebno preveriti v navodilu o uporabi, ki je priloženo sredstvu. Za dodatne nasvete in v primeru nejasnosti pred uporabo sredstva, kontaktirajte naše agronomske svetovalce (naslovi in telefonske številke so navedeni na strani 9). 7 Napotki V drugem delu Pinusovega ključa so predstavljena fitofarmacevtska sredstva po abecednem vrstnem redu. Za vsako sredstvo so navedeni osnovni podatki: vrsta sredstva, vsebnost aktivne snovi, vrsta formulacije, uporaba in karenca. Z ikonami so prikazane kulture v katerih se sred sredstvo lahko uporablja. Pomen ikon je prikazan in opisan v legendi. PINUSOV KLJUČ služi kot pripomoček pri varstvu nasadov sadnega drevja, vinske trte, poljščin, in vrtnin. Za doseganje visokih pridelkov morajo biti izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji: gnojenje z mineralnimi in organskimi gnojili, pravilen rez, obdelava tal, zaščita pred divjadjo in voluharji, upoštevanje poročil in rokov za tretiranje, ki jih objavljajo kmetijski inštituti na radiu, avtomat avtomatskih odzivnikih, časopisih in spletnih straneh. Kot vsak koledar tretiranja je tudi naš le okviren. Pridelovalcem je namenjen kot pripomoček za postavljanje lastnega načrta tretiranja za posa posamezne kulture. Želimo vam veliko uspeha in naj vam bo Pinusov ključ v pomoč pri vašem delu. Agronomski svetovalci Rače, avgust 2012 8 Kontakti KONTAKTI VODJA PRODAJE ZA SLOVENIJO Franci Mesarič T: +386 (0)2 60 90 248 F: +386 (0)2 60 90 236 M: +386 (0)41 514 915 E: [email protected] AGRONOMSKA SVETOVALCA Območje severovzhodna Slovenija Ana Ramšak, univ.dipl.inž.agr. M: +386 (0)41 619 937 E: [email protected] Območje jugozahodna Slovenija Tone Pečarič, univ.dipl.inž.agr. M: +386 (0)41 615 853 E: [email protected] 9 Zemljevid ZEMLJEVID SLOVENIJE Avstrija Slovenija Primorska in Notranjska Gorenjska, Dolenjska in Bela krajina Dravsko in Ptujsko polje, Koroška in Savinjska dolina Prlekija in Prekmurje Kozjansko in Krško polje Hrvaška 10 Legenda LEGENDA BUČE, LUBENICE, MELONE ČEBULA, ČESEN, POR DREVNINE JABLANE FIŽOL, GRAH ŽITA HRUŠKE KORUZA JAGODE, MALINE, RIBEZ, ROBIDE KAPUSNICE KORENČEK, PETERŠILJ PAPRIKA MARELICE KROMPIR KUMARE SOLATNICE PARADIŽNIK, JAJČEVEC SADNO DREVJE OLJNA OGRŠČICA VIŠNJE, ČEŠNJE TRAVNIKI, PAŠNIKI VINSKA TRTA SLIVE, ČEŠPLJE LEGENDA SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN FUNGICIDI INSEKTICIDI HERBICIDI PRED UPORABO NATANČNO PREBERITE NAVODILO ZA UPORABO, KI JE PRILOŽENO VSAKEMU SREDSTVU! PRI DELU SE RAVNAJTE PO NAPOTKIH, KI SO NAVEDENI V NAVODILU ZA UPORABO! 11 Vinska trta VINSKA TRTA BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola) opis Peronospora je bolezen, ki lahko v naših podnebnih razmerah popolnoma uniči grozdje in vse zelene dele vinske trte. Zimski trosi, ki povzročajo prve okužbe, pri nas običajno dozorijo sredi maja. Prva znamenja opazimo na listih v obliki kroglastih, rumenih, nekoliko razvodenelih peg. Čez dan ali dva se na spodnji strani listov pojavi plesniva prevleka, s katere se okužba širi. Bolezen v ugodnih razmerah okuži tudi kabrnke. Ti se posušijo in odpadejo. Kasneje bolezen napada grozdne jagode in pecljevino. Grozdne jagode napade skozi lenticele (sledi pojav »vijolične rozine«), kasneje pa skozi pecljevino. Pojav peronospore je poznan tudi na listih, še posebej na vršičkih, kjer opazimo svetlozelene oglate pege. Peronospora na vinski trti Pozna peronospora na grozdju Ime Pepelovka vinske trte (oidij) (Uncinula necator) opis Za pepelovko vinske trte ali oidij je značilna siva pepelasta prevleka, ki se lahko razvije na vseh delih vinske trte. Okuženi deli rastlin izgledajo kot posuti s pepelom. Gliva je najbolj vidna v sušnih in vročih poletjih, saj oidiji kalijo tudi v razmerah brez rose ali dežja. Idealne razmere za razvoj pepelaste plesni so vroči, soparni in oblačni poletni dnevi. 12 Vinska trta Pepelovka vinske trte (oidij) Pepelovka vinske trte (oidij) - detajl Ime Siva plesen – grozdna gniloba (Botryotinia fuckeliana) opis Gliva sive plesni se na trti ohranja skozi vse leto, saj okuži vse dele trte. Poleg gnitja kabrnkov v mokrih in hladnih letih nastaja največja škoda takrat, ko se gliva naseli na grozdne jagode. Po okužbi še zelenih jagod nastane »surova« oziroma »kisla« gniloba. Najpogosteje se to zgodi v vročih in suhih poletjih. Na zrelih jagodah se pojavi »siva« gniloba; siva prevleka popolnoma preraste površino jagod. Pri občutljivih sortah trte se lahko v letih, ugodnih za razvoj bolezni, pojavi tudi gnitje pecljevine, zaradi česar odpadajo celi grozdi. Siva plesen - grozdna gniloba Siva plesen - detajl 13 Vinska trta Ime Pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella), križasti grozdni sukač (Lobesia botrana) opis Gosenice metuljčkov imajo v Sloveniji ponavadi dve do tri generacije letno. Ko dorastejo, so velike okrog 10 mm. Gosenica pasastega grozdnega sukača ima črno glavo in rdečerjavo telo, gosenica križastega gozdnega sukača pa je sivozelene barve in ima rumeno glavo. Gosenice prve generacije se hranijo s kabrnki oziroma cvetovi, gosenice druge generacije pa z dozorevajočimi plodovi. Takrat se zaradi poškodb poveča okužba s sivo plesnijo. Vpliv na razvoj sive plesni je glavni razlog za zatiranje grozdnih sukačev. Gosenica križastega grozdnega sukača Metuljček križastega grozdnega sukača Ime Pršice – akarinoza (Calepitrimerus vitis), rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi) opis Pršice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo. Opazimo le poškodbe na vseh delih trte. Te poškodbe imenujemo akarinoza. Pršice prezimujejo za luskolisti očes in se začnejo intenzivneje hraniti takoj, ko očesa nabreknejo. Največje škode povzročajo v letih, ko zaradi hladnejšega vremena trta počasneje odganja. Iz napadenih očes se razvijejo zakrnele mladike ali pa oko sploh ne odžene. 14 Vinska trta Pršice na vinski trti (akarinoza) Rdeča sadna pršica Ime Črna pegavost vinske trte (Phomopsis viticola) opis Gliva napada vinograde po vsej Sloveniji. Oslabi predvsem manj bujne vinograde in sorte šibkejše rasti (zeleni silvanec, rizvanec, laški rizling, traminec, sivi pinot in drugo). Gliva okužuje trsje celo rastno dobo. Saprofitsko in parazitsko živeča gliva se zaje globoko v les in spremeni barvo rozg, ki pozimi značilno pobelijo. Če črne pegavosti ne zatiramo, se okužbe stopnjujejo iz leta v leto. Gliva lahko okuži vse zelene dele vinske trte. Pojavi se kot drobne vijoličaste temne nekrozirane pege, ki se počasi večajo. Črna pegavost vinske trte Črna pegavost vinske trte - detajl 15 Vinska trta MYSTIC® 250 EC NOVEJŠA GENERACIJA SISTEMIČNEGA FUNGICIDA Z DOLGOTRAJNIM DELOVANJEM ZA ZATIRANJE GLIVIČNIH BOLEZNI NA TRTI ZA PRIDELAVO VINSKEGA IN NAMIZNEGA GROZDJA Aktivna snov: tebukonazol 250 g/l Uporabljamo ga za zatiranje oidija vinske trte (Uncinula necator) od fenološke faze jasnovidnih kabrnkov do fenološke faze barvanja jagod (razvojna stopnja 53 do 83 po BBCH). Mystic® 250 EC je temelj kakovostnega varstva trte. 16 www.pinus-tki.si 05 10 KOCIDE DF 14 PROGRAM VARSTVA VINSKE TRTE 16 61 BOOM EFEKT 71 MYSTIC 250 EC 73 STEWARD 75 81 FLOWBIX BLAU® CURZATE M BOTECTOR KOCIDE 2000 EQUATION PRO + PENNCOZEB 75 DG VALIS F KOCIDE DF ALLEATO 80 WG + PENNCOZEB 75 DG PENNCOZEB 75 DG, PINOZEB M-45 AMALINE FLOW Vinska trta 17 Vinska trta Inovativen fungicid proti peronospori vinske trte ( ) Aktivnejši, učinkovitejši, zanesljivejši. Na osnovi valifenalata in folpeta. VALIFENALAT - karakteristike nove aktivne komponente odlično kurativno, eradikativno in preventivno delovanje z dolgotrajnim učinkom. Z zaviranjem gradnje celičnih sten deluje proti vsem razvojnim stadijem glive peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) � na površini rastline zavre tvorbo in kalitev spor - preventivno delovanje � v notranjosti rastline preprečuje rast in tvorbo micelija - kurativno delovanje. odličen MEZO – SISTEMIČEN način delovanja v primerjavi s standardnimi pripravki omogoča zelo hitro translaminarno premeščanje in s tem pospešeno aktiviranje delovanja. Dobro se izraža tudi akropetalno sistemično premeščanje. odlična odpornost proti izpiranju (močno se veže na kutikolo lista in na površino grozdnih jagod). inovativen mehanizem delovanja omejuje možnost pojava rezistence. 18 ff E-F APRIL-MAJ mladice so dolge 10 – 15 cm ff D APRIL očesa so odgnala 3 - 4 lističi mladice do 5 cm ff C-D APRIL 600 L 500 L 500 L očesa se napenjajo ff B Priporočena poraba vode/ha Razvojni stadij in čas VARSTVO VINSKE TRTE s sistemičnim pripravkom Mystic škropimo v vinogradih, ki so bili preteklo leto močno okuženi z oidijem MYSTIC 250 EC ali pripravek na osnovi močljivega žvepla akaricid pršice trsne kodravosti , akarinoza, erinoza oidij KOCIDE DF ali KOCIDE 2000 OGRIOL jajčeca rdeče sadne pršice, prve ličinke pršice šiškarice črna pegavost vinske trte, rdeči listni ožig pripravek na osnovi močljivega žvepla Sredstvo pršice trsne kodravosti akarinoza, erinoza, oidij Bolezen ali škodljivec 6 - 10 L 10 kg 0,4 0,24 L 0,25 - 030 1,5 kg 0,15 - 0,20 1 kg 2 2 Konc. v % Odmerek na ha 4 mL 25 g 15 g 200 mL 200 g Odmerek na 10 L vode Vinska trta 19 20 Priporočena poraba vode/ha ff J JUNIJ po cvetenju intenzivna rast in debeljenje grozdnih jagod ff H-I MAJ pred cvetenjem ali v cvet ff G MAJ 1000 L 900 L mladice dolge 800 L 20 – 30 cm, kabrnki dobro vidni Razvojni stadij in čas 0,025 TALENDO + pripravek na osnovi močljivega žvepla oidij 0,25 0,1 0,04 0,1 0,025 0,2 0,25 0,1 0,04 0,04 ALLEATO 80 WG + PENNCOZEB 75 DG ali EQUATION PRO + PENNCOZEB 75 DG TALENDO + pripravek na osnovi močljivega žvepla VALIS F ali ALLEATO 80 WG + PENNCOZEB 75 DG MYSTIC 250 EC + pripravek na osnovi močljivega žvepla *BOTECTOR (škropimo samo v coni grozdja, ko odpade 80 % cvetnih kapic) peronospora oidij siva grozdna plesen ali botritis oidij 0,2 VALIS F ali peronospora 0,2 – 0,3 0,2 0,2 CURZATE M ali PENNCOZEB 75 DG ali PINOZEB M-45 peronospora 400 g 0,4 L 2 kg 2,5 kg 1 kg 0,23 L 0,4 kg 1 kg 2,5 kg 1 kg 1,8 kg 2L 2,3 kg 1,6 kg 1,6 kg Odmerek Konc. v % na ha Sredstvo Bolezen ali škodljivec 4g 4 mL 20 g 25 g 10 g 2,5 mL 4g 10 g 25 g 10 g 20 g 2,5 mL 30 g 20 g 20 g Odmerek na 10 L vode Vinska trta ff L JULIJ jagode v grozdu strnjene ff K JULIJ jagode kot grah debele 1000 L 1000 L 1000 L debeljenje grozdnih jagod JUNIJ Priporočena poraba vode/ha Razvojni stadij in čas *BOTECTOR (škropimo samo v coni grozdja) siva grozdna plesen ali botritis 0,4 pripravek na osnovi močljivega žvepla 0,015 oidij STEWARD grozdni sukači, ameriški škržat (tretiramo po napovedi prognostične službe) 0,025 0,225 AMALINE FLOW ali PENNCOZEB 75 DG ali 0,2 0,2 PINOZEB M-45 TALENDO + pripravek na osnovi močljivega žvepla oidij peronospora EQUATION PRO + PENNCOZEB 75 DG ali CURZATE M ali AMALINE FLOW peronospora 0,04 0,1 0,2 – 0,3 0,225 0,4 L 0,25 L MYSTIC 250 EC ali TALENDO + pripravek na osnovi močljivega žvepla 0,04 0,025 oidij 0,25 0,1 ALLEATO 80 WG + PENNCOZEB 75 DG 400 g 2,2 L 2 kg 2 kg 0,150 kg 0,25 L 0,4 kg 1 kg 2 – 3kg 2,25 L 4g 22 mL 20 g 20 g 1,5 g 3 mL 4g 10 g 20 – 30 g 22 mL 4 mL 2,5 mL 25 g 10 g 20 g 2,5 kg 1 kg 0,2 VALIS F ali 25 g 2 kg 0,2 – 0,3 CURZATE M ali peronospora Odmerek na 10 L vode 2 – 3 kg Konc. v % Odmerek na ha Sredstvo Bolezen ali škodljivec Vinska trta 21 22 1000 L jagode se mehčajo 0,22 0,2 0,2 0,25 AMALYNE FLOW ali KOCIDE DF ali KOCIDE 2000 ali FLOWBRIX BLAU pripravek na osnovi močljivega žvepla 0,4 *BOTECTOR (škropimo samo v coni grozdja) peronospora oidij siva grozdna plesen ali botritis 400 g 2,2 L 2 kg 2 kg 2,5 L Konc. v % Odmerek na ha Sredstvo Bolezen ali škodljivec 4g 22 mL 20 g 20 g 25 mL Odmerek na 10 L vode *BOTECTOR – biotični pripravek, botriticid, primeren za ekološke programe varstva vinske trte. Škropimo samo v coni grozdja, priporočena poraba vode je zato 400 L/HA. Foliarni pripravki za gnojenje vinske trte v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL ff M AVGUST Priporočena poraba vode/ha Razvojni stadij in čas Vinska trta Preventiven duet Na osnovi aktivnih snovi zoksamida in bakra Proti peronospori vinske trte (Plasmopara viticola) ZOKSAMID - KArAKterIStIKe AKtIvne učInKOvIne � odlično preventivno delovanje, �edinstven način delovanja na glive iz rodu Oomycetes, kamor spada Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola), � prehajanje iz voščenih prevlek lista in grozdja tudi v notranjost tkiva vinske trte, � odlična odpornost na izpiranje zaradi padavin že uro po škropljenju je posledica močne in hitre vezave v voščene prevleke na listju in grozdnih jagodah ter prehajanja zoksamida v notranjost rastlinskega tkiva, � primeren za programe antirezistenčne strategije. STEWARD® NOV, VAREN IN SODOBEN INSEKTICID Z EDINSTVENIM NAČINOM DELOVANJA, PRIMEREN ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO SADJA, GROZDJA IN VRTNIN Zagotavlja učinkovito varstvo pred vsemi generacijami grozdnih sukačev: križasti grozdni sukač (Lobesia botrana) in pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella) na vinski trti. 24 www.pinus-tki.si • Na vinski trti deluje tudi proti škržatkom - ameriški škržatek (Scaphoideus titanus), zeleni škržatek (Empoasca vitis). • Na jablanah in hruškah za zatiranje jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) ter zavijačev lupine sadja (Adoxophyes orana, Pandemis spp., Archips podana). • Na breskvah in nektarinah deluje proti breskovem zavijaču (Cydia molesta) in breskovem molju (Anarsia lineatella). • Na marelicah za omejevanje številčnosti populacije breskovega zavijača (Cydia molesta) in breskovega molja (Anarsia lineatella). • Na paradižniku in papriki za zatiranje glagolke (Plusia gamma) in južne plodovrtke (Helicoverpa armigera). SLO Boom efekt ® KI PROIZV NS E V - - | 26 | | | Vinska trta ZATIRANJE PLEVELA V VINOGRADIH Kemično zatiranje plevela v vinogradih lahko popolnoma nadomesti ročno okopavanje in zniža število medvrstnih kultiviranj. Svetujemo vam uporabo sredstev BOOM EFEKT®. BOOM EFEKT® je sistemičen translokacijski herbicid, ki se v rastline premešča samo preko listov, od koder prehaja v podzemne dele rastline. Pleveli polagoma venejo, po 20 do 25 dneh se popolnoma posušijo, korenine oz. rizomi propadejo. Na ta način zatremo tudi zelo trdovratne plevele kot so prstasti pesjak, divji sirek, pirnica, njivski slak, pelin, robida, šaš, trstika in druge. Pri uporabi herbicida Boom efekt upoštevamo naslednje uporabljamo ga v bujni rastni dobi plevelov po 4. letu starosti vinograda � priporočamo odmerek 3 - 8 L/ha, odvisno od vrste in razvojne faze plevela � divji sirek, na primer, škropimo pred cvetenjem, ko ta doseže višino okrog 50 do 60 cm, pirnico uspešno uničujemo jeseni, isto pa velja tudi za robido in ostale večletne plevele � priporočena poraba vode na hektar škropljene površine je 200 litrov � v programih integiranega varstva vinske trte oz. grozdja lahko uporabimo Boom efekt le 1 krat v rastni dobi � lokalno škropimo z 2 % raztopino Boom efekta � z dodatkom amonsulfata povečamo učinkovitost. � � Pri škropljenju s herbicidi v vinogradu preprečimo zanašanje škropiva na liste vinske trte. Škropimo suhe rastline v mirnem, ne prevročem vremenu. Ko trta cveti, odsvetujemo uporabo vseh herbicidov, zlasti hormonskih. 27 Jablane JABLANE BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Jablanov škrlup (Venturia inaequalis) opis Jablanov škrlup je najnevarnejša bolezen, na katero moramo biti pozorni tekom cele rastne dobe, predvsem pa v času primarnih okužb. Škrlup napada vse nadzemne organe od brstenja do konca rastne dobe. Gliva prezimi v odpadlem listju, kjer do začetka vegetacije dozorijo spolni ali zimski trosi. Ti izbruhnejo ob dežju spomladi (navadno dozorijo že v začetku aprila) in okužijo listje jablan, če je to dovolj časa mokro. Prvi znaki prisotnosti glivice se kažejo kot mastne, olivno zelene žametaste pege na listju. Glivica okužuje tudi plodove. Tam se okužba kaže kot krastave pege, ki kasneje razpokajo. Sadeži ob močnejši okužbi odpadejo. Jablanov škrlup na listu Jablanov škrlup - detajl Ime Jablanova pepelovka (Podosphaera leucotricha) opis Bolezen se pojavlja na vseh zelenih delih od brstenja do konca rastne dobe. Prezimi lahko v brstih jablan ali v površinskem miceliju. V primarnih okužbah lahko glivica okuži tudi cvetove. Meseca maja se v nasadih pojavljajo beli, plesnivi poganjki. Če je le možno, jih izrežemo, nato jablane tretiramo z ustreznim sredstvom. Najbolj občutljivi sorti za okužbo z jablanovo pepelovko sta idared in jonatan. 28 Jablana Jablanova pepelovka Jablanova pepelovka - detajl Ime Bakterija povzročiteljica hruševega ožiga (Erwinia amylovora) opis Bakterija, povzročiteljica hruševega ožiga okužuje več kot 200 različnih vrst rastlin iz 40 rodov družine rožnic (Rosaceae). Po okužbi skozi cvetove in rane prodre v veje ter povzroči hitro venenje napadenih delov rastlin. Cvetovi se posušijo, napadeni poganjki se ukrivijo navzdol (značilna oblika pastirske palice). Iz plodov in razpok na vejah se prične cediti sluzasti bakterijski izcedek. Prezimi v ranah in rakastih tvorbah na drevesu. Za zatiranje hruševega ožiga se lahko od brstenja do začetka cvetenja uporabljajo sredstva na osnovi bakra. V času cvetenja, še posebej v letih, ko so vremenske razmere za razvoj in širjenje bolezni optimalne (visoka temperatura, obilica dežja, toča), pa je možno preventivno uporabiti sredstvo BLOSSOM PROTECT, s katerim lahko dosežemo do 80 % učinkovitost pri varstvu proti okužbam s to bakterijo. Bakterija povzročiteljica hruševega ožiga Bakterija povzročiteljica hruševega ožiga - detajl 29 Jablana Ime Jabolčni zavijač (Cydia pomonella) opis Jabolčni zavijač je predvsem v zadnjih letih v Sloveniji hud škodljivec jablanovih nasadov. Do 20 mm velika gosenica povzroča škodo tako, da se zavrta do peščišča in začrvivi plod. Prvi metuljčki se navadno začnejo izlegati v začetku druge dekade maja oziroma ob koncu cvetenja. Ker metuljčki letajo od maja do septembra, lahko v tem času pričakujemo tudi škodo, ki jo povzročajo gosenice. Zavijač prezimi v razpokah lubja kot gosenica. Metuljčki najraje izlegajo jajčeca na drobne plodove, ki rastejo v šopih. Jabolčni zavijač Ime Zavijači lupine sadja (Tortricidae) opis V nasadih jablan se pojavljajo tudi zavijači lupine sadja. Pojavijo se ob koncu meseca junija in v začetku julija, ko njihove gosenice zapredajo in objedajo vršičke poganjkov. Kasneje se preselijo na plodove, kjer izjedajo plitve kotanjice. Poznamo tri vrste zavijačev lupine sadja; sadni zavijač (Adoxophyes reticulana), rjav sadni duplinar (Archips podanus) in pasasti sadni duplinar (Pandemus heparana). Zavijači lupine sadja 30 Zavijači lupine sadja - detajl Jablana Ime Jabolčna grizlica (Hoplocampa testudinea) opis Osice jabolčne grizlice letajo konec aprila in v začetku maja ter odlagajo jajčeca na cvetne čašice. Ličinke najprej vrtajo pod lupino. Njihovi rovi se zarastejo s pluto. Kasneje se ličinke zavrtajo v plodiče in ti odpadejo. Grizlice se hranijo s plodiči, ki še niso dosegli velikosti oreha. Za spremljanje pojava tega škodljivca uporabljamo bele plošče. Proti grizlicam tretiramo tik pred koncem cvetenja jablan. Poškodbe zaradi jabolčne grizlice Pagosenica jabolčne grizlice Ime Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi) opis Rdeča sadna pršica spada med najhujše škodljivce jablanovih nasadov. Pojavnost je zelo odvisna od vremenskih razmer, predvsem od temperature. Rdeča sadna pršica prezimi v obliki zimskih jajčec svetlo rdeče barve na razpokah lubja. V začetku aprila se izležejo ličinke. Pršice povzročajo škodo z izsesavanjem soka iz listja. Poškodovano listje izgubi lesk in postane bronasto rdeče barve. Pršice lahko s prostim očesom opazimo na spodnji strani listov. Ker ima pršica veliko naravnih sovražnikov, je potrebno proti njej uporabljati sredstva, ki nanje učinkujejo. 31 Jablana Poškodbe listja zaradi rdeče sadne pršice Rdeča sadna pršica - detajl Ime Zelena jablanova uš (Aphis pomi), mokasta jablanova uš (Dysaphis plantaginea), jablanova uš šiškarica (Dysaphis devecta) opis Uši s sesanjem na poganjkih, vejicah in plodovih povzročijo zastoj rasti in izmaličenje poganjkov ter plodov. Z izločanjem medene rose plodove dodatno onesnažijo. Uši prezimijo v obliki črnih jajčec (velikost 0,5 mm), odloženih na vejice. Najnevarnejša je mokasta uš, ki s svojimi izločki povzroči tako izrazite deformacije plodov, da postanejo neužitni. Mokasta jablanova uš 32 Jablana Ime Krvava uš (Eriosoma lanigerum) opis Krvava uš povzroča poškodbe v obliki rakastih ran na lesu, ki so obdane s kolonijami uši. Prezimujejo samice in sicer na vejicah ali koreninskem vratu. Kolonije uši so prekrite z belimi vatastimi kosmiči. To so dolge, voščene nitke, s katerimi so uši porasle. Napadene veje se sušijo. Jeseni se lahko pojavijo krilate oblike uši, ki se selijo na druge jablane. Krvava uš Ime Sadni listni duplinar (Leucoptera scitella), jablanov listni zavrtač (Stigmella malella), sadni listni zavrtač (Lyonetia clercella) opis Listnih zavrtačev, ki se pojavljajo v naših nasadih, je več vrst. Vsem je skupno to, da gosenice metuljčkov vrtajo rove v listih sadnih dreves. Po teh ločimo posamezne vrste zavrtačev. Za naše kraje so značilne prerazmnožitve teh škodljivcev, predvsem v jablanovih nasadih. Do prerazmnožitev pride zaradi različnih dejavnikov: vremenskih razmer, uporabe insekticidov in drugo. V Sloveniji imajo ti metuljčki ponavadi dva rodova letno. Prvi se pojavi od maja do začetka junija, drugi pa v drugi polovici julija in začetku avgusta. Metuljčke zatiramo v času odlaganja jajčec, najkasneje pa do pojava rovov, velikih 1 – 2 mm. Sadni listni duplinar Poškodbe na listu zaradi sadnega listnega duplinarja 33 34 800 L ff E2 APRIL cvetni peclji so razviti APRIL 800 L presledki med tretiranji so 7 do 10 dni. ff E-F cvetni peclji se razvijajo ff D-E APRIL začetek razvoja cvetnih pecljev (mišje uho) ff B-C MAREC 600 L 600 L predspomladansko tretiranje odpiranje brstov Priporočena poraba vode/ha Razvojni stadij in čas VARSTVO JABLANE 400 mL 400 mL Odmerek na 10 L vode 0,1 upoštevajte navodila proizvajalca pripravek na osnovi močlj. žvepla jablanova pepelovka 1,6 kg upoštevajte navodila proizvajalca 20 g 1,6 – 2 kg 20 g PINOZEB M 45 pripravek na osnovi močlj. žvepla 0,2 – 0,25 upoštevajte navodila proizvajalca pripravek na osnovi bakra PENNCOZEB 75 DG upoštevajte navodila proizvajalca pripravek na osnovi bakra 24 L 24 L Konc. v % Odmerek na ha BELO OLJE–FRUTAPON 4 4 ali OGRIOL Sredstvo škrlup jablanova pepelovka škrlup škrlup zgodnji škrlup prezimeli škodljivci (jajčeca listnih uši, zimska jajčeca rdeče sadne pršice, kaparji) Bolezen ali škodljivec Jablana PENNCOZEB 75 DG ali 0,2 – 0,25 0,2 PINOZEB M 45 upoštevajte navodila proizvajalca 0,018 0,027 pripravek na osnovi močlj. žvepla CORAGEN škrlup jablanova pepelovka jabolčni zavijač, sadni zavijač, listni duplinarji ff H MAJ 1000 L 120 g 0,375 0,750 MAXCEL redčenje plodičev (plodiči premera 7 – 15 mm) (glej opis sredstva) CORAGEN jabolčni zavijač, sadni listni duplinarji 3,7 - 7,5 L 27 - 75 mL 1,8 - 2,7 mL 0,018 0,027 pripravek na osnovi močlj. žvepla 0,18 0,27 L upoštevajte navodila proizvajalca PENNCOZEB 75 DG 1,8 - 2,7 mL jablanova pepelovka 0,18 0,27 L 2,0 – 2,5 kg 20 g 2 kg 20 g meter višine krošnje 6 kg na škrlup 1,2 * biotični pripravki, glej med opisi pripravkov. Foliarni pripravki za gnojenje sadnega drevja v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL ff I KONEC MAJA plodiči velikost lešnika 1000 L močan prirast listja, velika nevarnost škrlupa konec cvetenja (glej opis sredstva) * BLOSSOM PROTECT upoštevajte navodila proizvajalca hrušev ožig ff F APRIL-MAJ v cvet ne tretiramo z insekticidi pripravek na osnovi močlj. žvepla Odmerek na 10 L vode 1,6 – 2 kg 20 g 1,6 kg 20 g Konc. v % Odmerek na ha jablanova pepelovka Sredstvo PENNCOZEB 75 DG ali 0,2 – 0,25 0,2 PINOZEB M 45 800 L cvetenje Bolezen ali škodljivec škrlup Priporočena poraba vode/ha Razvojni stadij in čas Jablana 35 36 1200 L 1200 L STEWARD *BONI PROTECT jabolčni zavijač in zavijači lupine sadja krepitev odpornosti proti skladiščnim boleznim (škropimo 2 – 3 krat pred obiranjem) 0,1 0,02 0,1 *BONI PROTECT krepitev odpornosti proti skladiščnim boleznim (škropimo 2 – 3 krat pred obiranjem) (karenca 8 dni) 0,2 – 0,25 PENNCOZEB 75 DG škrlup 0,018 0,027 CORAGEN jabolčni zavijač, sadni listni duplinarji 0,02 0,2 - 0,25 PENNCOZEB 75 DG škrlup STEWARD 0,02 STEWARD jabolčni zavijač in zavijači lupine sadja jabolčni zavijač in zavijači lupine sadja upoštevajte navodila proizvajalca pripravek na osnovi moč. žvepla 2g 1,8 - 2,7 mL 2g 1 kg/ha na 2 m višine krošnje 0,24 kg 1 kg/ha na 2 m višine krošnje 10 g 2g 10 g 2,4 – 2,6 kg 26 g 0,22 kg 0,18 0,27 L 0,2 kg 20 g jablanova pepelovka 2 – 2,5 kg 0,2 – 0,25 PENNCOZEB 75 DG škrlup Odmerek na 10 L vode Konc. v % Odmerek na ha Sredstvo Bolezen ali škodljivec * biotični pripravki, glej med opisi pripravkov. Foliarni pripravki za gnojenje sadnega drevja v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL SEPTEMBER zorenje ff K AVGUST plodovi se debelijo ff J-K JULIJ plodovi se debelijo 1000 L 1000 L plodiči velikost oreha ff J JUNIJ Priporočena poraba vode/ha Razvojni stadij in čas Jablana BLOSSOM PROTECT™ NOVA GENERACIJA SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN. PRIMEREN ZA INTEGRIRANO IN BIOLOŠKO PRIDELAVO. Sredstvo s preventivnim delovanjem na osnovi mikroorganizmov. Preprečuje cvetne okužbe z bakterijo Erwinia amylovora, povzročiteljico hruševega ožiga. www.pinus-tki.si Fito regulator Za redËenje in izenaËenost velikosti plodiËev jablan ©tevilo in velikost plodov pod naπo kontrolo Delovanje MaxCel™ se uporablja za redËenje plodiËev jablan. Z njegovo uporabo prepreËujemo ali prekinjamo alternanco. Izboljšana je tudi diferenciacija cvetnih brstov, ki vpliva na izenaËenost plodov. MaxCel™ je specifiËni rastni regulator za jablane iz skupine citokininov. MaxCel™ ne deluje na cvetove, tako kot druga kemiËna sredstva za redËenje, temveË le na plodiËe v fazah med koncem cvetenja do velikosti plodiËev 15 mm. Na rastlino vpliva na zelo hiter in enostaven naËin: zmanjša koliËino plodiËev ter poveËa in izenaËuje velikost preostalih sadeæev. Rezultati, ki jih lahko doseæete z MaxCel™ glede velikosti in oblike, so veËji kot pri roËnem redËenju ali pri uporabi drugih fitofarmacevtskih sredstev. MaxCel™ Velikost plodiËev RoËno redËenje ObiËajni standardi redËenja NeredËeno ©tevilo plodiËev 38 MaxCel™ je blagovna znamka podjetja Valent BioSciences™ Corporation, 870 Technology Way, Libertyville, IL 60048 USA Valent BioSciences™ je nosilec registracije sredstva MaxCel™ Dodana moËila in sredstva za boljπe oprijemanje obËutno poveËajo sposobnost penetracije v notranjost lista in skupno hitrost absorbcije v rastline. Skupna vsrkana koliËina Penetracija v notranjost lista jablane 14C-6-benziladenin 60% Jonatan zgornja stran lista 50% spodnja stran lista 40% 30% 20% 10% 0% druga formulacija na osnovi 6 BA druga formulacija na osnovi 6 BA Ëista 6_BA brez formulacije Skupna vsrkana koliËina Zlati delišes 60% zgornja stran lista 50% spodnja stran lista 40% 30% 20% 10% 0% druga formulacija na osnovi 6 BA druga formulacija na osnovi 6 BA Ëista 6_BA brez formulacije NaËin uporabe Optimalni Ëas za uporabo MaxCel-a je takrat, ko so plodiËi velikosti premera med 7 in 15 mm. Uporaba sredstva v fazi razvoja plodiËev od 7 do 10 mm je uËinkovita samo v idealnih vremenskih razmerah. Med uporabo sredstva MaxCel™ je potrebno upoštevati sledeËe dejavnike: • raznolikost rastlin • vremenske razmere • nadmorsko višino - lega nasada • starost nasada • æeleno intenziteto redËenja MaxCel-a ne uporabljamo v nasadih jablan na sušnih in osiromašenih tleh; glede uporabe v nasadih novih sort je priporoËljivo opraviti preliminarne poizkuse. MaxCel™ se uporablja v odmerkih od 375 ml/100 litrov vode (75 ppm) do 750 ml/100 litrov vode (150 ppm). MaxCel™ je opravil intenzivna preizkušanja za daljša Ëasovna obdobja v razliËnih obmoËjih, kjer se je potrdila prednost pred drugimi izdelki, tako na podroËju redËenja plodiËev kot na podroËju prepreËevanje in prekinjanja alternance. MaxCel™ je vrhunska formulacija, ki omogoËa optimizirano absorbcijo tudi ob slabših pogojih. Idealna temperatura za uporabo MaxCel™-a je med 20 in 25°C; sredstvo nanesemo, ko je predvidena najvišja dnevna temperatura za dan uporabe in za naslednja dva dneva 15°C. Za optimalne rezultate uporabljamo vodo s pH med 5 in 7 in nikoli višjim od 8,5. Pinus TKI d.d., Grajski trg 21, 2327 RaËe, T: 02 60 90 211, E: [email protected], www.pinus-tki.si Belo olje - Frutapon Ogriol SREDSTVA ZA PREDSPOMLADANSKO ŠKROPLJENJE Belo olje – Frutapon ■ za uporabo v zgodnjih razvojnih fazah pečkatega in koščičastega sadja ■ učinkovit proti kaparjem, listnim ušem, rdeči sadni pršici Ogriol – naravni insekticid iz olja oljne ogrščice ■ zatira številne škodljivce tekom celotne rastne dobe rastlin ■ brez karence; ni razvrščen med nevarne pripravke ■ primeren za ekološko in integrirano varstvo rastlin 40 Hruške HRUŠKE BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Hrušev škrlup (Venturia pyrina) opis Hrušev škrlup napada vse zelene dele rastline. Za razliko od jablanovega škrlupa je napad hruševega škrlupa na vejicah močnejši. Škrlup, ki v obliki micelija prezimi na vejicah, predstavlja vir primarne okužbe spomladi. Hrušev škrlup okužuje tudi plodove, na katerih se pojavijo krastave pege, ki kasneje razpokajo. Takšni plodovi ponavadi zgnijejo in odpadejo. Hrušev škrlup Ime Hruševa rja (Gymnosporangium sabinae) opis Bolezen se pojavlja na hruškah, ki rastejo v bližini nekaterih okrasnih vrst brina (na vrtovih). Ima dva gostitelja. Na zgornji strani lista hrušk povzroča do 1 cm velike, okrogle, svetlordeče mesnate pege. Hruške pred rjo varujemo z rednimi tretiranji od aprila do junija. Hruševa rja 41 Hruške Ime Hruševa grizlica (Hoplocampa brevis) opis Podobno kot pri jabolčni grizlici tudi pri hruševi škodo povzroča pagosenica, ki najprej izvrta plitek rov v plodičih hrušk, nato pa zavrta do peščišča. Ena pagosenica lahko uniči več plodičev. Proti hruševi grizlici tretiramo tik pred koncem cvetenja hrušk. Hruševa grizlica Ime Hruševa mokasta uš (Dysaphis pyri), rjava hruševa uš (Melanaphis pyrarius), hruševa uš šiškarica (Anuraphis farfare), zelena jablanova uš (Aphis pomi) opis Uši s sesanjem na poganjkih in plodovih povzročajo sušenje vejic, zastoj rasti in deformacije plodov. Na deblih in vejicah prezimijo zimska jajčeca. Zatiranje uši je potrebno zaradi omejevanja prenosa virusov. Rjava hruševa uš 42 Hruške Ime Navadna hruševa bolšica (Cacopsylla pyri) opis Okuženo drevje prepoznamo po zakrnelih, sajastih poganjkih, ki so posledica izločene medene rose in sesanja sokov. Bolšica se najpogosteje pojavlja na bujno rastočih drevesih. V enem letu razvije štiri rodove. Ličinke se lahko v velikem številu pojavijo še v mesecu maju in povzročijo veliko škodo na cvetovih in mladih plodičih. Hruševa bolšica je škodljivec, ki najpogosteje napada dobro oskrbovane, gnojene nasade. Ker je škodljivec skozi vse leto prisoten v vseh stadijih razvoja (jajčeca, ličinke, imago), tretiramo po opazovanju in sicer takrat, ko se izleže večina ličink. Prvi pregled opravimo že v marcu. Če je prisotnih veliko jajčec, opravimo predspomladansko tretiranje. Kasneje tretiramo po potrebi. Navadna hruševa bolšica - ličinke Navadna hruševa bolšica - imago 43 Breskve BRESKVE BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila) opis Že ime pove, da bolezen napada vse koščičarje. Na listih povzroča okroglaste rdečerjave pege, ki so včasih obdane z rdečim robom. Notranji, odmrli del lista izpade in nastane značilna luknjica. Ob močnejšem napadu bolezni je listje na drevesu videti kot prestreljeno. Listna luknjičavost koščičarjev Ime Cvetna monilija (Monilinia laxa) opis Cvetna monilija povzroča sušenje cvetov. Ko se drevo razcveti, opazimo, da so mnogi cvetovi porjaveli in suhi. Pogosto se začnejo sušiti tudi vejice. Na njih opazimo sivkaste prašne kupčke. To so poletni trosi, ki ob dežju širijo okužbo. Cvetna monilija 44 Breskve Ime Breskov zavijač (Cydia molesta) opis Breskov zavijač spada med najpomembnejše škodljivce breskev, saj njegove gosenice začrvivijo tako poganjke kot tudi plodove. Konec aprila in v začetku maja se pojavijo metuljčki, katerih gosenice povzročajo škodo predvsem na poganjkih. Ti se zvijejo in posušijo. Škodljivec ima pri nas več generacij. Največjo škodo povzročajo gosenice metuljčkov zadnjih generacij, saj začrvivijo plodove. Taki plodovi so neuporabni in večinoma tudi nagniti. Do močnejšega pojava breskovega zavijača prihaja predvsem pri poznih sortah breskev. Tretiranje proti breskovemu zavijaču je treba izvajati od konca maja do obiranja (menjava sredstev iz različnih kemijskih skupin). Pri zadnjem tretiranju moramo biti še posebej pozorni na karence. Breskov zavijač Ime Breskova kodravost (Taphrina deformans) Breskova kodravost opis Gliva napade breskve že zgodaj spomladi pri odpiranju brstov. Spoznamo jo po značilnih mehurjastih, rdeče obarvanih listih. Za okužbo sta potrebna dež in hladnejše vreme. Listje, ki odganja, spreminja barvo, se deformira in odpada. Pri močni okužbi gliva napade tudi cvetove in plodiče. Okuženi plodiči odpadajo. Za zaščito pred breskovo kodravostjo je pomembno pravočasno zgodnje tretiranje. 45 Breskve Ime Listne uši (Aphididae spp.) opis Med ušmi, ki napadajo breskve, je najpogostejša rjava breskova uš. Uši deformirajo listje in mlade poganjke. Napadeno listje se deformira in se v vrhovih zvija v obliki gnezd. Listi se predčasno posušijo, vendar ne odpadejo. Uši prezimijo v obliki zimskih jajčec in v svojem razvojnem ciklusu ne menjajo gostitelja. Siva breskova uš 46 škropljenje takoj po cvetenju V primeru slabega, deževnega vremena, škropimo samo proti cvetni moniliji. Prvič v začetku cvetenja in drugič v drugi polovici cvetenja. Čeprav navedena sredstva niso nevarna za čebele,škropimo proti večeru, ko se večina čebel umakne v panje. KOCIDE 2000 pripravek na osnovi močlj. žvepla breskov škrlup, listna luknjičavost, pozna kodravost breskova pepelovka 25 g 300 mL 300 mL cvetenje BELO OLJE-FRUTAPON ali OGRIOL murvov kapar, uši, jajčeca rdeče sadne pršice škropljenje pred cvetenjem 50 g 25 g KOCIDE DF ali KOCIDE 2000 breskova kodravost skozi brste že preseva rožnata barva 50 g 25 g KOCIDE DF ali KOCIDE 2000 breskova kodravost 50 g 25 g KOCIDE DF ali KOCIDE 2000 brsti se napenjajo Odmerek na 10 L vode Sredstvo breskova kodravost, ožig breskove skorje, breskov rak, breskova bakterijska pegavost Bolezen ali škodljivec zimsko škropljenje (lahko opravimo že jeseni, po odpadanju listov) Čas uporabe in faza razvoja VARSTVO BRESKEV Breskve 47 48 2,5 g 1,8-2,0 mL STEWARD ali CORAGEN KOCIDE 2000 škropimo 1. v začetku odpadanja listov 2. proti koncu odpadanja listov 25 g Odstranimo okužene veje - rane zamazati s pasto. Z bakrovimi pripravki škropimo v nižjih koncentracijah. bolezni lesa, ožig breskove skorje breskova bakterijska pegavost, od konca septembra do konca odpadanja listja Odstranimo okužen les in ga sežgemo. 2,5 g 1,8-2,0 mL STEWARD ali CORAGEN breskov molj, breskovzavijač breskov zavijač 2. rod Odmerek na 10 L vode Sredstvo Bolezen ali škodljivec Foliarni pripravki za gnojenje breskev, ki jih uporabljamo v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL jesensko škropljenje konec junija začetek julija poletna škropljenja Čas uporabe in faza razvoja Breskve Češnje VIŠNJE IN ČEŠNJE BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Češnjeva listna pegavost (Blumeriella japii) opis V zadnjih letih je češnjeva listna pegavost v Sloveniji ena najbolj škodljivih bolezni češenj in višenj. Šele junija opazimo na okuženih drevesih drobne rdečkaste pegice, ki so manjše od tistih pri okužbi z luknjičavostjo. Pegice navadno ne izpadejo. Ob deževnem vremenu se lahko povežejo med seboj. Pogosto so zaradi te bolezni okužena drevesa že julija ali avgusta popolnoma brez listja. Češnjeva listna pegavost Češnjeva listna pegavost - detajl Ime Črna češnjeva uš (Myzus pruniavium) opis Črna češnjeva uš je velik škodljivec mladih dreves, redno pa se pojavlja tudi na rodnih drevesih. Uši sesajo vrhnje liste na spodnji strani. Listi se zvijajo in sušijo, poganjki pa zaostanejo v rasti. Pojavi se tudi obilica medene rose, ki privablja mravlje. Črna češnjeva uš 49 Češnje Ime Listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila) opis Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, največ škode pa povzroča na češpljah, višnjah in breskvah. Na listih najprej opazimo drobne rdečkaste pege, ki se večajo in posušijo. Listje izgleda kot bi bilo prestreljeno s šibrami in ob močnem napadu odpada. Proti listni luknjičavosti koščičarjev tretiramo že jeseni po odpadanju listja (preprečujemo zimovanje glive) oziroma v razvojni fazi brstov. V mokrih letih so potrebna dodatna tretiranja v aprilu in maju. Listna luknjičavost koščičarjev Ime Cvetna monilija (Monilinia laxa) Cvetna monilija 50 opis Cvetna monilija spada med najpogostejše bolezni višenj in marelic, okužuje pa tudi druge vrste koščičarjev. Cvetovi (pa tudi vejice) se posušijo, pogosto se smolijo ter ostanejo čez poletje na drevju. Proti cvetni moniliji tretiramo občutljive sorte koščičarjev, prvič v začetku cvetenja (odprtih 10 % cvetov). Tretiranje ponovimo, ko začnejo odpadati prvi venčni listi oziroma pred napovedanim dežjem. Slive, češplje SLIVE IN ČEŠPLJE BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Češpljeva grizlica (Hoplocampa spp.) opis Črna in rumena češpljeva grizlica sta pri nas zelo pogosti in lahko uničita ves pridelek kljub temu, da so slive ali češplje lepo odcvetele. Plodiči odpadejo takoj po cvetenju. Na njihovi površini opazimo značilno luknjico, notranjost pa je popolnoma izjedena. Češpljeva grizlica Ime Češpljev zavijač (Laspeyresia funebrana) Češpljev zavijač opis Češpljev zavijač je hud škodljivec češpelj in sliv, saj povzroča črvivost plodov. Metuljčki prve generacije odlagajo jajčeca takoj po cvetenju, njihov let pa se lahko podaljša tudi na 4 do 5 tednov. Plodovi, v katere se je zavrtala gosenica, se vijolično obarvajo in odpadejo. V juliju se pojavijo metuljčki drugega rodu. Njihove gosenice se zavrtajo v plodove normalne velikosti. Vhodna luknjica je ponavadi pokrita s smolnato snovjo. Škoda, ki jo povzroči prvi rod ni velika, saj plodiči odpadejo z junijskim trebljenjem plodov. Tretiramo predvsem proti drugemu rodu, ki povzroči največ škode na poznih sortah sliv. 51 Slive, češplje Ime Rdeča listna pegavost češpelj (Polystigma rubrum) opis Bolezen spoznamo po pojavu rumenih, kasneje rdečih mesnatih peg, ki nabreknejo in potemnijo. Okuženo listje odpade že v poletnem času. Pri tej bolezni tretiramo že v času odpiranja brstov (sredstva na osnovi bakra). Rdeča listna pegavost 52 Koruza POLJŠČINE KORUZA RAZVOJNE fAZE BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Strune (Elateriade) opis Strune spadajo med najhujše škodljivce poljedelskih kultur, predvsem posevkov redkega sklopa. Poleg koruze napadajo tudi sladkorno peso, krompir in zelenjavo. Strune so ličinke hroščkov temne barve, dolgih 7 – 15 mm, ki sami ne delajo škode. Škodo povzročajo ličinke rumeno rdeče barve, ozkega podolgovatega telesa, ki spominjajo na dele žice. Hranijo se s koreninami, koreni in gomolji nekaterih poljedelskih kultur. Strune zatiramo preventivno, po pregledu polja, z nanosom insekticida na semenski material (semenske hiše) ali z vnosom granuliranih insekticidov v zemljo pred ali med setvijo kulture. 53 Koruza Posledica napada strun Poškodovana korenina koruze Ime Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis) opis Gosenice koruzne vešče prezimijo v koruznici ali v notranjosti drugih rastlin na njivi. Metuljčki, ki lahko preletijo tudi do 20 km, letajo aprila in maja. Iščejo koruzna polja, kjer na posamezne rastline odlagajo jajčeca. Mlade gosenice se premikajo proti osnovi lista in se hranijo v listnih pazduhah. Tipične poškodbe, ki jih povzroča ta škodljivec, so prelomljeni listi ali cele rastline, kot posledica izjedenega stebla rastline. Ker se gosenica zabubi v notranjosti rastline, je najpomembnejši zaščitni ukrep mehanično odstranjevanje koruznice s polj in zaoravanje ostankov. Koruzna vešča 54 Koruza VARSTVO KORUZE Čas uporabe Škodljivec ali plevel Sredstvo Odmerek na ha po setvi, pred vznikom koruze in plevelov ali po vzniku do 3. lista koruze, pleveli so v fazi vznikanja enoletni semenski pleveli FRONTIER X2 ali TERANO WG 62,5 1- 1,4 L 1 kg koruza 2-6 liste enakomeren vznik enoletnih ozkolistnih (v razvojni fazi 1 – 2 prava lista) in širokolistnih plevelov (v razvojni fazi 2 – 4 pravih listov) vključno z baržunostim oslezom (Abutilon) prisotnost večletnih koreninskih trav ter večletnih širokolistnih plevelov F4 kombinacija celovita rešitev: STOMP 400 SC + FRONTIER X2 + MOTIVELL + ARRAT + BREAK THRU S 240 (močilo) 1,5 L 0,7 L 0,5 L 100 g 0,25 L prevladujejo ozkolistni, tudi večletni pleveli (enoletni v fazi od 2 listov do začetka odganjanja stranskih poganjkov, večletni ozkolistni pleveli v fazi 2 – 6 listov) ter nekateri širokolistni semenski pleveli NICOSH + TREND 90 (močilo) 1L 0,1% prevladajujejo širokolistni, tudi večletni pleveli (enoletni v fazi 2 – 4 listov, večletni širokolistni pleveli v fazi 2 – 6 listov) ARRAT + BREAK THRU S 240 (močilo) ali HARMONY 75 WG ali HEBOCID 200 g 0,25 L koruza 3 do 5 (največ 7) listov korekcije 15 g 0,8 L Sredstev NICOSH, ARRAT, HERBOCID in kombinacij ne uporabljamo v vročem in vetrovnem vremenu. Izogibamo se stresnim situacijam. Foliarni pripravki za gnojenje koruze v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL 55 56 05 09 10 11 FRONTIER X2 TERANO WG 62,5 12 NICOSH 14 15 F4 KOMBINACIJA HARMONY 75 WG HERBOCID PROGRAM VARSTVA KORUZE 16 17 34 53 63 Koruza Žita ŽITA RAZVOJNE fAZE BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Žitna pepelovka (Blumeria graminis) opis Pepelovke so postale pri intenzivnem pridelovanju žit zelo nevarna bolezen. Najnevarnejša je v zgodnjih razvojnih fazah rasti, ker okužuje samo mlado tkivo rastlin. Iz micelija se razvijejo bele kosmičaste prevleke. Če se bolezen razširi na zgornje liste, je asimilacijska sposobnost rastline zmanjšana, kar se kasneje pozna tudi na pridelku. Žitna pepelovka 57 Žita Ime Fuzarioze (Fusarium spp.) opis S fuzariozo se lahko okužijo žitni klasi, predvsem kadar je med cvetenjem in mlečno zrelostjo vreme toplo in vlažno. Nekateri soji gliv iz rodu Fusarium povzročajo značilno pobeljenje delov klasa, medtem ko je značilen simptom za povzročiteljico snežne plesni (Microdochium nivale) neobičajna rožnata barva okuženih klasov. Okuženi klasi ostanejo prazni. Fuzariozam se zaradi tvorbe mikotoksinov zadnje čase tudi pri nas posveča vedno več pozornosti. Fuzarioze Ime Rdeči žitni strgač (Oulema melanopus) opis Žitni strgač spada med najhujše škodljivce strnih žit v Sloveniji. Škodo povzročajo ličinke, ki delajo značilne poškodbe (izgrizene proge) na listih. Žita od daleč izgledajo, kot da zorijo. Strgač se na poljih pojavi v otokih, iz katerih se širi na vse strani. Rdeči žitni strgač Ime Žitna progasta rja (Puccinia graminis) opis Rja se pojavi predvsem na listih in steblih vseh žit. Pojav ni odvisen od temperature, ugodno pa nanj vpliva visoka zračna vlaga. Bolezen povzroča rane oziroma luknjice na listih. Zaradi tega je močno povečana transpiracija, kar vodi do prehitrega sušenja in odmiranja listja. To je poleg zmanjšane asimilacije glavni vzrok za nižje pridelke, ki jih povzročajo rje. 58 Žitna progasta rja MEZZO® Orbit® DUOPAK KOMPLETNA IN ZANESLJIVA ZAŠČITA VAŠEGA POSEVKA DUOPAK sestavljata herbicida MEZZO® + Orbit®, s katerima zatremo kompleten spekter enoletnega in večletnega širokolistnega plevela v ozimni in jari pšenici ter v ozimnem in jarem ječmenu. Dobro deluje na plezajočo lakoto ali smolenec (Galium aparine). Uporaba: tretiramo v času od treh listov do konca razraščanja žit (BBCH 13 – 30). Pakiranje DUOPAK MEZZO® Orbit® zadostuje za 1 ha površine. www.pinus-tki.si 60 00 09 11 12 13 14 21 25 29 30 MEZZO ORBIT DUOPAK GRANSTAR 75 WG CORBEL PROGRAM VARSTVA ŽIT (ječmen, pšenica) 31 32 37 39 49 51 59 61 63 BOOM EFEKT 65 Žita Žita ČIŠČENJE STRNIŠČ S SREDSTVOM BOOM EFEKT® Čiščenje strnišč s sredstvom BOOM EFEKT® je ukrep, s katerim z malo stroški zatremo trdovratne plevele in tako zmanjšamo zapleveljenost v naslednji kulturi. V pozno poletnem oziroma jesenskem času, ko je od žetve ozimnih in jarih žit ali oljne ogrščice minilo že toliko časa, da se je plevel po mehanskem čiščenju že dobro razrastel, uporabimo sistemični herbicid BOOM EFEKT®. BOOM EFEKT® za svoje delovanje na trdovratne plevele potrebuje poleg primernih temperatur še dobro razvito zeleno maso plevela. Za popolno uničenje globokih korenin in rizomov plevela, zemljišča, ki ga nameravamo tretirati, ne smemo predhodno obdelovati vsaj 40 dni pred in 28 dni po tretiranju. Odmerek herbicida BOOM EFEKT® je odvisen predvsem od vrste prisotnih plevelov. Kadar prevladujejo semenski, enoletni pleveli uporabimo sredstvo BOOM EFEKT® v odmerku 3 – 4 L/ha. Za zatiranje trdovratnejših, koreninskih plevelov (slak, plazeča pirnica, njivski osat in drugih) priporočamo uporabo sredstva v odmerku 6 L/ha, v primeru prisotnosti njivskega slaka pa 8 L/ha. Optimalno delovanje sredstva BOOM EFEKT® dosežemo, če njivski slak tretiramo v fazi cvetenja, divji sirek pa v fazi metličenja. Pri zatiranju plevelov na strniščih moramo biti pozorni na porabo vode, ki naj ne preseže 200 L/ha. Kapljice pripravljenega sredstva za tretiranje morajo biti dobro razporejene po površini listov plevela. Za boljše delovanje sredstva BOOM EFEKT® priporočamo dodatek močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji. Uporabimo lahko tudi ureo ali amonsulfat v 2 – 5% koncentraciji, katerega dodamo v tank škropilnice pred herbicidom BOOM EFEKT®. 61 SLO Boom efekt ® KI PROIZV NS E V - - 62 | | | | Krompir KROMPIR RAZVOJNE fAZE BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) opis V ugodnih razmerah lahko bolezen uniči listje krompirja v manj kot tednu dni. Na spodnji strani listov se pojavi snežna bela plesniva prevleka. Gliva lahko okuži tudi gomolje. Krompirjeva plesen 63 Krompir Ime Črna listna pegavost krompirja (Alternaria solani) Črna listna pegavost opis Okužijo se lahko listi in stebla v vsej rastni dobi. Okrogle, precej velike pege se najprej pojavijo ob vznožju grmov. Bolezen povzroča predčasno sušenja listja. Ime Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) opis Koloradski hrošč je najpomembnejši škodljivec krompirja pri nas. Škodo povzročajo hroščki in ličinke oranžno rdeče barve z izjedanjem listov krompirja. Pri nas ima koloradski hrošč tudi do tri generacije letno. Najpomembneje je dosledno zatirati prvo generacijo, ki zaradi manjše listne površine naredi največjo škodo. Brez zatiranja tega škodljivca proizvodnja krompirja ni možna. Ukrepe prilagodimo pojavnosti generacije. Tretiramo, ko se iz jajčec izležejo ličinke, navadno proti vsaki generaciji posebej. 64 Koloradski hrošč 00 09 14 15 samo ozkolistni plevel ARAMO 50 PROGRAM VARSTVA KROMPIRJA 19 31-33 39 PENNCOZEB 75 DG PINOZEB M-45 51-69 EQUATION PRO KOCIDE DF KOCIDE 2000 FLOWBRIX BLAU SC 70-79 81-87 DESSICASH 200 SL Krompir 65 Krompir VARSTVO KROMPIRJA Čas uporabe, faza razvoja Bolezen, škodljivec ali plevel Sredstvo Odmerek na ha takoj po vzniku krompirja (krompir največ 10 cm) ozkolistni plevel: enoletni, večletni ARAMO 50 1 – 1,5 L v začetku napada (začetek izleganja prvih ličink iz jajčec) koloradski hrošč CORAGEN 60 mL PENNCOZEB 75 DG PINOZEB M 45 (za začetna, preventivna tretiranja) 1,7 kg 2 kg EQUATION PRO (za daljše delovanje mu dodamo 1 kg Penncozeba) 0,4 kg KOCIDE DF ali KOCIDE 2000 ali FLOWBRIX BLAU SC 1,5 - 2 kg 2 kg 2,5 L DESSICASH 200 SL 4L prvi znaki bolezni (od cvetenja naprej na 12 - 15 dni) krompirjeva plesen, črna listna pegavost zaključna škropljenja 14 dni pred spravilom pridelka sušenje (desikacija) krompirjevke (zelenih delov rastlin) Foliarni pripravki za gnojenje krompirja v rastni sezoni so: AMINOPIN in AMALGEROL 66 FLOWBRIX® BLAU SC NEPOGREŠLJIV PREVENTIVNI KONTAKTNI FUNGICID NA OSNOVI BAKRA V OBLIKI BAKROVEGA OKSIKLORIDA Edinstvena lastnost sredstva Flowbrix® Blau SC so izredno drobni, mikdrodelci bakra, ki omogočajo optimalno razporeditev sredstva po površini lista rastlin in omejitev pojava fitotoksičnosti. Zavira rast in razvoj bolezni, katere povzročajo patogene glive na: - trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zmanjševanje okužbe s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola) - krompirju za zmanjševanje okužbe s krompirjevo plesnijo (Phytophtora infestans) - paradižniku za zmanjševanje okužbe s krompirjevo plesnijo (Phytophtora infestans). Uporabniku prijazna oblika koncentrirane suspenzije (SC), omogoča enostavno pripravo sredstva in enostavnejše odmerjanje. www.pinus-tki.si Travniki in pašniki ZATIRANJE PLEVELA NA TRAVNIKIH IN PAŠNIKIH Čas uporabe Za Pleveli Sredstvo Odmerek na ha Količina Odmerek vode na na 10 L ha vode Spomladi, v fazi aktivne rasti plevelov površine, kjer je močna zapleveljenost s širokolistnimi pleveli * TANDUS 200 EC 0,75 - 2 L 300 – 400 L 50 mL V rastni dobi, za plevele z močnimi koreninami je najbolj priporočljiv jesenski čas površine, kjer je močna zapleveljenost s širokolistnimi pleveli ** HARMONY 75 WG 15-20 g 300 L 1g Širokolistni pleveli, kot so velika kopriva, navadni vratič, osat, navadno korenje, navadna preslica, mrtva kopriva, navadna zvezdica, kislice (ščavje) in regrat, povzročajo težave v pridelovanju travinja na travnikih in pašnikih. *TANDUS 200 EC - za zatiranje navadne zvezdice (Stellaria media) do višine 50 mm v na novo posejanih travnikih v odmerku 0,75 L/ha (7,5 ml na 100 m²), ob porabi 200-400 L vode na ha (2- 4 L vode na 100 m²); - za zatiranje nekaterih vrst širokolistnega plevela v odmerku 2 L/ha, ob porabi 300-400 L vode na ha (3-4 L vode na 100 m²), in sicer: veliko koprivo (Urtica dioica) in navadni regrat (Taraxacum officinale) se tretira med aktivno rastjo pred cvetenjem (do sredine junija), kodrastolistno kislico - ščavje (Rumex crispus) in topolistno kislico - ščavje (Rumex obtusifolius) se tretira spomladi, ko je kislica visoka 15 do 20 cm, robide (Rubus spp.) se tretira v času aktivne rasti (med junijem in avgustom). **HARMONY 75 WG Na površinah, kjer prevladujejo kislice (ščavje,več kot 2 rastlini /m2) priporočamo tretiranje cele površine s herbicidom HARMONY 75 WG v odmerku 15 - 20 g/ha. Poraba vode naj bo 200-300 L/ha. Za boljšo oprijemljivost in hitrejši učinek priporočamo dodatek močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji. Škropimo suhe rastline. Priporočamo jesensko tretiranje pred mrazom. Če je zapleveljenost manjša, lahko tretiramo posamezne rastline (po “spot”metodi). Količino 1 g sredstva HARMONY 75 WG raztopimo v 10 L vode in dodamo še 10 mL močila TREND 90. Tretiramo samo rozete in šope plevela. Jesensko tretiranje manj zavre rast trav in detelj. 68 Paradižnik vrtNINE PARADIŽNIK BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Črna listna pegavost paradižnika (Alternaria solani) opis Bolezen opazimo kot temno rjave do črne okroglaste ali oglate pege s koncentričnimi krogi. Gliva najprej okuži spodnje liste, nato pa preide na gornje dele in plodove. Nevarnejša je v vlažnem vremenu. Črna listna pegavost paradižnika Ime Paradižnikova plesen (Phytophthora infestans) opis Paradižnikova plesen povzroča propadanje listov in rjavenje ter gnilobo plodov. V vlažnem in toplem vremenu se gliva zelo hitro širi in lahko v nekaj dneh uniči cele nasade paradižnika. Paradižnikova plesen 69 Paradižnik VARSTVO PARADIŽNIKA Čas uporabe, faza razvoja Bolezen, škodljivec ali plevel Sredstvo pred presajanjem na pripravljeno površino širokolistni in ozkolistni semenski pleveli DEVRINOL 45 FL (inkorporacija 3 - 5 cm) 30 mL po presajanju, ko se rastline primejo in v rastni dobi listne uši, rastlinjakov ščitkar OGRIOL 200 mL v rastni dobi paradižnikov molj, glagolka, južna plodovrtka STEWARD 1- 2 g paradižnikova plesen, pegavost PINOZEB M 45 ali KOCIDE 2000 ali KOCIDE DF ali FLOWBRIX BLAU SC 20 g 15 – 20 g 20 g 25 mL Foliarni pripravki za gnojenje zelenjave v rastni sezoni so AMINOPIN in AMALGEROL. 70 Odmerek na 10 L vode oz. 100 m2 Zelje, kumare, bučke VARSTVO ZELJA Čas uporabe, faza razvoja Bolezen, škodljivec ali plevel Sredstvo Odmerek na 10 L vode oz. 100 m2 3 - 4 dni pred semenski ozko in presajanjem na širokolistni pleveli pripravljeno površino DEVRINOL 45 FL (inkorporacija 5 – 8 cm) 20 - 30 mL vzgoja sadik in v rastni dobi semenski ozkolistni pleveli ARAMO 50 10 – 15 mL/100 m2 večletni ozkolistni pleveli (ko dosežejo velikost 10 – 20 cm) ARAMO 50 20 mL/100 m2 listne uši, mokasta kapusova uš OGRIOL 200 mL kapusova sovka, kapusov belin, repni belin, kapusov molj STEWARD 1g Foliarni pripravki za gnojenje zelenjave v rastni sezoni so AMINOPIN in AMALGEROL. VARSTVO KUMAR Čas uporabe, faza razvoja Bolezen ali škodljivec Sredstvo Odmerek na 10 L vode oz. 100 m2 v vegetaciji kumarna plesen ALLEATO 80 WG (zaradi narave aktivne snovi priporočamo škropljenje 3 x zaporedoma) 40 g listne uši resarji – tripsi, rastlinjakov ščitkar, listne uši OGRIOL 200 mL glagolka, južna plodovrtka STEWARD 2g 71 Čebula, česen, por ČEBULA, ČESEN, POR BOLEZNI IN šKODLJIVCI Ime Čebulna plesen (Peronospora destructor) opis Čebulna plesen je gospodarsko najpomembnejša bolezen čebule. Pogostejša je v hladnem in vlažnem vremenu. Bolezen okuži vse dele čebule. Najprej se pojavijo bledo rumene pege na mladih listih. Pege se kasneje povečajo. Okužba se prenese tudi na čebulice, ki postanejo mehke in zgubane ter v shrambi močno gnijejo. Čebulna plesen Čebulna plesen - detajl Ime Porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma) opis Muha porova zavrtalka je velika, svetlejše rjavo rdeče barve. Podobno kot pri čebulni muhi povzročajo škodo žerke, ki meseca maja vrtajo rane po notranji strani listov proti dnu čebulice. V srčne liste se ne zavrtajo. Napadeni listi se zvijajo, porumenijo in na koncu odmrejo. 72 Čebula, česen, por Ime Čebulna muha (Hylemya antiqua) opis Napadene rastline venejo, listi se zvijajo, srčni list se suši in ga lahko izvlečemo. Škodljivec ima 2 – 3 generacije letno. Muha nekoliko manjša in tanjša kot hišna z izrazitimi rdeče rjavimi očmi. Za čebulo je najbolj škodljiva prva generacija, druga in tretja pa največ škode naredita na poru. Rane, ki jih muha naredi na čebuli, postanejo vdorna mesta za glivice, ki povzročajo gnitje rastlin. Čebulna muha VARSTVO ČEBULE Čas uporabe, faza razvoja Bolezen, škodljivec ali plevel Sredstvo Odmerek na 10 L vode oz. 100 m2 po vzniku čebule in plevelov enoletni in večletni ozkolistni pleveli ARAMO 50 10 – 20 mL bolezni in škodljivci v rastni dobi čebulna plesen PENNCOZEB 75 DG 20 g čebulna muha, porova zavrtalka 30 cm nad RUMENE LEPLJIVE tlemi v JV PLOŠČE PINUS (za ugotavljanje začetka smeri naleta in zaščito) 73 TRETIRANJE Z NAHRBTNIMI MOTORNIMI ŠKROPILNICAMI Danes imamo na naših kmetijah, predvsem pri vinogradnikih, sadjarjih pa tudi pri pridelovalcih krompirja večje število motornih nahrbtnih škropilnic. Delo s temi škropilnicami je lažje in bolj ekonomično, če se pravilno uporabljajo. Hitrejše in manj naporno delo, predvsem pa manjša poraba vode, so osnovne prednosti uporabe motornih škropilnic. Če smo pri navadni škropilnici uporabili 0,25 % koncentracijo sredstva, pomeni, da smo porabili 2,5 kg sredstva na hektar, pri porabi 1000 litrov vode. Pri motorni škropilnici porabimo le 300 litrov vode na hektar, kar pomeni, da moramo za to količino vode narediti tri do štirikrat močnejšo koncentracijo sredstva. Računamo lahko, da so koncentracije fungicidov in insekticidov običajno podane za rabo 1000 litrov vode na hektar s predpostavko, da je povprečen hektar zemljišča zasajen s približno 3500 do 4000 vinskih trt. Zato velja pravilo: KOLIKOKRAT ZMANJŠAMO KOLIČINO VODE, TOLIKOKRAT POVEČAMO KONCENTRACIJO SREDSTVA ali UPOŠTEVAMO PRIPOROČENE HEKTARSKE ODMERKE (glej tabele) Nahrbtne motorne škropilnice ne uporabljamo za tretiranje s herbicidi. 74 PRIPOROČILA ZA TRETIRANJE Z NAHRBTNIMI ŠKROPILNICAMI Primer izračuna porabe vode in količine sredstva na površino: POLJEDELSTVO Nekatera sredstva imajo navedene hektarske odmerke in v primeru porabe 1 L sredstva in porabi približno 400 litrov vode na hektar, kolikor porabimo pri tretiranju z nahrbtno škropilnico, sledi pri manjših površinah: Poraba vode Sredstvo Površina 0,4 L 1L 2L 3L 4L 1 mL 2,5 mL 5 mL 7,5 mL 10 mL 10 m2 25 m2 50 m2 75 m2 100 m2 SADJARSTVO V sadjarstvu je za dobro in enakomerno razporeditev sredstva pri tretiranju z nahrbtno škropilnico potrebno porabiti približno 800 litrov vode na hektar, kar pomeni pri manjših površinah v gostih enovrstnih nasadih s krošnjami višine 2,5 – 3 m naslednje: Primer se nanaša na porabo 1 L sredstva in 800 L vode na hektar : Poraba vode Sredstvo Površina 0,8 L 2L 4L 6L 8L 1 mL 2,5 mL 5 mL 7,5 mL 10 mL 10 m2 25 m2 50 m2 75 m2 100 m2 75 76 4 5 7 10 15 20 25 30 40 50 60 70 80 100 150 200 250 300 400 500 10 5 6 8 12 18 24 30 36 40 60 72 84 96 120 180 240 300 360 480 600 12 20 7 9 13 18 27 36 45 54 72 90 108 126 144 180 270 360 450 540 720 900 8 10 14 20 30 40 50 60 80 100 120 140 160 240 300 400 500 600 800 1.000 3 Gramov oz. cm sredstva: 18 20 25 35 50 75 100 125 150 200 250 300 350 400 500 750 1.000 1.250 1.500 2.000 2.500 50 Volumen tanka škropilnice v litrih: 6 8 11 15 23 30 38 45 60 75 90 105 120 150 230 300 380 450 600 750 15 24 30 42 60 90 120 150 180 240 300 360 420 480 600 900 1.200 1.500 1.800 2.400 3.000 60 32 40 56 80 120 160 200 240 320 400 480 560 640 800 1.200 1.600 2.000 2.400 3.200 4.000 80 40 50 70 100 150 200 250 300 400 500 600 700 800 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 4.000 5.000 100 80 100 140 200 300 400 500 600 800 1.000 1.200 1.400 1.600 2.400 3.000 4.000 5.000 6.000 8.000 10.000 200 10 g = 1 dag; 100 g = 10 dag; 1.000 g = 1 kg; 10.000 g = 10 kg; 10 cm3 = 0,1 dl; 100 cm3 = 1 dl; 1.000 cm3 = 1 L; 10.000 cm3 = 10 L 0,04 0,05 0,07 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 1 1,5 2 2,5 3 4 5 Potrebna koncentracija v% TABELA ZA PRIPRAVLJANJE POTREBNE KONCENTRACIJE 120 150 210 300 450 600 750 900 1.200 1.500 1.800 2.100 2.400 3.000 4.500 6.000 7.500 9.000 12.000 15.000 300 160 200 280 400 600 800 1.000 1.200 1.600 2.000 2.400 2.800 3.200 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 16.000 20.000 400 OBRAZEC ZA PRIPRAVO KOLIČINE SREDSTVA ZA TRETIRANJE I. TEHNOLOŠKE ZAHTEVE • pesticid • količina vode: • vrsta šob: • približna delovna hitrost: II. TEHNIČNI PODATKI • vrsta škropilnice: • max. kapaciteta črpalke: • delovna širina: • prestava: l [kg]/ha (=Dha) l/ha km/ha , hitrost: l/min m do km/ha III. IZRAČUN PRETOKA ŠRKOPILNE ARMATURE (K) -------------------------- = ____________ l/min • pretok za eno šobo (k) = ---------------- = ________ l/min IV. IZRAČUN HITROSTI -------------------------- = ____________ km/h Q = količina vode/ha v = delovna hitrost K = pretok škropilne armature r = delovna širina V. KONTROLA – KONČNI IZRAČUN Q --------------------------------------- = _____________ l/ha VI. IZRAČUN KOLIČINE SREDSTVA, KI GA POTREBUJEMO ZA EN SOD (D sod) ______________ l(kg)/sod VII. ZAPIS PODATKOV ZA TRETIRANJE • traktor: • prestava: • plin: • hitrost: • štev.obratov: • pritisk: • vrsta (tip) šobe: • količina sredstva (pesticida) za en sod: ______________________ ______________________ ______________________ _______________ kg [l]/sod _______________ kg [l]/sod _______________ kg [l]/sod VIII. OPOMBE – OPOZORILA: Kraj: Datum: Podpis: 77 Seznam sredstev ALLEATO 80 WG NOVO! Helm AG fungicid Aktivna snov: fosetil - Al 80 % Način delovanja: sistemično Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: 100 g, 1 kg Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Sredstvo na osnovi Al. fosetila nudi zanesljivo varstvo proti peronospori vinske trte in kumarni plesni. Kombiniramo ga s kontaktnimi sredstvi kot sta Pinozeb M 45 ali Penncozeb DG v polovičnih odmerkih. Uporaba: Sredstvo ALLEATO 80 WG se uporablja kot fungicid s sistemičnim delovanjem na: - trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 2,5 kg/ha (25 g/100 m²) ob priporočeni porabi vode do 1000 L/ha (do 10 L vode/100 m²). Tretira se od pojava kabrnkov (BBCH 53) do zapiranja grozdov (BBCH 79), v presledkih 10 do 14 dni. - bučkah in kumarah v zaščitenih prostorih in na prostem za zmanjševanje okužb s kumarno plesnijo (Pseudoperonospora cubensis) v odmerku 1- 4 kg/ha (10 - 40 g na 100 m²), ob priporočeni porabi vode 400- 1200 L/ha (4-12 L vode/100 m²). Prvič se tretira v odmerku 1 kg/ha v času, ko je drugi pravi list na glavnem steblu v celoti razvit (BBCH 12). Za vsa nadaljnja tretiranja se priporoča uporaba odmerka 4 kg/ha v presledkih 10 - 14 dni. Karenca: 3 dni za bučke in kumare, 28 dni za trto za pridelavo vinskega grozdja. 78 Seznam sredstev AMALGEROL® NOVO! Hechenbichler Gmbh Austria biostimulant Aktivna snov: eterična olja, rastlinska olja in izvlečki, izvlečki morskih alg, destilati mineralnih olj. Način delovanja: vzpodbuja rast rastlin, izboljšuje kakovost pridelka in povišuje donose kmetijskih rastlin in zelenjave, pospešuje razgradnjo rastlinskih ostankov in izboljšuje strukturo in kakovost tal. Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo) Pakiranje: 1 L Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Organski biostimulant-izboljšuje kakovost in količino pridelka ter povečuje rodnost tal. Uporaba: žita: (min. 2 tretiranji) 3 L/ha v jeseni; ko imajo žita 8 do 10 listov, 3 L/ha spomladi; od konca razraščanja do začetka kolenčenja, 3 L/ha začetek klasenja do začetka cvetenja. Za razkroj slame: AMALGEROL® 3 L/ha + 10 kg uree na slamo, ki ji sledi takojšnja obdelava zemljišča (s plugom ali kultivatorjem); oljna ogrščica: (min. 2 tretiranji) 3 L/ha v jeseni, ko ima oljna ogrščica 5 listov. 3 L/ha - 2 krat spomladi, tretiramo skupaj z insekticidi oz. fungicidi. koruza: 5 L/ha pred obdelavo zemljišča (s plugom ali kultivatorjem), 3 L/ha ko ima koruza 4-8 listov, ponoviti pred zapiranjem vrst. Za razkroj slame: AMALGEROL® 6 L/ha + 10 - 20 kg uree na slamo, ki ji sledi takojšnja odelava zemljišča (s plugom ali kultivatorjem); krompir: 3 L/ha, med debelitvijo stolona in nastankom kot grah velikih gomoljev. Ponoviti 3 treiranja v 10 - 14 dnevnih presledkih. Uporaba 300 - 1000 L vode na hektar; grah, fižol, soja: 5 L/ha pred cvetenjem (min. 2 tretiranji z insekticidi); vinska trta: 3 L/ha, 4 - 5 tretiranj v fazi med razvojem socvetij in dotikanjem jagod. Uporabiti 300 - 1000 L vode na hektar; sadno drevje: 3 L/ha, 4 - 5 tretiranj od stadija rožnatih popkov (pečkarji)/čašni listi odprti (koščičarji) do začetka barvanja plodov. Uporabiti 300 - 1000 L vode na hektar; jagode: 3 L/ha, 3 - 4 tretiranja od začetka marca do barvanja jagod, nato 1 - 2 tretiranji v jeseni. Uporabiti 300 - 1000 L vode na hektar; zelenjava: 3 L/ha prvič uporabiti 14 dni po sajenju/vzniku, nato ponoviti 3 - 5 tretiranj v 10 dnevnih presledkih. Zadnje tretiranje opraviti 3 dni pred spravilom pridelka: Uporabiti 300 1000 L vode na hektar; trata: 1 - 2 L + min. 100 L vode na 1000 m². Po uporabi priporočamo namakanje, da se zagotovi prodiranje sredstva v območje korenin. Čas uporabe: 2 - 3 dni po košnji, tretiranje ponoviti vsake 4 - 6 tednov; 79 Seznam sredstev vrtnarstvo/rastlinjaki: Hidroponski sistemi - hkratni dobavi vode in rastinskih hranil skozi namakalni sisistem dodamo 0,02 % - 0,05 % AMALGEROL®-a (200 ml - 500 ml na 1000 L vode), tretiramo v 10-14 dnevnih presledkih. Foliarno tretiramo z 0,3 % - 0,5 % sredstva AMALGEROL® (300-500 ml na 100 L vode), v 10 - 14 dnevnih presledkih. AMALINE® FLOW NOVO! Nufarm fungicid Aktivna snov: baker v obliki bakrovega sulfata 48,48 %, zoksamid 4 % Način delovanja: kontaktno- preventivno Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija) Pakiranje: plastenka 0,25 L, 1 L Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Fungicid je kombinacija dveh kontaktnih učinkovin , bakra in zoksamida, ki se dobro dopolnjujeta v delovanju proti Peronospori vinske trte za zaključna škropljenja. Uporaba: Sredstvo AMALINE® FLOW se uporablja na trti kot preventivni fungicid za zmanjševanje okužb s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 2,25 L/ha (22,5 ml/100 m²) ob porabi 400 do 1000 L vode/ha (4 do 10 L vode/100 m²). Tretira se preventivno v 7 do 12 dnevnih presledkih oziroma po napovedi opazovalno napovedovalne službe. Sredstvo se lahko na istem zemljišču uporabi največ tri krat v eni rastni dobi. Pripravek vsebuje 267 g/L čistega bakra. Pri enkratni uporabi tega sredstva v odmerku 2,25 L/ ha, znaša vnos čistega bakra 600 g/ha. AMALINE® FLOW odlikuje izredna odpornost proti izpiranju zaradi padavin. Pripravek je priporočljivo uporabljati za zaključna škropljenja vinske trte. Karenca: 28 dni za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja. 80 Seznam sredstev AMINOPIN® NOVO! APC EUROPE S.A., Barcelona, Spain biostimulant Aktivna snov: aminokisline, dušik, kalij in organske snovi Način delovanja: AMINOPIN je naravno organsko mineralno gnojilo - biostimulant z visoko vsebnostjo aminokislin, pridobljenih z encimsko hidrolizo. AMINOPIN aktivira in krepi biokemične in encimatske procese v rastlini, vzpodbuja in uravnava metabolizem rastlin ter procese anabolizma oziroma sinteze. Vsebuje 100 % L - α aminokisline, ki so potrebne za sintezo proteinov, ki jih rastlina zelo hitro absorbira. Proste aminokisline stimulirajo razvoj in metabolizem v številnih organih rastlin ter pospešijo transport mikorelementov po rastlini na mesta, kjer so potrebni. Z uporabo sredstva AMINOPIN izboljšamo fotosintezo, sintezo proteinov, sintezo ogljikovih hidratov, nukleinskih kislin in lipidov. AMINOPIN stimulira vznik in ukoreninjanje rastlin, vzpodbuja rast in razvoj korenin ter obnovo rastlinskih tkiv po mehanskih poškodbah, pospešuje rast rastlin in cvetenje, izboljšuje velikost plodov ter pomaga rastlinam pri premagovanju različnih stresnih situacij kot so: previsoke in prenizke temperature, toča, suša, pozeba, pomanjkanje hranil. Formulacija: mikrogranule Pakiranje: 5 kg, 1 kg, 0,25 kg Registrirano v programih varstva: Značilnosti: AMINOPIN je zaradi vsebnosti prostih in rastlinam lahko dostopnih aminokislin, dušika, kalija in organskih snovi bogat vir hranilnih snovi. AMINOPIN je primeren za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Uporaba: AMINOPIN uporabljamo v času aktivne rasti rastline: pri presajanju, v času rasti rastlin in cvetenja, kot tudi v času razvoja in zorenja plodov. Tretiramo dva- do trikrat oziroma po potrebi tudi večkrat. 81 Seznam sredstev Rastlina: Čas uporabe: Količina: (foliarno tretiranje) jagode od presaditve do pobiranja pridelka 0,15% - 0,25% (150 – 250 g/100 L vode) zelenjava (paradižnik, kumare, bučke, paprika, listnata zelenjava) od presaditve do pobiranja pridelka 0,15% - 0,25% (150 – 250 g/100 L vode) sadno drevje (jablane, hruške, breskve, marelice, češnje in dr.) od konca cvetenja do začetka pobiranja pridelka 0,15% - 0,25% (150 – 250 g/100 L vode) oljke v začetku razvoja brstov (marec) v času cvetenja (april-maj) v času formiranja plodov (julij) v času zorenja plodov (september-oktober) 0,15% - 0,25% trta za pridelavo vinskega in namiznega grozdja pred in po cvetenju 0,15% - 0,25% (150 – 250 g /100 L vode) žita, koruza in krompir v stresnih situacijah in ob tretiranju s fungicidi 0,15% - 0,20% (150 – 200 g/100 L vode) industrijske rastline (oljna ogrščica in dr.) med razvojem 0,15% - 0,25% (150 – 250 g /100 L vode) zelene in cvetoče okrasne med razvojem in pred cvetenjem 0,15% - 0,30% (150 – 300 g/100 L vode) (150 – 250 /100 L vode) Priporočena poraba vode: jagode 400 – 500 L/ha; zelenjava 300 – 400 L/ha; sadno drevje, oljke in trta 1000 L/ha; žita, koruza, krompir in industrijske rastline 300 – 400 L/ha; okrasne rastline 300 L/ha. Namakanje (fertigacija): AMINOPIN lahko uporabimo tudi v postopku namakanja (fertigacije). Uporabite 2-4 kg/ha na aplikacijo (tretiranje). Tretiramo skupaj z drugimi gnojili, ki vsebujejo mikroelemente in NPK. Priporočamo pogostejše aplikacije (večkratno tretiranje), odvisno od potrebe rastlin in vremenskih razmer. Posebna tretiranja: Posebej priporočamo uporabo sredstva AMINOPIN za uspešno reševanje in premagovanje vseh stresnih situacij (previsoke ali prenizke temperature oz. temperaturna nihanja, pozeba, toča, moča, suša, pomanjkanje hranil). V tem primeru priporočamo tretiranje najkasneje v roku 24-48 ur od dogodka. Tretiramo 1-2 krat v 7 dnevnem intervalu v dozi 250 – 300 g / 100 L vode. 82 Seznam sredstev ARAMO® 50 BASF herbicid Aktivna snov: tepraloksidim (50 g/L) Način delovanja: foliarno Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo) Pakiranje: plastenka (1 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: • selektivni herbicid za zatiranje ozkolistnih plevelov po vzniku v širokolistnih kulturah: fižol za zrnje, krompir, grah za zrnje in stročje, česen, čebula, redkev, korenje, ohrovt, zelje in ozimna ter jara oljna ogrščica. Uporaba: • za zatiranje vseh pomembnih enoletnih ozkolistnih plevelov v odmerku 1,0 do 1,5 L/ha. Nižji odmerek uporabimo, ko imajo pleveli 3 prave liste, višjega pa, ko trave zaključujejo razvojno fazo razraščanja. Samonikla žita uspešno zatremo z odmerkom 1,0 L/ha, preden preidejo v fazo razraščanja. V fazi razraščanja plevelnih žit uporabimo odmerek 1,5 L/ha; • za zatiranje večletnih trav, kot so pirnica in divji sirek, v odmerku 2 L/ha; škropljenje opravimo, ko pleveli dosežejo velikost 10 – 20 cm; Oljno ogrščico škropimo jeseni do razvojne faze 9 listov, medtem ko jaro oljno ogrščico škropimo samo do razvojne faze 6 listov. Sredstvo lahko uporabimo samo enkrat v rastni sezoni v maksimalnem odmerku 2 L/ha ali pa se uporabljajo deljeni odmerki, ki skupaj ne smejo presegati maksimalnega odmerka. Karenca: 56 dni za fižol, 35 dni za krompir in grah, 28 dni za ohrovt, česen, čebulo in redkev, 21 dni za korenje in zelje, 90 dni za oljno ogrščico. 83 Seznam sredstev BAYFOLAN Pinus TKI specialno tekoče gnojilo Sestava: dušik (11 %), fosfor (8 %), kalij (6 %), mikroelementi Način delovanja: sistemično prek listov in korenin Formulacija: SL (vodotopen koncentrat) Mikroelementi: železo (190 mg/l), mangan (162 mg/l), bor (102 mg/l), baker (81 mg/l), cink (61 mg/l), molibden (9 mg/l), kobalt (3,5 mg/l) Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L, 20 L) Značilnosti: Tekoče gnojilo za uporabo v poljedeljstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu, zelenjadarstvu in okrasnih rastlinah. Ima ugoden vpliv na rastline: - pospešuje rast in tvorbo cvetov - izboljšuje zdravstveno stanje rastlin - povečuje vsebnost sladkorja v plodovih in pospešuje njihovo zorenje - preprečuje in zdravi klorozo - povečuje količino in kakovost pridelka - dobro se meša s številnimi fungicidi in insekticidi. Uporaba: • poljedeljstvo (skupno letno 5,0 - 7,5 L/ha); za ozimna žita 1 - 2 škropljenji od razraščanja do začetka kolenčenja, za jara žita 1 - 2 škropljenji od štirilistnega stadija do začetka kolenčenja, za sladkorno peso 1 - 3 škropljenja od stadija prvega listnega para do zapiranja vrst na 14 dni, za krompir prvič, ko je krompir visok 10 cm in nato po potrebi še dve škropljenji na 14 dni • vinogradništvo in sadjarstvo (300 ml na 100 L vode); 4 - 6 škropljenj v času intenzivne rasti; med cvetnjem ne škropimo • hmeljarstvo (skupno letno 5 - 8 L/ha); 6 - 8 škropljenj pred cvetenjem • zelenjadarstvo (300 ml na 100 L vode); 1 - 2 škropljenji v času bujne rasti na 14 dni • okrasne rastline (300 ml na 100 L vode); 1 - 2 škropljenji na 14 dni • jagode (300 ml na 100 L vode); škropimo štirikrat - ob začetku brstenja, tik pred cvetenjem, takoj po obiranju in jeseni. 84 Seznam sredstev BELO OLJE - FRUTAPON Nufarm insekticid, pomožno sredstvo Aktivna snov: parafinsko olje (98 %) Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo) Pakiranje: plastenka (500 mL, 1 L, 20 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Insekticid z dotikalnim delovanjem primeren za zimska in predspomladanska škropljenja sadnega drevja proti prezimelim škodljivcem. Uporaba: • uporabljamo ga kot insekticid z dotikalnim delovanjem od začetka vegetacije do razvojne faze C in D oz. do faze mišjega ušesa (3 – 4 % konc.) proti naslednjih škodljivcem: - kaparjem - rdeči sadni pršici - listnim ušem - jablanovi bolšici • 4 % koncentraciji (400 ml / 10 l vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadno drevje • 3 % koncentraciji (300 ml / 10 l vode) za koščičasto sadje • kombiniramo ga lahko z drugimi insekticidi za povečanje učinkovitosti (0,3 – 0,5 % konc.) • za poletna škropljenja sadnega drevja proti listnim ušem, rdeči sadni pršici in ščitkarjem ga uporabimo v 1 – 2 % konc. • ne uporabljamo v vetrovnem ali vročem vremenu Karenca: ameriška borovnica, hruška, jablana, koščičasto sadje, pečkato sadje, zagotovljena s časom uporabe. 85 Seznam sredstev BLOSSOM PROTECT ™ Bio-ferm biotično sredstvo - mikrobiotični antagonist Aktivna snov: 2 izolata Aureobasidium pullulans Način delovanja: preventivno Formulacija: komponenta B – 1,5 kg blastospore v naravnem mediju, komponenta A – 10,5 kg pufer (pH 3,5 – 4) Pakiranje: vreča 1,5 kg + 10,5 kg Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Sredstvo vsebuje blastospore glive Aureobasidium pullulans, izolirane iz cvetov jablan, ki so naravni antagonisti povzročiteljici hruševega ožiga (Erwinia amylovora). Sredstvo nanešeno na cvetove jablan in hrušk preprečuje prodiranje patogena v cvet in na ta način ščiti drevesa jablan in hrušk pred okužbo. Uporaba sredstva ne vpliva na obarvanje in na okus plodov. Uporaba: Sredstvo uporabljamo za preprečevanje okužb s hruševim ožigom (Erwinia amylovora) v intenzivnih nasadih jablan in hrušk. S sredstvom se tretira v fenološki fazi od začetku cvetenja (BBCH 61) do konca cvetenja (BBCH 69) v časovnih razmakih 2 do 5 dni, odvisno od napredovanja cvetenja, vremenskih razmer in infekcijskega pritiska bolezni. Redno tretiranje v odprt cvet v času, ko je odprtih 10 %, 40 %, 70 % in 90 % cvetov, omogoča nanos kvasovkam podobnih kolonij glive na vse dele cveta. Uporablja se v odmerku 6 kg na ha na 1 m višine krošnje ali v 1,2 % koncentraciji (12 g/L škropilne brozge) pri porabi 500 L vode/ha na vsak meter višine krošnje. Poraba vode ne sme manjša od 500L/ ha (na 1 m višine krošnje), da dosežemo zadovoljivo omočenost vseh delov cvetov. Karenca: za jabolka in hruške ni potrebna 86 Seznam sredstev BONI PROTECT® Bio-ferm biotično sredstvo - mikrobiotični antagonist Aktivna snov: Aureobasidium pullulans (Blastospore seva DSM14940) …500g/kg Aureobasidium pullulans (Blastospore seva DSM14941)…500g/kg Način delovanja: preventivno Formulacija: močljiva zrnca (WG) Pakiranje: 1,5 kg Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Boni protect je biotično sredstvo z bakterostatičnim delovanjem, ki vsebuje spore glive Aureobasidium pullulans (de Bary) Arnaud (soj DSM 14940 in 14941) Uporaba: Boni Protect uporabljamo v nasadih jablan, hrušk in kutin za povečanje odpornosti proti skladiščnim boleznim kot so: siva plesen (Botrytis cinerea), čopičaste plesni (Penicilium expansum) in navadna sadna gniloba (Monilinia fructigena). Uporaba sredstva ne vpliva na obarvanje in na okus plodov. Boni Protect uporabljamo v odmerku 1 kg/ha na 2 m višine krošnje pri porabi 1000 L vode/ha oziroma v 0,1 % koncentraciji. S sredstvom se tretira v fenološki fazi od začetka zorenja plodov (BBCH 81) naprej.. Pri tretiranju je potrebno sredstvo razpršiti v tankem sloju, ki čimbolj prekrije celotno površino plodov. Uporablja se kot alternativno sredstvo ali se z njim tretira po tretiranju z ostalimi sredstvi. Priporoča se za ekološko pridelavo. Karenca: Karenca je zagotovljena s časom uporabe. 87 Seznam sredstev BOTECTOR® Bio-ferm biotično sredstvo - mikrobiotični antagonist Aktivna snov: Aureobasidium pullulans (Blastospore seva DSM14940) ... 500g/kg Aureobasidium pullulans (Blastospore seva DSM14941) ... 500g/kg Način delovanja: preventivno Formulacija: močljiva zrnca (WG) Pakiranje: 1,2 kg Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Botector je biotično sredstvo z bakterostatičnim delovanjem, ki vsebuje spore glive Aureobasidium pullulans (de Bary) Arnaud (soj DSM 14940 in 14941). Uporaba: Botector uporabljamo za zmanjšanje okužb s sivo plesnijo (Botrytis cinerea) na vinski trti v odmerku 400 g/ha ob porabi 400 L vode na ha. Sredstvo lahko na istem zemljišču uporabljamo 3-4 krat in sicer v razvojni fazi, ko je odpadlo 80% cvetnih kapic (BBCH 68) do razvojne faze, ko so jagode zrele (BBCH 89). Uporablja se kot alternativno sredstvo, lahko pa se z njim tretira po tretiranju z ostalimi sredstvi. Uporaba sredstva ne vpliva na kakovost grozdja in vrenje. Priporoča se za ekološko pridelavo. Karenca: Karenca je zagotovljena s časom uporabe. 88 Seznam sredstev BOOM EFEKT® Pinus TKI herbicid Aktivna snov: glifosat (360 g/L) (N-fosfonometil glicin) Način delovanja: sistemično Formulacija: SL (vodotopni koncentrat) Pakiranje: plastenka (100 mL, 200 mL, 1 L, 5 L, 20L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Deluje sistemično preko zelenih delov rastlin in se z rastlinskimi sokovi prenaša po rastlini. Preprečuje delitev celic in s tem povzroči propadanje rastlin. Uporaba: Sredstvo lahko uporabljamo kot neselektivni sistemični herbicid za zatiranje enoletnega in večletnega plevela v: 1. strniščih, sadovnjakih, vinogradih in na nekmetijskih površinah za zatiranje: a) enoletnega plevela v odmerku 2-3 L/ha (20-30 ml na 100 m2); b) večletnega plevela in sicer odvisno od vrste v odmerku: • 8-9 L/ha (80-90 ml na 100 m2) za zatiranje prstastega pesjaka (Cynodon dactylon), ko plevel doseže višino 15-20 cm; • 6-8 L/ha (60-80 ml na 100 m2) za zatiranje njivskega slaka (Convolvulus arvensis) v času cvetenja; • 6-7 L/ha (60-70 ml na 100 m2) za zatiranje robide (Rubus spp.) v septembru in oktobru; • 4+1 L/ha v deljeni (split) aplikaciji (40 + 10 ml na 100 m2) za zatiranje okrogle ostrice (Cyperus rotundus) v času cvetenja; • 3,5-5 L/ha (35-50 ml na 100 m2) za zatiranje divjega sirka (Sorghum halepense) v fazi metličenja, njivskega osata (Cirsium arvense), kodrolistne kislice (Rumex crispus) in topolistne kislice (Rumex obtusifolius) in navadnega pelina (Artemisia vulgaris), ko pleveli dosežejo 40 cm, ter navadnega regrata (Taraxacum officinalis), • 2,5-3,5 L/ha (25-35 ml na 100 m2) za zatiranje plazeče pirnice (Elymus repens), ko doseže višino 25-30 cm. Navedene odmerke uporabljamo ob porabi vode 100-200 L na ha (1-2 L vode na 100 m2). 2. gozdnih nasadih in sicer: a) v gozdnih drevesnicah smreke in rdečega bora za zatiranje ozkolistnega in širokolistnega plevela: - v času mirovanja sadik v 1 % koncentraciji ob uporabi 400 L vode na hektar (40 ml v 4 L vode na 100 m2) s tem, da tretiramo celo površino, ali - v času aktivne rasti v 2 % koncentraciji, ob uporabi 400 L vode na hektar (40 ml v 4 L vode na 100 m2) s tem, da tretiramo med vrstami sadik in obvezno uporabljamo ščitnik. 89 Seznam sredstev b) v mladih nasadih iglavcev za zatiranje olesenelega plevela listavcev v 1,5 % koncentraciji (75 ml v 5 L vode na 100 m2) ob porabi 300 L vode na hektar s tem, da tretiramo med vrstami sadik in obvezno uporabljamo ščitnik. c) za zatiranje koreninskih izrastkov in poganjkov iz štorov listavcev (hrast, gaber in bukev) v 15 % koncentraciji (1,5 L v 10 L vode), s premazovanjem takoj po poseki, od maja do decembra. Karenca: 35 dni za sadno drevje in vinsko trto. BREAK THRU® S 240 BASF močilo Aktivna snov: polieter-polimetilsiloksan-kopolimer (100 %) Način delovanja: dotikalno Formulacija: AL (druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene) Pakiranje: plastenka (0,25 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: BREAK THRU S 240 se uporablja kot dodatek škropilnim brozgam za izboljšanje omočljivosti listov tretiranih rastlin. Uporaba: a) v poljedelstvu in zelenjadarstvu: - pri tretiranju s sistemičnimi sredstvi v odmerku 0,2 L/ha; - pri tretiranju s kontaktnimi sredstvi v odmerku 0,125 L/ha b) v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu je odmerek odvisen od količine uporabljene vode: - do 400 L/ha vode v 0,05 - 0,10 % koncentraciji; - med 400 in 800 L/ha v 0,03 - 0,05 % koncentraciji; - nad 800 L/ha vode v 0,02 – 0,03 % koncentraciji. Največji dovoljen odmerek je 0,5 L/ha. c) na okrasnih rastlinah v 0,02 – 0,03 % koncentraciji. Največji dovoljen odmerek je 0,2 L/ha. BREAK THRU S 240 se lahko uporabi tudi pri tretiranju z zmanjšano porabo vode. Močilo BREAK THRU ni dovoljeno dodajati fitofarmacevtskim sredstvom, ki lahko povzročijo fitotoksičnost. Sredstva se ne sme dodajati foliarnim gnojilom. Dodajanje drugih sredstev za boljše oprijemanje ni dovoljeno. Karenca: Upošteva se karenca sredstva, kateremu je bil dodan BREAK THRU S 240. 90 Seznam sredstev CORBEL® BASF fungicid Aktivna snov: fenpropimorf (750 g/L) Način delovanja: sistemično Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo) Pakiranja: plastenka (1 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Sistemični fungicid za zatiranje bolezni strnih žit. Uporaba: a) v pšenici, ječmenu in rži za zatiranje pšenične (ječmenove) pepelovke (Blumeria graminis) in žitnih rj (Puccinia spp.) v odmerku 0,75 L/ha (7,5 mL/100 m2), ob priporočeni porabi vode 200 do 400 L/ha. Tretiramo ob pojavu prvih znakov bolezni. Corbel lahko na isti površini uporabimo največ dvakrat letno. Karenca: 42 dni za pšenico, ječmen in rž. CURZATE® M DuPont fungicid Aktivna snov: mankozeb (40 %), cimoksanil (4 %) Način delovanja: dotikalno in lokosistemično Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: škatla (1 kg) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Curzate® M je kombinacija mankozeba in cimoksanila z dopolnjujočim delovanjem. Mankozeb ima preventivno kontaktno delovanje z dolgotrajnim učinkom. Oblikuje zaščitno plast na površini rastline in jo ščiti pred okužbo. Cimoksanil ima kurativno delovanje. Hitro prodre v tkivo rastline in zaustavi razvoj micelija in trosov. Curzate M je aktiven v vseh razvojnih stadijih povzročitelja bolezni. Curzate M ne ščiti novih listov, ki se razvijejo po tretiranju. Pri tretiranju je pomembno zagotoviti enakomerno nanašanje škropiva na vse dele rastlin. Uporaba: Curzate® M se uporablja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2-0,3 % koncentraciji (2–3 kg na 1000 L vode na ha). Prvič se tretira, ko se pojavi nevarnost okužbe s peronosporo, nato pa v 10-14 dnevnih presledkih, dokler obstaja nevarnost novih okužb. Karenca: 28 dni za namizne sorte grozdja in 42 dni za vinske sorte grozdja. 91 Seznam sredstev DESSICASH 200 SL SHARDA Europe herbicid Aktivna snov: dikvat (200 g/L) Način delovanja: kontaktno Formulacija: SL (vodotopni koncentrat) Pakiranje: plastenka (1 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: DESSICASH 200 SL je neselektiven herbicid. Sredstvo deluje na zelene dele rastlin krompirja hitro in že v nekaj dneh posuši posevek in plevel (proti izpiranju je odporen že 15 min. po tretiranju). Uporaba: a) na semenskem in jedilnem krompirju za sušenje (desikacijo) krompirjevke, v odmerku 4 L na ha (40 ml na 100 m2) ob porabi vode 200-600 L na ha (2-6 L na 100 m2), odvisno od bujnosti krompirjevke. Tretira se v času, ko imajo gomolji želeno debelino in čvrsto kožico oziroma 14 dni preden se krompir izkoplje in skladišči. Karenca: 10 dni za semenski in jedilni krompir DEVRINOL® 45 FL United Phosphorous herbicid Aktivna snov: napropamid (450 g/L) Način delovanja: dotikalno (na kaleče plevele) Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija) Pakiranje: plastenka (1 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Devrinol 45 FL je selektivni herbicid, ki deluje na kaleče plevele. V tleh se počasi mikrobiološko razgrajuje. Uporaba: Devrinol 45 FL uporabljamo za zatiranje nekaterih vrst enoletnega (ozkolistnega in širokolistnega) plevela: a) v poljščinah - v paradižniku in papriki (ne za zgodnje sorte) iz sadik v odmerku 2,5 - 4 L/ha (25 - 40 ml na 100 m2), tretiramo pred presajanjem z inkorporacijo na globino 2 - 5 cm; 92 Seznam sredstev - v zelju, brstičnem ohrovtu in cvetači iz sadik v odmerku 2 – 2,5 L/ha (20 - 25 ml na 100 m2), tretiramo pred sajenjem z inkorporacijo na globino 2 - 5 cm; - v ozimni oljni ogrščici v odmerku 2,5 L/ha (25 ml na 100 m2), tretiramo pred setvijo s plitvo inkorporacijo na globino 2 - 5 cm - v bučah za pridelovanje olja v odmerku 2 – 2,5 L/ha (20 - 25 ml na 100 m2), tretiramo pred setvijo z obvezno plitvo inkorporacijo; b) v jagodah v odmerku 3 - 6 L/ha (30 - 60 ml na 100 m2), tretiramo med mirovanjem rasti pred vznikom plevela. Tretiramo ob porabi vode 300 - 600 L/ha (3 - 6 L na 100 m2). Karenca: 72 dni za papriko in paradižnik, zelje, brstični ohrovt in cvetačo, 58 dni za jagode, za oljno ogrščico in buče je zagotovljena s časom uporabe. EQUATION® PRO DuPont fungicid Aktivna snov: famoksadon (22,5 %), cimoksanil (30 %) Način delovanja: dotikalno in lokosistemično Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: škatla (100 g, 400 g) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Equation® Pro je kombinacija cimoksanila in famoksadona z dopolnjujočim načinom delovanja. Famoksadon deluje preventivno. Hitro in močno se oprime kutikule lista in preprečuje nastanek zoospor. Cimoksanil ima kurativne lastnosti. Hitro prodira v tkivo rastline in zaustavi razvoj micelija in trosov. Equation® Pro je učinkovit v vseh razvojnih stadijih povzročitelja bolezni. Famoksadon in cimoksanil se ne premeščata v rastlini in ne ščitita novih listov, ki se razvijejo po tretiranju, zato je pomembno zagotoviti enakomerno in redno nanašanje škropiva. Uporaba: Equation® Pro je preventivni in kurativni fungicid. Uporablja se preventivno ali v zgodnji fazi razvoja okužbe, preden so vidni bolezenski znaki: a) na vinski trti za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 400 g/ ha pri porabi vode 400–1200 L/ha (4 g na 100 m2 na 4–12 L vode), v 10-12 dnevnih razmakih. Prvič se tretira v razvojni fazi 5 listov, zadnjič mesec dni pred obiranjem. b) na krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v odmerku 400 g/ha pri porabi vode 200–600 L/ha (4 g na 100 m2 v 2–6 L vode), tretira se v 8-10 dnevnih razmakih. Karenca: 28 dni vinska trta in 14 dni krompir 93 Seznam sredstev FLOWBRIX® BLAU SC Montanwerke fungicid Aktivna snov: dibakrov klorid trihidroksid (< 65%) Način delovanja: dotikalno Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija) Pakiranje: plastenka (200 mL,1 L, 5 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Flowbrix Blau SC je nesistemični fungicid/baktericid, ki zavira rast in razvoj bolezni, katere povzročajo patogene glive in bakterije. Uporaba: Flowbrix Blau SC uporabimo v: - vinogradih za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,25 % koncentraciji (25 ml v 10 L vode). Sredstvo lahko uporabimo največ 4 krat v rastni dobi. - nasadih hmelja za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora humuli) v 0,5 % koncentraciji (50 ml na 10 L vode). Sredstvo lahko uporabimo največ 6 krat v rastni dobi. - poljščinah in vrtninah za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) na krompirju v odmerku 2,5 L/ha (25 ml v 10 L vode na 100 m2) in paradižniku v 0,25 % koncentraciji (25 ml v 10 L vode). Karenca: 14 dni za hmelj, krompir in paradižnik (na prostem in v zaprtih prostorih) in 28 dni za vinsko trto. 94 Seznam sredstev FRONTIER® X2 BASF herbicid Aktivna snov: dimetenamid (720 g/L) Način delovanja: talno, na kaleče plevele Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo) Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: talni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in nekaterih širokolistnih plevelov v koruzi. Uporaba: • v koruzi za zatiranje enoletnega ozkolistnega in nekaterih vrst širokolistnega plevela pred setvijo z inkorporacijo v globino do 5 cm ali po setvi pred vznikom plevela v odmerku 1,0 – 1,4 L/ha (10 – 14 ml na 100 m²). Deluje tudi na vse vznikajoče plevele, zato se v primeru pomanjkanja vlage v tleh s tretiranjem lahko počaka do razvojne faze vznika plevela. Sredstvo ne deluje fitotoksično na koruzo v nobeni fazi njenega razvoja. Proti širokolistnim plevelom v koruzi pripravku Frontier X2 razširimo spekter s kombinacijo pripravka Stomp 400 SC, proti večini semenskih plevelov v koruzi po setvi pred vznikom v odmerku 3 L/ha Stomp 400 SC + 1 L/ha Frontier X 2. Karenca: zagotovljena je s časom uporabe. 95 Seznam sredstev GRANSTAR® 75 WG DuPont herbicid Aktivna snov: tribenuron-metil (750 g/kg) Način delovanja: sistemično Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: vodotopna vrečka (8 g) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Granstar 75 WG sodi v skupino sulfonilsečninskih herbicidov. Absorbira se skozi liste in se hitro porazdeli po rastlini. Pri bolj občutljivih rastlinah zavira delitev celic v rastnih vršičkih poganjkov in korenin. Rast plevela se ustavi samo nekaj ur po nanosu, vidni znaki (razbarvanje, nekroza) pa se pojavijo 5 do 10 dni pozneje. Plevel propade v 15 do 25 dneh po tretiranju. Manj občutljivi plevel, oziroma plevelne vrste in starejše rastline ne propadejo, vendar zaostanejo v rasti. Granstar 75 WG najbolj učinkuje na plevel v zgodnji razvojni fazi. Uporaba: Granstar 75 WG se uporablja za zatiranje širokolistnega semenskega plevela v pšenici v odmerku 10-25 g/ha (0,10-0,25 g na 100 m2), odvisno od občutljivosti in velikosti plevela: - 10-20 g/ha (0,1-0,2 g na 100 m2) v začetni fazi razvoja plevela (stadij kličnih listov do 2 lista) ali v kasnejši fazi, ko ima plevel razvitih 6 listov; - 20-25 g/ha (0,2-0,25 g na 100 m2) z dodatkom 0,2 % močila TREND 90 za zatiranje odpornih vrst plevela, kot je njivski osat (Cirsium arvense), v razvojni fazi 2-6 listov; - kombinacija 15-20 g/ha GRANSTAR 75 WG + 0,3 - 0,5 L/ha sredstva na osnovi fluroksipirja (z 250 g/L aktivne snovi) (0,15-0,2 g + 3-5 ml na 100 m2) za zatiranje plezajoče lakote (Galium aparine)in drugih odpornih vrst širokolistnega plevela. Maksimalna količina vode za tretiranje je od 150 do 250 L/ha. Učinek pripravka je največji pri mladem plevelu in tistem, ki aktivno raste (razvojni stadij plevela 2 do 4 liste). Granstar 75 WG je selektiven od 2-3 listov dalje do konca kolenčenja. Granstar 75 WG se uporablja za zatiranje širokega spektra širokolistnega plevela kot npr.: pasja kamilica (Anthemis spp.), žarkasta dvoglavka (Bifora radians), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), bela metlika (Chenopodium album), dvoredec (Diplotaxis spp.), navadni zebrat (Galeopsis tetrahit), njivska mrtva kopriva (Lamium amplexicaule), draguša (Lepidium spp.), njivsko ptičje seme (Buglossoides arvensis), kamilica (Matricaria spp.), zajčja deteljica (Oxsalis spp.), poljski mak (Papaver rhoeas), njivska redkev (Raphanusraphanistrum), kislica (Rumex spp.), njivska gorjušica (Sinapis arvensis), navadna zvezdica (Stellaria media),njivski mošnjak (Thlaspi arvense), divje rastoča sončnica in oljna ogrščica. Delno zatira tudi: plezajoča lakota (Galium aparine), jetičnik (Veronica spp.), vratič (Tanacetum spp.), dresen (Polygonum spp.), njivska vijolica (Viola arvensis). Karenca: zagotovljena s časom uporabe. 96 Seznam sredstev HARMONY® 75 WG DuPont herbicid Aktivna snov: tifensulfuron-metil (750 g/kg) Način delovanja: sistemično Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: vodotopna vrečka (15 g) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Selektivni herbicid iz skupine sulfonil sečninskih herbicidov za zatiranje širokolistnega plevela in plevela odpornega na triazine (Amaranthus spp., Chenopodium spp.). Absorbira se skozi liste in se hitro porazdeli po celotni rastlini. Pri občutljivih rastlinah zavira delitev celic v konicah poganjkov in koreninah. Rast plevela preneha že nekaj ur po nanosu, medtem ko se vidni znaki pojavijo v roku enega do dveh tednov (odvisno od pogojev za rast in občutljivosti plevela). Herbicidno delovanje je učinkovitejše ob zadostni vlagi in višjih temperaturah. Hladno in suho vreme lahko upočasni učinek delovanja. Uporaba: a) v koruzi za zatiranje širokolistnega plevela, tudi tistega, ki je postal odporen na atrazin: metlika (Chenopodium spp.) in ščir (Amaranthus spp.) v odmerku 10-15 g/ha (0,10-0,15 g na 100 m2), z dodatkom močila TREND 90 v 0,1% koncentraciji. b) na travnikih in pašnikih: - za zatiranje nekaterih vrst širokolistnega plevela: kislica (Rumex spp.), navadni vratič (Tanacetum vulgare), mrtva kopriva (Lamium spp.), velika kopriva (Urtica dioica), osat (Cirsium arvense), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), njivska zlatica (Ranunculus arvensis), navadna zvezdica (Stellaria media), travniška penuša (Cardamine pratensis) v odmerku 20-30 g/ha ob porabi 300-400 L vode na ha in dodatku močila TREND 90 v 0,1% koncentraciji; - za zatiranje posameznih rastlin oziroma gnezd nekaterih vrst širokolistnega plevela na travnikih in pašnikih v odmerku 0,6 g HARMONY 75 WG + 10 ml TREND 90 na 10 L vode. HARMONY 75 WG se uporablja za zatiranje širokega spektra širokolistnega plevela kot so: baržunasti oslezovec (Abutilon theophrasti), navadni ščir (Amaranthus retroflexus), ambrozija (Ambrosia spp.), navadna loboda (Atriplex patula), bela metlika (Chenopodium album), komelina (Commelina spp.), kristavec (Datura spp.), navadni zebrat (Galeopsis tetrahit), navadni oslez (Hibiscus trionum), lepi slak (Ipomea spp.), kamilica (Matricaria spp.), navadni slakovec (Polygonum convolvulus), breskova dresen (Polygonum persicaria), ščavjelistna dresen (Polygonum lapathifolium), navadni tolščak (Portulaca oleracea), njivska redkev (Raphanus raphanistrum), kislica (Rumex spp.), njivska gorjušica (Sinapis arvensis), navadna zvezdica (Stellaria media), njivski mošnjak (Thlaspi arvense), drobnocvetna žametnica (Tagetes minuta), bodič (Xanthium spp.). Cele površine tretiramo v jesenskem ali pozno poletnem času, ko je možnost fitotoksičnega delovanja na želeno vegetacijo na travinju precej manjša kot v pomladanskem času. Posamezne plevelne rastline lahko tretiramo preko celega leta. Najboljši učinek pri zatiranju kislice 97 Seznam sredstev dosežemo, ko je ta v bujni rasti v razvojnem stadiju rozete, ko doseže višino 15 cm oziroma 4 liste. Sredstvo ne deluje dovolj dobro, če prej kot v dveh urah po tretiranju dežuje. Optimalni čas za zatiranje preostanka kislice je jeseni, pred prvo zmrzaljo. Karenca: 21 dni na travnikih in pašnikih, v koruzi je zagotovljena s časom uporabe. HERBOCID Nufarm herbicid Aktivna snov: 2,4-D DMA (559 g/L) Način delovanja: sistemično, dotikalno Formulacija: SL (vodotopni koncentrat) Pakiranje: plastenka (1 L, 20 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Selektiven, translokacijski herbicid, ki ga uporabljamo za zatiranje širokolistnega plevela. Uporaba: Za zatiranje širokolistnega plevela: a) v pšenici, ječmenu, rži in tritikali brez podsevka v odmerku 1,6 L/ha (16 mL na 100 m2). Tretira se od sredine razraščanja do do začetka kolenčenja (fenofaze 23, 30, 31 GS po BBCH). b) v koruzi v odmerku 1,0 do 1,5 L/ha (10-15 mL na 100 m2). Tretira se v času, ko ima koruza razvite 3 - 4 liste oziroma je visoka 15 - 20 cm. c) na travnikih in pašnikih v odmerku 2,2 L /ha (22 mL na 100 m2). Tretira se, ko so trave v polnem razraščanju oziroma po prvem odkosu, ko se začnejo ponovno razraščati. Sredstvo HERBOCID dobro zatira naslednji širokolistni plevel: njivsko gorjušico (Sinapis arvensis), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), njivski osat (Cirsium arvense), metlike (Chenopodium spp.) in njivski slak (Convolvolus arvensis). Sredstvo ni dovolj učinkovito za zatiranje plezajoče lakote (Galium aparine). Karenca: 28 dni za travnike in pašnike, za pšenico, ječmen, rž, tritikalo in koruzo je karenca zagotovljena s časom uporabe. 98 Seznam sredstev KOCIDE® DF DuPont fungicid Aktivna snov: baker v obliki bakrovega hidroksida (61,45 %) Način delovanja: dotikalno Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: vreča (vrtni program, 200 g, 1 kg, 10 kg, 25 kg) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Preventivni dotikalni fungicid. Uporaba: a) peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,15 – 0,20 % koncentraciji (15 – 20 g na 10 L vode) pred cvetenjem in v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode) po cvetenju vinske trte; b) črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,30 % koncentraciji za prvo tretiranje (30 g na 10 L vode) in 0,25 % koncentraciji za drugo tretiranje (25 g na 10 L vode); c) krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) na krompirju in paradižniku v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode); d) hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) v hmelju v 0,20-0,25 % koncentraciji (20-25 g na 10 L vode); e) breskove kodravosti (Taphrina deformans) na breskvah v 0,5-0,7 % koncentraciji pri porabi vode 1000 L na hektar. Karenca: 14 dni za krompir, hmelj, paradižnik, 35 dni za vinsko trto, za breskve je zagotovljena s časom uporabe. 99 Seznam sredstev KOCIDE® 2000 DuPont fungicid Aktivna snov: baker v obliki bakrovega hidroksida (610,9 g/kg) Način delovanja: dotikalno Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: vreča (vrtni program, 1 kg, 10 kg, 25 kg) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Preventivni dotikalni fungicid. Uporaba: a) na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje: - peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,15-0,20 % koncentraciji (15-20 g na 10 L vode) pred cvetenjem in v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode) po cvetenju trte; - črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,15-0,20 % koncentraciji za prvo tretiranje (15- 20 g na 10 L vode) in 0,25 % koncentraciji za drugo tretiranje (25 g na 10 L vode). b) na krompirju in paradižniku za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v 0,15- 0,20 % koncentraciji (15 - 20 g na 10 L vode); c) v hmelju za zatiranje hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode); d) na breskvah za zatiranje breskove kodravosti (Taphrina deformans) od 0,25 % koncentraciji pri porabi vode 1000 L na hektar. Sredstvo se lahko na isti površini uporabi v vinski trti največ štirikrat v eni rastni sezoni, pri drugih gojenih rastlinah pa največ dvakrat. Sredstvo je na vinski trti primerno zlasti za tretiranje po cvetenju. Karenca: 14 dni za krompir, hmelj, paradižnik, 35 dni za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja, za breskve je zagotovljena s časom uporabe. 100 Seznam sredstev MAXCEL® Valent BioSciences rastni regulator Aktivna snov: 6-benziladenin (20 g/L) Formulacija: SL (vodotopni koncentrat) Pakiranje: plastenka (5 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Rastni regulator iz skupine citokininov. Uporablja se za redčenje plodičev jablan z dobrim delovanjem na preprečevanje in prekinjanje alternance, izboljšuje diferenciacijo cvetnih brstov in pospešuje celično delitev in posledično povečuje plodove. Uporaba: Sredstvo za redčenje plodičev jablan za uporabo na različnih sortah jablan in v različnih odmerkih: Sorta jablan: Odmerek: Potrebna količina vode: Čas uporabe: BBCH 71/72: Maxcel uporabiti v času, ko so plodiči veliki med 7 in 15 mm. Najbolši učinek redčenja dosežemo pri velikosti terminalnih plodičev 10-12 mm. Alkmene, Berlepsch, Boskoop, Braeburn, Cox-Orange, Gravensteiner, Idared, Jonagold 375 - 500 mL na 100 L vode 1,875 - 2,50 L/ ha na 1 m višine košnje, največ enkrat v rastni sezoni 500 L/ha na 1 m višine košnje Delbarestivale, Discovery, Elstar, Fuji, Gala, Gloster, Golden delicious, Pinova, Rubinette, Summerred 500 - 750 mL na 100 L vode 2,50 - 3,75 L/ ha na 1 m višine košnje, največ enkrat v rastni sezoni 500 L/ha na 1 m višine košnje *različni odmerki se uporabljajo glede na sorto in na naravno obloženost s plodovi. Karenca: zagotovljena s časom uporabe. 101 Seznam sredstev MEZZO Orbit DUOPAK Nufarm herbicid Učinkovina: metsulfuron-metil 200 g/kg, cinidon- etil 20 % Način delovanja: foliarno sistemično Pakiranje: škatla (20 g + 0,25 L - za 1ha) Formulacija : (WG) močljiva zrnca, (EC) koncentrat za emulzijo Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Foliarna herbicidna kombinacija za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega plevela, tudi plezajče lakote, v pšenici in ječmenu. Uporaba : - v ozimni in jari pšenici, ozimnem in jarem ječmenu, po vzniku, ko ima pšenica vsaj dva lista (BBCH 12), ječmen vsaj tri liste (BBCH 13) vse do konca razraščanja žit - v primeru močne zapleveljenosti, predvsem s plezajočo lakoto, lahko kombinacijo uporabimo že jeseni. - v vseh omenjenih žitih se uporablja pri porabi 200 L vode na hektar Karenca : za jaro in ozimno pšenico, jari in ozimni ječmen zagotovljena s časom uporabe. MYSTIC® 250 EC Nufarm fungicid Aktivna snov: tebukonazol (250 g/L) Način delovanja: sistemično Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo) Pakiranje: plastenka (100 mL, 1 L) Registrirano v programih varstva: Način delovanja: Mystic 250 EC je sistemični fungicid z dolgotrajnim delovanjem za zatiranje glivičnih bolezni v vinski trti. Uporaba: a) na vinski trti za zatiranje oidija vinske trte (Uncinula necator), v odmerku 0,4 L/ha, od fenološke faze jasno vidnih kabrnkov do fenološke faze barvanja jagod (razvojna stopnja 53 do 83 po BBCH). Tretiramo v časovnih intervalih 10 do 12 dni, odvisno od vremenskih razmer in pritiska bolezni. Sredstvo se lahko na istem zemljišcu uporablja največ tri krat v eni rastni sezoni. Karenca: 7 dni za vinsko trto. 102 Seznam sredstev NICOSH SHARDA Europe herbicid Aktivna snov: nikosulfuron (40 g/L) Način delovanja: foliarno sistemično Formulacija : SC (koncentrirana suspenzija) Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Translokacijski herbicid iz skupine sulfonil urea z aktivno snovjo nikosulfuron. Sredstvo je v obliki tekoče koncentrirane suspenzije. Namenjen je zatiranju ozkolistnega in širokolistnega plevela v koruzi po vzniku. Uporaba: Za zatiranje plevela v koruzi in sicer: - za zatiranje enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela, ko ima 2 do 6 listov, v odmerku 1 L/ha; - za zatiranje večletnega ozkolistnega (rizomskega) plevela, ko je velik 20 -30 cm, v odmerku 1,25 L/ha. Učinkovitost sredstva, zlasti na divji sirek (Sorghum halepense), je boljša ob škropljenju v split aplikaciji (dvakrat po 0,625 L/ha). Prvo tretiranje je potrebno opraviti v času, ko imajo pleveli 2-6 listov, drugo pa po 10 do 14 dneh. Selektivnost za koruzo je najboljša, ko ima koruza 3 do 6 listov. Priporočena poraba vode je 150-250 L/ha. Optimalno delovanje sredstva NICOSH je v toplem in vlažnem vremenu. Optimalna vlažnost tal pred tretiranjem in po njem pospešuje učinkovitost herbicida. Delovanje sredstva je slabše, če so rastline v času tretiranja v fiziološkem stresu (dolgotrajna suša), saj je sprejem aktivne snovi upočasnjen. NICOSH se lahko uporablja kot korekcijski herbicid po slabo uspelih ali neuspelih aplikacijah s talnimi herbicidi ali pa kot samostojen herbicid za tretiranje po vzniku plevela in koruze, brez predhodnega zatiranja plevela, še posebej na površinah zapleveljenih z divjim sirkom (Sorghum halepense) in laškim muhvičem (Setaria italica). Karenca: 60 dni 103 Seznam sredstev OGRIOL Pinus TKI insekticid, sinergist, pomožno sredstvo Aktivna snov: olje oljne ogrščice (92 %) Način delovanja: dotikalno Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo) Pakiranje: plastenka (200 mL, 1L, 5 L, 20 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Vsebuje olje oljne ogrščice in ga uporabljamo kot insekticid ali kot dodatek k insekticidom in herbicidom za izboljšanje oprijemljivosti in učinkovitosti. Sredstvo OGRIOL je naravni insekticid, primeren za uporabo v integriranem in ekološkem varstvu rastlin. Uporaba: a) Sadjarstvo: - v času mirovanja do razvojne faze mišjega ušesa (ff C-D) za zatiranje ameriškega kaparja (Comstocaspis perniciosa) in drugih kaparjev (Coccina) ter za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) v 4 % koncentraciji (400 mL na 10 L vode) na pečkatem sadnem drevju in v 3 % koncentraciji (300 mL na 10 L vode) na koščičastem sadnem drevju. Rastline je potrebno dobro omočiti. - na pečkatem in koščičastem sadnem drevju v rastni dobi proti rdeči sadni pršici (Panonychus ulmi), listnim ušem (Aphididae) in kaparjem (Coccina) v odmerku 10 L/ha na 1 m višine krone (100 mL na 1 m višine krone na 100 m2). Opravimo do 3 tretiranja v rastni dobi. - proti pršicam šiškaricam (Eriophydae) v času selitve v odmerku 10 L/ha na 1 m višine krone (100 mL na 1 m višine krone na 100 m2). Tretiramo v presledkih 7 do 10 dni. Opravimo 3 tretiranja v rastni dobi. b) Vinogradništvo: - proti rdeči sadni pršici (Panonychus ulmi) proti zimskim jajčecem in prvim ličinkam in pršicam šiškaricam (Eriophydae) v odmerku 8 L/ha (80 mL na 100 m2). Tretiramo v razvojni fazi C-D (volna do prvi lističi). Rastline je potrebno dobro omočiti. c) Vrtnine: - v kapusnicah (nad 50cm) proti mokasti kapusovi uši (Brevicoryne brassicae) v 2% koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 600-800 L škropilne mešanice na ha. Tretiramo v presledkih 7 do 10 dni in sicer do 3 krat v rastni dobi. - v fižolu proti navadni pršici (Tetranychus urticae) v 2 % koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 600 L škropilne mešanice na hektar (6 L na 100m2) za nizek, grmičast fižol in 800 L na hektar (8 L na 100 m2) za visok fižol. Tretiramo do 2 krat v rastni dobi. - v ostalih vrtninah na prostem in pod steklom večjih od 125 cm proti rastlinjakovemu ščitkarju (Trialeurodes vaporariorum) v 2 % koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 700 L škropilne mešanice na hektar (7 L na 100 m2). Tretiramo v 7 do 10 dnevnih presledkih in sicer do 6 krat v rastni dobi. d) Okrasne rastline (iglavci, vrtnice itn.) na prostem in pod steklom: - proti pršicam prelkam (Tetranychidae), kaparjem (Coccina), listnim ušem in ušem na smrekah (Aphididae), rastlinjakovemu ščitkarju (Trialeurodes vaporariorum) v 2 % koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 700-900 L škropilne mešanice na ha (7-9 L na 100 m2). Tretiramo v 7 do 10 dnevnih presledkih in sicer največ 3 krat v rastni dobi. e) Kot dodatek insekticidom še posebej za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla 104 Seznam sredstev pyri) in krvave uši (Eriosoma lanigerum) za povečanje učinkovitosti v 0,5% koncentraciji (50 mL na 10 L vode). f ) Kot dodatek herbicidom za izboljšanje delovanja v odmerku 0,5 -2 L/ha, odvisno od herbicida in kulture, v kateri ga uporabljamo: - herbicidom na osnovi sulfonilsečnine dodamo 1-2 L/ha ( 10-20 mL na 100 m2); - herbicidom za uporabo v sladkorni pesi dodamo 0,5-2 L/ha (5-20 mL na 100 m2). Karenca: karence ni. PENNCOZEB® 75 DG UPL fungicid Aktivna snov: mankozeb 750 g/kg Način delovanja:kontaktno- preventivno Formulacija: močljiva zrnca (WG) Pakiranje: 1 kg, 5 kg, 20 kg Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje glivičnih bolezni. Uporaba: Penncozeb 75 DG je preventivni kontaktni fungicid za zatiranje glivičnih bolezni: a) na vinski trti: - za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 2,0 kg na ha. Tretira se v fenološki fazi od razvoja listov do zorenja jagod (BBCH 11-83) ob upoštevanju karence. b) na jablanah: - za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis) v 0,2 - 0,25 % koncentraciji (20 – 25 g na 10 L vode); ob uporabi 500 – 1000 L vode na ha, oziroma v največjem dovoljenem odmerku 2,5 kg na ha. Tretiramo od fenološke faze nabrekanja cvetnih brstov do faze začetka zorenja plodov (BBCH 51- 81). Dovoljena so največ 4 tretiranja v eni rastni sezoni. c) na krompirju: - za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophtora infestans) v odmerku 1,7 kg/ha ob uporabi 200 – 600 L vode na ha (17 g na 2 – 6 L vode na 100 m2). Tretiramo od fenološke faze, ko je drugi list glavnega stebla razgrnjen (> 4 cm) do faze, ko je 50% listov rjavkastih (BBCH 12 do 95). Dovoljenih je največ 8 tretiranj v eni rastni sezoni. b) na pšenici: - za zatiranje listne pegavosti (Septoria spp.) v odmerku 2,0 kg/ha ob uporabi 200 – 400 L vode na ha (20 g na 2 – 4 L vode na 100 m2). Tretiramo od fenološke faze, ko sta dva lista razgrnjena do faze vodene zrelosti: prva zrna dosegla polovico končne velikosti (BBCH 12 - 71). Dovoljena so največ 3 tretiranja v eni rastni sezoni. d) na čebuli: - za zatiranje čebulne plesni (Peronospora destructor) v odmerku 2,0 kg/ha ob uporabi 200 – 1000 L vode na ha (20 g na 2 – 10 L vode na 100 m2). Tretiramo od fenološke faze, ko je drugi list (> 3 cm) jasno viden do faze ko pridelek doseže 50% predvidenega premera (BBCH 12 – 45). Dovoljena so največ 4 tretiranja v eni rastni sezoni. Karenca: 7 dni za krompir, 28 dni za vinsko trto, jablane, pšenico in čebulo. 105 Seznam sredstev PINOZEB M-45 Indofil Chemicals Company fungicid Aktivna snov: mankozeb 80 % Način delovanja: kontaktno - preventivno Formulacija: WP (močljivi prašek) Pakiranje: škatla, vreča (0,1 kg, 1 kg, 5 kg, 25 kg) Registrirano v programih varstva: Uporaba: PINOZEB M-45 se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na: • na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v največjem dovoljenem odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2). S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ dva krat v eni rastni dobi, v feonološki fazi od razvitega prvega lista do zapiranja grozdov (BBCH 11-79). Tretira se v časovnih intervalih 7 - 10 dni, odvisno od količine padavin in prirastka zelene mase. • na jablanah za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis) v največjem dovoljenem odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2). S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ en krat v eni rastni dobi, v fenološki fazi od brstenja do zorenja (BBCH 51-79). • na krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophtora infestans) v največjem dovoljenem odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2). S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ osem krat v eni rastni dobi. Prvič se tretira preden se vrste sklenejo (BBCH od 30 dalje). Tretira se vsakih 7-10 dni, odvisno od količine padavin in prirastka zelene mase. • na paradižniku za zatiranje paradižnikove plesni (Phytophtora infestans) v največjem dovoljenem odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2). S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ pet krat. Tretira se v fenološki fazi od razvitega 4. lista do začetka zorenja plodov (BBCH 14-88). Tretira se vsakih 7-10 dni, odvisno od količine padavin in prirastka zelene mase. Karenca: 3 dni za paradižnik (na prostem), 7 dni krompir, 28 dni za jablane ter za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja. 106 Seznam sredstev STEWARD® DuPont insekticid Aktivna snov: indoksakarb (300 g/kg) Način delovanja: dotikalno in želodčno Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: vrečka (15 g), plastenka (150 g, 500 g) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Pripravek deluje dotikalno in želodčno na jajčeca in vse stadije gosenic. Uporaba: Pripravek Steward® uporabljamo kot insekticid za zatiranje številnih škodljivcev na različnih gojenih rastlinah: - na jablanah in hruškah za omejevanje številčnosti populacije jabolčnega zavijača (Cydia pomonella), ter zavijačev lupine sadja (Adoxophyes orana, Pandemis spp., Archips podana) v 0,017 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 500 L na višinski meter krošnje. Pri čemer najvišji enkratni odmerek pripravka ne sme presegati 255 g/ha. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov. V rastni sezoni ga uporabimo največ tri krat. - na breskvah in nektarinah za omejevanje številčnosti populacije breskovega zavijača (Cydia molesta) in breskovega molja (Anarsia lineatella) v 0,017 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 500 L na višinski meter krošnje. Pri čemer najvišji enkratni odmerek pripravka ne sme presegati 340 g/ha. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov. Tretiramo največ štirikrat v eni pridelovalni sezoni. - na marelicah za omejevanje številčnosti populacije breskovega zavijača (Cydia molesta) in breskovega molja (Anarsia lineatella) v 0,017 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 500 L na višinski meter krošnje. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov. Tretiramo največ dvakrat v eni rastni sezoni. - na vinski trti: • za zatiranje križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana) in pasastega grozdnega sukača (Eupoecilia ambiguella) v 0,0125 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 1000 L/ ha. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov, največ dvakrat v eni rastni sezoni; • za zatiranje ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus) v 0,015 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 1000 L/ha, tretira se v zgodnjih stadijih ličinke (L1 do L3), dva krat v eni rastni dobi; • za zatiranje zelenega škržatka (Empoasca vitis) v koncentraciji 0,015 % pri izhodiščni porabi vode 1000 L/ha. Zelenega škržatka je mogoče zatreti istočasno z zatiranjem druge generacije grozdnih sukačev. Na vinski trti najvišji odmerek pripravka ne sme presegati 150 g/ha. - na paradižniku in papriki: • za zatiranje glagolke (Plusia gamma) v odmerku 85 g/ha pri porabi vode 5 –10 hL/ha (1 g na 10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke. V eni rastni dobi ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 8–10 dni. • za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera) v odmerku 125 g/ha pri porabi vode 5–10 L /ha (2 g na 10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke, preden se gosenice zavrtajo v plodove. V rastni dobi ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni. 107 Seznam sredstev • za zatiranje paradižnikovega molja (Tuta absoluta) v odmerku 37,5 g/ha. Prvič tretiramo ob koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke preden se le te zavrtajo v rastlinske dele. V eni rastni dobi ga uporabljamo največ 3 krat v razmiku 8 – 10 dni. Z namenom povečati učinek pripravka Steward priporočamo dodatek omočila v predpisani koncentraciji. - na kumarah, bučkah, bučah, melonah, lubenicah: • za zatiranje glagolke (Plusia gamma) v odmerku 125 g/ha pri porabi vode 500–1000 L/ha (2 g na 10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke. V rastni dobi ga uporabljamo največ tri krat v razmaku 7 dni. • za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera) v odmerku 125 g/ha pri porabi vode 500–1000 L/ha (2 g na 10 L vode). Prvič tretiramo v fazi izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke preden se gosenice zavrtajo v plodove. V rastni dobi ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni. - na zelju, cvetači, brstičnem ohrovtu, rdečem zelju in brokoliju za omejevanje številčnosti populacije kapusove sovke (Mamestra brassicae), kapusovega belina (Pieris brassicae), repnega belina (Pieris rapae) in kapusovega molja (Plutella xylostella) v odmerku 85 g/ha pri porabi vode 300–700 L/ha (1 g na 10 L vode). Prvič tretiramo med fazo izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke. V rastni dobi ga uporabljamo največ tri krat v razmaku 7 dni. - na solati, radiču in endiviji za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera), tretiramo v odmerku 125 g/ha pri porabi vode 500 – 600 L/ha (2 g na 10 L vode). Prvič tretiramo med fazo izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade gosenice. V rastni dobi ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni. Karenca: Karenca je za paradižnik, papriko, kumare, bučke, melone, lubenice, buče, zelje, cvetačo, rdeče zelje, brokoli, solato, radič in endivijo 3 dni, za jablane, hruške, breskve, nektarine, marelice 7 dni, za vinsko trto 10 dni in brstični ohrovt 28 dni. 108 Seznam sredstev TANDUS® 200 EC Nufarm herbicid Aktivna snov: fluroksipir 200 g/L Način delovanja: sistemično Formulacija: koncentrat za emulzijo (EC) Pakiranje: 200 mL, 1L Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Tandus® 200 EC je sistemičen herbicid- sredstvo za zatiranje plevelov. Uporabljamo ga v žitih (pšenica, ječmen, oves, rž, tritikala, pšenica durum, krmna koruza), travnikih in pašnikih, ter v zelenicah. Uporaba: Tandus® 200 EC uporabljamo kot sistemičen herbicid za zatiranje v: - ozimni pšenici in ozimnem ječmenu: tretiramo v odmerku 2.0 L/ha ( 20 ml na 100 m2). Uporaba od faze kjer sta dva lista razgrnjena do pozne faze nabrekanja ko je listna nožnica vidno nabrekla. (BBCH 12-45). Volumen uporabljene vode je 150- 400 L/ha. - ozimnem ovsu, rži, pšenici durum in tririkali: tretiramo v odmerku 1.0 L/ha (10 ml na 100m2). Uporaba od faze kjer sta dva lista razgrnjena do faze kjer je prvo kolence vsaj 1 cm nad mestom razraščanja (BBCH 12-31). Volumen uporabljene vode je 150- 400 L/ha. - jari pšenici in ječmenu: tretiramo v odmerku 0.75 L/ha (7.5 ml na 100 m2). Uporaba od faze kjer sta dva lista razgrnjena do faze razraščanja, kjer je ploskev zgornjega lista zravnana in je viden jeziček (ligula). (BBCH 12- 39). Volumen uporabe vode je 150-400 L/ha. - jarem ovsu: tretiramo v odmerku 0.75 L/ha (7.5 ml na m2). Uporaba od faze kjer so trije listi razgrnjeni do faze kjer je prvo kolence vsaj 1 cm nad mestom razvrščanja (BBCH 13- 31). Volumen uporabe vode je 150-400 L/ha. - koruzi za krmo: tretiramo v odmerku 1.0 L/ha (10 ml na m2). Tretiramo ko je koruza med 3-6 listnatim obdobjem (obdobje listenja je preden je letina visoka 20 cm). Odsvetujemo tretiranja ko se opora korenine (stranska korenina) začne razvijati. Volumen uporabe vode je 200-300 L/ha. - novo posejane trave: tretiramo v odmerku 0.75 L/ha (7.5 ml na m2). Tretiramo spomladi, ko so plevelI v aktivni rasti, ko imajo trave vsa 3 popolnoma razširjena liste. Volumen uporabe vode je 200-400 L/ha. - trajnih travnikih in pašnikih: tretiramo v odmerku 2.0 L/ha. Tretiramo spomladi, ko pleveli aktivno rastejo. Vodni volumen uporabe je 300-400 L/ha. Karenca: živali ne smejo biti na tretiranih površinah vsaj 3 dni po tretiranju in dokler plevel ne odmre. 109 Seznam sredstev TERANO WG 62,5 BayerCropScience herbicid Aktivna snov: flufenacet, 60 %, metosulam 2,5% Način delovanja: talno Formulacija: močljiva zrnca (WG) Pakiranje: 1 kg Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Herbicid za zatiranje enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela v koruzi. Uporaba: TERANO WG 62,5 je selektiven sistemični herbicid za zatiranje enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela v koruzi v odmerku 1 kg na ha (10 g na 100 m²) v obdobju po setvi pred vznikom koruze in plevela, ali v odmerku 1 kg na ha (10 g na 100 m²) ob dodatku močila v obdobju po vzniku do faze razvoja treh listov koruze. Zaradi boljše učinkovitosti ga pri uporabi po vzniku kombiniramo z drugimi herbicidi. Če v posevku prevladuje širokolisten plevel sredstvu dodamo 1 L mineralnega ali naravnega olja (npr. OGRIOL). V primeru večje zastopanosti ozkolistnega plevela, se sredstvu TERANO WG 62,5 doda učinkovit graminicid. Karenca: v koruzi zagotovljena s časom uporabe. TREND® 90 DuPont močilo Aktivna snov: izodecil alkohol etoksilat (900 g/L) Način delovanja: dotikalno Formulacija: SL (vodotopni koncentrat) Pakiranje: plastenka (200 mL, 1 L) Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Površinsko aktivno sredstvo, ki omogoča boljše prodiranje herbicida v rastlino in s tem povečuje njegovo učinkovitost. Uporaba: Kot dodatek herbicidom: - v 0,1 % koncentraciji kot dodatek herbicidom v koruzi, žitih in krompirju, - v 0,05 % koncentraciji kot dodatek herbicidom v sladkorni in krmni pesi. Karenca: zagotovljena s časom uporabe. 110 Seznam sredstev VALIS® F NOVO! Isagro fungicid Aktivna snov: folpet 48 %, valifenalat 6% Način delovanja: mezo-sistemično + kontaktno Formulacija: WG (močljiva zrnca) Pakiranje: škatla 1 kg, vreča 10 kg Registrirano v programih varstva: Značilnosti: Inovativen fungicid proti peronospori vinske trte. Deluje proti vsem razvojnim stadijem glive. Zelo hitro se premešča v in po rastlini ter tako omogoči pospešeno aktiviranje delovanja. VALIS F odlikuje odlična odpornost proti izpiranju zaradi padavin. Uporaba: Sredstvo VALIS F je mezo - sistemičen fungicid s preventivnim, kurativnim in eradikativnim ter preventivnim - kontaktnim delovanjem, ki se uporablja na trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 1,5 – 2 kg/ha. Prvič se tretira, ko se pojavi nevarnost okužbe s peronosporo, vendar ne pred razvojno fazo 5 listov (BBCH15). Nato se tretira glede na napoved opazovalno napovedovalne službe za varstvo rastlin oziroma ob nastopu ugodnih razmer za razvoj bolezni. Poraba vode na hektar je odvisna od razvojne faze trte in opreme za škropljenje. VALIS F uporabimo 2 – 3 x v sezoni. Karenca: 42 dni za trto za pridelavo vinskega grozdja. 111 Latinska imena LATINSKA IMENA BOLEZNI RASTLIN latinsko ime povzročitelja bolezni Alternaria brassicae Alternaria helianthi Althernaria mali Alternaria solani Alternaria spp. Ascochyta spp. Aspergillus spp. Biopolaris oryzae Biopolaris sorokiana Blumeria graminis Blumeria graminis tritici Blumeria graminis hordei Blumeriella jaapii Botryosphaeria obtusa Botryotinia fuckeliana Botrytis cinerea Botrytis spp. Bremia lactucae Calonectria graminicola Cerospora beticola Cladosporium carpophilum Cladoporium herbarum Blasterosporium carpohilum Coccomyces hiemalis Cochliobolus miyabeanus Coclioboous sativus Collettotrichum lindemutrianum Diaporthe helianthi Diaporthe phaseolorum Diplocarpon rosae Drechslera avenae Drechslera graminea Drechslera teres Drepanopezziza ribis Erysiphe polygoni Erysiphe betae Erysiphe graminis Erysiphe orontii in Sphaerotheca fusca Erysiphe orontii 112 slovensko ime črna listna pegavost kapusnic temna pegavost sončnic jablanova alternarijska pegavost črna listna pegavost krompirja črna listna pegavost paradižnika bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Alternaria pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu Ascochyta vrste iz rodu Aspergillus glej Cocliobolus miyabeanus glej Cocliobolus sativus žitna pepelovka pšenična pepelovka ječmenova pepelovka češnjeva listna pegavost jablanova rjava listna pegavost siva plesen glej Botryotinia fuckeliana sive plesni solatna plesen snežna plesen pesna listna pegavost glej Venturia carpophila glej Mycocpaerella tulasnei glej Stigmina carpophila glej Blumeriella jaapii riževa helimotosporiozna pegavost žitna helmintosporiozna pegavost fižolov ožig črna pegavost sončničnih stebel sojin ožig črna listna pegavost vrstnic glej Pyrenophora avenue glej Pyrenophora graminea glej Pyrenophora teres ribezov listni ožig glej Erysiphe pisi pesna pepelovka glej Blumeria graminis pepelovka bučnic tobakova pepelovka Latinska imena latinsko ime povzročitelja bolezni Erysiphe pisi Erysiphe polyphaga Erysiphe spp. Fusarium graminearum Fusarium moniliforme Fusarium nivale Fusarium spp. Fusicoccum amygdali Gaeumannomyces graminis Gibberella fujkuroi Gibberella zeae Gyymnospsorangium sabinae Guignardia bidwellii Helminthosporium avenae Helmintosporium gramineum Helminthosporium oryzae Helminthosporium sativum Helminthosporium spp. Helminthosporium teres Helminthosporium turcicum Leptosphaeria avenaria Leptosphaeria maculans Marssonia rosae Monilia fructigena Monila laxa Monilia spp. Monilinia fructigena Monilinia laxa Mycosphaerella graminicola Mycosphaerella spp. Mycosphaerella tulasnei Nectria cinabarina Nectria galigena Oidium spp. Penicillium spp. Peronospora brassicae Peronospora destructor Peronospora farinosa Peronospora manshurica Peronospora parasitica Peronospora schachtii Peronospora schleideni Peronospora spp. Peronospora tabacina Phaerosphaeria avenaria slovensko ime grahova pepelovka glej Erysiphe orontii pepelovke glej Gibberella zeae glej Gibberella fujikuroi glej Calonectria graminicola fuzarioze ožig breskove skorje črna žitna noga stebelna fuzarioza koruze žitna fuzarioza hruševa rja črna grozdna gniloba glej Pyrenophora avenae glej Pyrenophora graminea glej Cochliobolus miyabeanus glej Cochliobolus sativus progavosti glej Pyrenophora teres koruzna progavost glej Phaeosphaeria avenaria suha trohnoba zelja glej Diplocarpon rosae glej Monilinia fructigena glej Monilinia laxa monilije navadna sadna gniloba cvetna monilija pšenična listna pegavost listne pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu Mycosphaerella žitna črnoba sušica listavcev jablanov rak pepelovke čopičaste plesni glej Peronospora parasitica čebulna plesen pesna plesen sojina plesen kapusna plesen glej Peronospora farinosa glej Peronospora destructor peronospore tobakova plesen ovsova pegavost 113 Latinska imena latinsko ime povzročitelja bolezni Phoma betae Phoma lingam Phoma macdonaldii Phoma spp. Phomopsis helianthi Phomopsis phaseoli Phomopsis spp. Phomopsis viticola Phragmidium mucronatum Phytohpthora capsici Phytophthora cryptogea Phytophthora infestans Plasmopara halstedii Plspomara viticola Pleospora allii Podosphaera leucotricha Podosphaera tridactyla Polystigma rubrum Pseudocercosporella herpotrichoides Pseudomonas solanacearum Pseudoperonospora cubensis Pseudoperonospora humuli Pseudopeziza tracheiphila Puccinia chrysanthemi Puccinia coronata Puccinia dispersa Puccinia glumarum Puccinia graminis Puccinia helianthi Puccinia hordei Puccinia horiana Puccinia pelargonii-zonalis Puccinia recondita recondita Puccinia recondita tritici Puccinia simplex Puccinia spp. Puccinia striiformis Puccinia triticina Pyrenophora avenae Pyrenophora graminea Pyrenophora teres Pyricularia oryzae Pythium debaryanum Pythium spp. Rhizoctonia solani 114 slovensko ime ožig pesnih kalčkov glej Leptosphaeria maculans črna pegavost sončnic bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Phoma glej Diaporthe helianthi glej Diaporthe phaseolorum var.sojae bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Phomopsis črna pegavost vinske trte šipkova rja paprikina plesen paradižnikova koreninska trohnoba krompirjeva plesen sončnična plesen peronospora vinske trte rjava hruševa pegavost jablanova pepelovka kutinova pepelovka rdeča listna pegavost češpelj lomljivost žitnih bilk rjava bakterijska gniloba krompirja kumarna plesen hmeljna peronospora rdeči listni ožig vinske trte navadna krizantemina rja ovsova rja ržena rja glej Puccinia striiformis žitna progasta rja sončnična rja ječmenova rja bela krizantemina rja pelargonijeva rja glej Puccinia dispersa glej Puccinia triticina glej Puccinia hordei rje rumena rja pšenična rja ovsova temna pegavost ječmenova progavost ječmenova mrežasta pegavost siva riževa pegavost padavica sadik padavica glej Thanathephorus cucumeris Latinska imena latinsko ime povzročitelja bolezni Rhynchosporium secalis Sclerotinia minor Sclerotinia sclerotiorum Septaria apiicola Septaria avenae Sepatria lycopersici Septoria nodorum Septoria spp. Septoria tritici Sphaeropsis malorum Sphaeroheca aphanis Sphaerotheca fusca Sphaerotheca macularis Sphaerotheca mors-uvae Sphaerotheca pannosa persicae Sphaerotheca panosa rosae Stagonospora nodorum Stemphylium vesicarium Stigmina carpophila Taphrina deformans Taphrina pruni Thanathephorus cucumeris Tilletia caries Tilletia tritici Trnszschelia pruni-spinosae Uncinula necator Uromyces betae. Uromyces dianthi Ustilago avenae Ustilago hordei Ustilago maydis Ustilago nuda Ustilago tritici Ustilago zeae Venturia carpophila Venturia inaequalis Venturia pyrina Venturia spp. slovensko ime rženi listni ožig ječmenov listni ožig solatna bela gnilova bela gniloba listna pegavost zelene glej Phaeosphaeria avenaria okrogla listna pegavost paradižnika glej Stagonospora nodorum listne pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu Septoria glej Mycosphaerella graminicola glej Botryosphaeria obtusa jagodna pepelovka pepelovka bučnic hmeljeva pepelovka ameriška kosmuljeva pepelovka breskova pepelovka šipkova pepelovka rjavenje pšeničnih plev glej Pleospora allii listna luknjičavost koščičarjev breskova kodravost rožičavost češpelj bela noga krompirja rizoktonijska padavica kapusnica rizoktonijska uvelost graha pšenična trna snet glej Tilletia caries češpljeva rja oidij vinske trte pesna rja nageljnova rja ovsova prašnata snet ječmenova pokrita snet glej Uytilago zeae ječmenova gola snet prašnata pšenična snet koruzna bulava snet breskov škrlup jablanov šklrup škrlupi navadna bakterija fižolova pegavost 115 Latinska imena LATINSKA IMENA ŠKODLJIVCI GOJENIH RASTLIN latinsko ime škodljivca Acanthoscelides obtectus Acarina Acarus siro Adoxophyes orana Adoxophyes reticulana Agromyzidae Agrotis segetum Atrotis spp. Aleurodes brassicae Aleyrodes proletella Aleyrodidae Anarsia lineatella Anthonomus pomorum Anthonomus spp. Aphididae Aphis fabae Aphis pomi Aphodemus sylvaticus Archips podana Arge rosae Arvicola terrestris Athalisa rosae Atomaria linearis Autographa gamma Boris laticollis Blatella germanica Blatta orientalis Boarmia rhomboidaria Bothynoderes punctiventris Brevicoryne brassicae Bruchus atomarius Bruchus lentis Bruchus pisorum Cacopsylla pyri Cacopsylla pyrisuga Calepitrimerus vitis Carpocapsa pomonella Cemiostaminae Ceratitis capitata Ceroplastes rusci 116 slovensko ime fižolar pršice močna pršica sadni zavijač glej Adoxophyes orana listne zavrtalke ozimna sovka sovke iz rodu Agrotis glej Aleyrodes proletella kapusov ščitkar ščitkarji breskov molj jablanov cvetožer cvetožerji listne uši črna fižolova uš zelena jablanova uš gozdna miš (belonoga miš) rjavi sadni lupinar šipkova grizlica voluhar (veliki voluhar) repna grizlica mahovinar glagolka kapusov koreninar rjavi ščurek, švab črni ščurek, žohar glej Peribatodes rhomoidarius veliki pesni rilčkar mokasta kapusova uš bobar lečar grahar navadna hruševa bolšica velika hruševa bolšica pršica trsne kodravosti, akarinoza glej Cydia pomonella listni zavrtači iz družine Cemistomidae breskova muha smokvin kapar Latinska imena latinsko ime škodljivca Ceutorhynchus assimilis Ceutoryhnchus spp. Chaetocnema tibialis Cheimatobia brummata Cicadina Coccina Coccinellidae Coleopera Colomerus vitis Comstocaspis perniciosa Contarinia spp. Cricetus cricetus Cryptolests spp. Curculio nucum Cydia funebrana Cydia molesta Cydia pomonella Cydia spp. Dacus oleae Delia radicum Diaspididae Diptera Ditylenchus dipsaci Elateridae Ephestia elutella Ephestia spp. Epitrimerus piri Erannis defoliaria Eriophyes piri Eriophyes vitis Eriphydae Eriosoma lanigerum Eulecanium corni Eulecanium persicae Eupoecilia ambiguella Euproctis chrysorrhoea Eurydema ventrale Eurygaster integriceps Eurygaster maura Eurygaster spp. Euxoa spp. Frankliniella occidentalis Geometridae Gracillariidae Gryllotalpa gryllotalpa Halticinae slovensko ime luskov kljunotaj kljunotaji pesni bolhač glej Operopthera brumata škržati kaparji polonice hrošči trna pršica ameriški kapar hržice iz rodu Contarinia hrček žitniki iz rodu Cryptolestes lešnikar češpljev zavijač breskov zavijač jabolčni zavijač zavijači oljčna muha kapusova muha kaparji iz družine Diaspididae dvokrilci stebelna ogorčica strune tobakova vešča vešče iz rodu Ephestia hruševa rjasta pršica veliki zimski pedic hruševa pršica glej Colomerus vitis pršice šiškarice krvava uš glej Parthenoleucarnium corni breskov kapar pasasti grozdni sukač zlatoritka pisana stenica azijska žitna stenica navadna žitna stenica žitne stenice sovke iz rodu Euxoa cvetlični resar pedici listni zavrtači iz družine Gracillariidae bramor bolhači 117 Latinska imena latinsko ime škodljivca Hedya dimidioalba Heliothis spp. Heterodera schachtii Hibernia defoliara Hoplocampa spp. Hylemyia antiqua Hyphtantria cunea Ips typographus Lacanobia oleracea Lasioderma serricorne Lema melanopa Lepidoptera Leptinotarsa decemlineata Leucopetera malifoliella Leucoptera scitella Liriomyza spp. Lobesia botrana Loxostege sticticalis Lygus pratensis Lygus rugulipennis Lygus spp. Lymantria dispar Lyonetia clerkella Lyonetia spp. Lyonetiidae Malacosoma neustrium mamestra brassicae Mamestra oleracea Mamestra spp. + Lacanobia spp. Meligethes aeneus Melolontha melolontha Microtus arvalis Mus musculus Musca domestica Myzus persicae Myzus varians Napomyza gymnostoma Nemapogon granella Neopulvinaria innumerabilis Nuctuidae Operophtera brumata Oryzaephilus surinamensis Oscinella frit Ostrinia nubilalis Oulema melanopus Oulema spp. 118 slovensko ime sivi brstni sukač sovke iz rodu Heliothes pesna ogorčica glej Erannis defoliaria sadne grizlice čebulna muha murvov prelec knaver zelenjadna sovka tobakar glej Oulema melanopus metulji koloradski hrošč sadni listni duplinar glej Leucoptera malifoliella listne zavrtalke križasti grozdni sukač metlica travniška stenica motna poljska stenica stenice iz rodu Lygus gobar sadni listni zavrtač listni zavrtači iz rodu Lyonetia zankasti listni zavrtači prstančar kapusova sovka glej Lacanobia oleracea listne sovke repičar poljski majski hrošč poljska miš hišna miš navadna hišna muha siva breskova uš zelena breskova uš porova zavrtalka žitni molj veliki trtni kapar sovke mali zimski pedic zobati žitnik švedska mušica koruzna ali prosena vešča rdeči žitni strgač žitni strgači Latinska imena latinsko ime škodljivca Pandemis heparana Panonyhus ulmi Parthenoleucanium corni Pegomya hyoscyami Peribatodes rhomdoidarius Phorbia brassicae Phorodon humuli Phyllobius oblongus Phyllobius spp. Phyllonorycter blancardelia Phyllonorycter spp. Phytodecta fornicatus Pieridae Pieris brassicae Pityogenes chalcographus Planococus citri Pladia interpunctella Plutella maculipennis Plutella xylostella Prays oleae Pseudaulacaspis pentagona Pseudococcidae Pseudocossuc citri Psylla mali Psylla piri Psylla pirisuga Psylla spp. Psyllidae Pulvinaria vitis Quadraspidiotus perniciosus Rottus norvegicus Rattus rattus Rhagoletis cerasi Rhizopertha dominica Sciaridae Sitophilus granarius Sitophilus oryzae Sitopthilus spp. Sitophilus zeamais Sitotroga cerealella Sparganothis pilleriana Spilonota Spilonota ocellana Stegobium paniceum Stephanitis pyri Stigmella malella slovensko ime pasasti sadni lupinar rdeča sadna pršica češpljev kapar pesna muha zemljemerka glej Delia radicum hmeljeva uš rjavček rilčkarji iz rodu Phyllobius sadni listni sitar listni sitarji lucernovka belini kapusov belin šesterozobi smrekov lubadar agrumov volnati kapar krhljev molj glej Plutella xylostella kapusov molj oljčni molj murvov kapar volnati kaparji glej Planococcus citri jablanova bolšica glej Cacopsylla piri glej Cacopsylla pyrisuga bolšice bolšice mali trtni kapar glej Comstocaspis perniciosa siva podgana črna podgana češnjeva muha žitni kutar mrtvaške mušice črni žitni žužek rižev žužek žužki koruzni žužki koruzni molj trsni sukač brstni sukači rdeči brstni sukač kruhar hruševa stenica jablanov listni zavrtač 119 Latinska imena latinsko ime škodljivca Sullia lurida Tanymecus dilaticollis Tanymecus palitaus Tanymecus spp. Tenebrio mmolitor Tenebrioides mauretanicus Tephritidae Tetranychidae Tetranychus telarius Tetranychus urticae Thaumatocampa pityocampa Thaumotopoea pityocampa Theresimina ampelophaga Thrips tabaci Thysanoptera Totricidae Totrix viridana Trialeurades vaporariorum Tribolium castaneum Tribolium confusum Tribolium spp. Trogoderma granarium Tyroglyphus farinae Trypetidae Yponomeuta malinella Yponomeuta spp. Zabrus tenebrioides 120 slovensko ime česnova muha koruzni rilčkar mali pesni rilčkar rilčkarji iz rodu Tanymecus mokar mavrtanski mokar sadne muhe pršice prelke lipova pršica prelka navadna pršica pinijeva sprevodnica glej Thaumatocampa pityocampa trsni brstar tobakov resar resarji zavijači zeleni hrastov zavijač rastinjakov ščitkar rižev mokar mali mokar mokarji indijski žitnik glej Acarus siro glej Tephritidae jablanov molj molji iz rodu Yponomeuta žitni brzec Latinska imena LATINSKA IMENA LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH PLEVELOV latinsko ime škodljivca Abutilon teohrasti Achilliea millefolium L. Aegopodium podagraria L. Agrostemma githoga L. Ajuga reptans L. Alnus spp. L. Alopecurus myosuroides Ambrosia artemisifolia Amaranthus lividus Aramanthus retroflexus L. Anagallis Arvensis L. Antehmis arvensis L. Anthemis cotula L. Anthriscus silvestri (L) H. Apera spicaventi L. Aristolochia clematitis L. Artemisia vularis L. Atriplex patula L. Avena fatua L. Bidens tripartitus L. Bifora radians MB Brassicas nigra L. Bromus spp. L. Cakystegia sepium (L) R. Capsella B.pastoris (L)M. Caramine pratensis L. Cardaria draba Carex spp. L. Carpinus betulus L. Centarea cyanus L. Cerastium arvense L. Chenopidum album L. Chenopodium polyspermum L. Chrystantemum segetum Cichorium intybus L. Cirsium arvense (L) Scop. Clematis vitalba L. Colchicum autumnale L. Conolida regalis Convolvulus arvensis L. slovensko ime baržunasti oslez navadni rman navadna regačica navadni kokalj plazeči skrečnik jelše njivni lisičji rep navadna ambrozija zelenkasti ščir srhkodlakavi ščir njivska kurja češnjica njivska pasja kamilica smrdljiva pasja kamilica gozdna krebuljica navadni srakoperec navadni podraščec navadni pelin navadna loboda gluhi oves deljenolisti mrkač žarkasta dvoglavka črna ogrščica stoklasa navadni plotni slak navadni plešec travniška penuša navadni poprovnik šaš navadni gaber modri glavinec njivska smiljka bela metlika mnogosemenska metlika žitna ivanjščica navadni potrošnik njivski osat navadni srobot jesenski podlesek poljski ostrožnik njivski slak V P G M SV TP 121 Latinska imena 122 slovensko ime V glog predenica prstasti pesjak ostrica navadna pasja trava navadni kristavec navadno korenje krvava srakonja navadna kostreba plazeča pirnica resa kanadska hudoletnica navadni čapljevec njivska preslica mleček navadna rosnica navadni zebrat drobnocvetni rogovilček plezajoča lakota bršljanasta grenkuljica navadna sončnica navadni dezen volnena medena trava ječmen črni zobnik ločje brin njivska mrtva koprivka škrlatna rdeča mrtva kopriva mrtva kopriva grahor navadno njivno zrcalce navadni poprovnik navadna madronščica njivski železnik ljulka kukavičja lučca slezenovec prava kamilica nedišeča trirobka vonjava kamilica meta enoletni golšec njivska spominčica razrasli pojalnik toga zajčja deteljica P G M SV TP LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki latinsko ime škodljivca Crategus spp.L. Cuscuta spp. Cynodon dactylon (L.) Pers. Cyperus spp. L. Doctylis glomerata L. Datura stramonium Daucus carota L. Digitaria sanguinalis Scop. Echinochloacrus-galli L. Elymus repens (A.r.) Beauv. Erica spp. L. Erigeron canadensis L. Erodium cicutarium L. Equisetum arvense L. Euphorbia spp. L. Fumaria officinalis L. Galeopsis tetrahit L. Galinsoga paraviflora C. Galium aparine L. Glechoma hederacea L. Helianthus anhnuus L. Heracleum sphondylium L. Holcus lanatus L. Hordeum spp. L. Hyoscyamus niger Juncus spp. L. Juniperus spp. L. Lamium amplexicaule L. Laium purpureum L. Laium spp. L. Lathyrus spp. L. Legousia speculum (L.) Ch. Lepidium draba L. Linaria vularis MII. Lithospermum arvense L. Lolium perenna L. Lychnis floscuculi L. Malva L. Matricaria chamomila L. Matricaria inodora L. Matricaria matricarioides L. Mentha spp. L. Mercurialis annua L. Myosotis arvensis (L.) Hill. Orobanche ramasa L. Oxalis sricta L. LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki Latinska imena latinsko ime škodljivca Panicum milleaceum L. Panicum spp. L. Papaver rhoeas L. Phragmites communis L. Potentilla reptans L. Plantago spp. L. Poa annua L. Polygonum aviculare L. Polygonum persicaria L. Polygonum convolvulus L. Polygonum lapathifolium Portulaca oleracea L. Prunus spinosa L. Pteridium aquilinum (L.) Ronunculus arvensis L. Ranunculus repens L. Raphanus raphaistsrum L. Rhinanthus major Rach. Rorippa silvestric (L.) B. Rosa canina L. Rubus caesius L. Rumex acetosa L. Rumex acetosella L. Rumex crispus L. Rumex obtusifolius L. Sambucus spp. L. Senecio vulgaris L. Secaria glauca (L.) P.B. Setaria viridis (L.) P.B. Shgerardia arvensis L. Sinapis arvenis L. Sisymbrium spp. L. Sonchus aarvensis L. Sonchus oleraceus L. Solanum nigrum L. Sorghum halepense (L.) Pers Spergula arvensis L. Stachys annua L. Stachys arvenis L. Stellaria media (L.) Vill. Symphytum officinale L. Tanacetum spp. L. Taraxacum oficinale Web. Thaspis arvense L. Tussilago farfara L. Typha spp. L. slovensko ime divje proso proso poljski mak navadni trst plazeči petoprstnik trpotec enoletna latovka ptičja dresen breskova dresen navadni slakovec ščavjelistna dresen navadni tolščak črni trn orlova praprot njivska zlatica plazeča zlatica njivska redkev veliki škrobotec gozdna potočarka šipek sinjezelena robica navadna kislica mala kislica kodrastolistna kislica topolistna kislica bezeg navadni grint sivozeleni muhvič zeleni muhvič njivska rdečina njivska gorjušica dihnik njivska škrbinka navadna škrbinka pasje zelišče divji sirek njivski oklast enoletni čišljak njivski čišlajk navadna zvezdica navadni gabez vratič navadni regrat njivski mošnjak navadni lapuh rogoz V P G M SV TP 123 Latinska imena latinsko ime škodljivca Urtica dioica L. Urtica urens L. Veronica agrestis L. Veronica arvenis L. Veronica hederifolia L. Veronica persica Vicia craccca L. Vicia sativa L. Viola arvensis Murr. slovensko ime velika kopriva mala kopriva njivski jetičnik poljski jetičnik bršljanostilistni jetičnik perzijski jetičnik ptičja grašica navadna grašica njivska vijolica V P G M SV TP LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki 124 Pravilna uporaba PRAVILNA UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV NAKUP Pred nakupom fitofarmacevtskih sredstev moramo biti dobro seznanjeni z njegovimi lastnostmi. Pri izbiri sredstva upoštevamo njegovo nevarnost za človeka in živali. Če imamo proti istim škodljivcem ali boleznim na razpolago enako učinkovita sredstva, ki so različno strupena, se bomo vsekakor odločili za manj strupena. Sredstva kupujemo sami. Ko kupujemo sredstvo preverimo njegov rok uporabe in embalažo (ali je nepoškodovana in originalno zaprta). Seznam fitofarmacevtskih sredstev, ob nakupu katerih ne potrebujemo potrdila o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine: OGRIOL BELO OLJE-FRUTAPON BOOM EFEKT COSAN vsa pakiranja vsa pakiranja pakiranje 100 ml pakiranje 100 g SHRANJEVANJE Prvo in najpomembnejše opravilo pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva je branje priloženega navodila. Kratki napotki, ki so navedeni na embalaži, nikakor ne zadoščajo. Vsa fitofarmacevtska sredstva moramo shranjevati v originalni, dobro zaprti embalaži, v suhem, hladnem in zaklenjenem prostoru, kjer ni živil in ne krmil, in kamor otroci in neodgovorne osebe nimajo dostopa. Paziti moramo tudi, da sredstva ne zmrznejo. Priporočljivo je sredstva shranjevati ločeno po vrsti sredstva (herbicidi, insekticidi, fungicidi). Če nimamo posebnega prostora za shranjevanje, si moramo omisliti vsaj posebno omarico ali omaro, ki jo lahko zaklenemo. UPORABA Včasih so potrebna tudi zaščitna očala in zaščita za dihalne organe. Ko pripravljamo sredstvo oziroma brozgo za tretiranje (škropilno brozgo), moramo potrebno količino sredstva natančno stehtati oziroma odmeriti. Sredstvo najprej razredčimo z malo vode, nato pa vlijemo v rezervoar škropilnice, ki je do polovice potrebne količine napolnjen s čisto vodo. Med mešanjem dodamo še preostalo količino vode. Najprej pripravimo praškasta sredstva, nato dodamo sredstva v tekočih formulacijah. Za pripravo brozge za tretiranje moramo imeti na razpolago posebno posodo, ki je ne uporabljamo za druge namene. Brozge za tretiranje ne pripravljamo v zaprti prostorih, temveč na prostem. Ko začnemo tretirati, se držimo napotkov, navedenih v navodilu za uporabo – med delom ne smemo jesti, piti ali kaditi. Ne tretiramo v vetrovnem vremenu. Pazimo, da ne pride do zanašanja na sosednje kulture ali v vode. Med delom se včasih odpočijemo. Če se ne počutimo dobro, nas začne boleti glava in podobno, takoj prenehamo z delom! Ko smo končali s tretiranjem, slečemo umazano delovno obleko, jo očistimo ter se dobro umijemo z milom in po možnosti s toplo vodo. Prav tako očistimo ves uporabljeni pribor. Zlasti moramo biti previdni, če tretiramo spomladi v vinogradu z nahrbtno škropilnico s sredstvom za zatiranje plevela. Škropilnico moramo dobro oprati s toplo vodo, ki smo ji dodali sodo ali pralno sredstvo, nato pa jo še večkrat splaknemo s hladno vodo. Čistilno in čisto vodo spustimo tudi skozi škropilno palico, preden škropilnico uporabimo za tretiranje s fungicidi. 125 Ravnanje z odpadki FFS RAVNANJE Z ODPADKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV (FFS) 1.1 Splošno Zakonodaja na področju odpadnih FFS (embalaža in ostanki), je na območju RS urejena zelo kompleksno. Področje urejajo trije zakoni in njihovi podzakonski predpisi: Zakon o varstvu okolja z tremi krovnimi uredbami Uredba o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08) Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l. RS, št. 119/2006) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (RS 84/06,106/06 in 110/07) Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih Pravilnik o ravnanju z zalogami fitofarmacevtskih sredstev po prenehanju registracije (Ur.l. RS, št. 59/2003; Spremembe:Ur.l. RS, št. 6/2005) Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur.l. RS, št. 62/2003 Spremembe: Ur.l. RS, št. 5/2007) – 10 člen Zakon o kemikalijah Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Ur.l. RS, št. 35/2005 Spremembe: Ur.l. RS, št. 54/2007, 88/2008) Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Ur.l. RS, št. 67/2005 Spremembe: Ur.l. RS, št. 137/2006, 88/2008) Odpadna FFS se (z vidika ravnanja z odpadki) delijo v dve skupini: - odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva in ribogojstva (v nadaljnjem besedilu: odpadki iz kmetijstva), ki niso komunalni odpadki in - ločene frakcije, ki so komunalni odpadki. Pri oddajanju odpadkov FFS je potrebno ločiti, ali gre za pravilno očiščeno prazno embalažo FFS, ali pa za neuporabna FFS ter odpadno embalažo z ostanki FFS, ki ni bila pravilno očiščena. Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l. RS, št. 119/06) določa, da mora končni uporabnik odpadna FFS hraniti ločeno, tako, da se ne mešajo z drugimi odpadki, dokler jih ne odda distributerju ali zbiralcu. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07) pa določa, da mora končni uporabnik hraniti ločeno odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, tako da se ne meša z drugimi odpadki in da je mogoče nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi. Povzročitelj odpadkov, pri katerem letno nastane več kot 5 kg nevarnih odpadkov ali več kot 10 t vseh odpadkov, mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, do 31. marca tekočega leta poročati o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto. Poroča se na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Agencije RS za okolje: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/ODP.pdf 126 Ravnanje z odpadki FFS 1.2. Priprava in oddaja odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev Odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju del v kmetijstvu se uvršča med odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, skupaj z odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v gozdarstvu, ribištvu in prometu. Prepovedano jo je prepuščati skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki ali kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov (izjema velja le za ločeno zbrano odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, ki se lahko prepušča kot ločeno zbrana frakcija). Pravilno očiščena embalaža fitofarmacevtskih sredstev ni nevaren odpadek. Izjema je embalaža FFS v kateri so bila sredstva s skupino nevarnosti T ali T+, ki ima tudi po ustreznem čiščenju še vedno lastnosti nevarnega odpadka. Embalaža se izprazni ob pripravi škropilne brozge. Odpadno embalažo tekočih fitofarmacevtskih sredstev, ki so pakirana v ročke, plastenke, steklenice in pločevinke – je po uporabi potrebno trikrat izprati in osušiti. Zamaške hranimo ločeno ob embalaži. Odpadno embalažo trdnih fitofarmacevtskih sredstev npr. granulatov, prahu, WP, WG formulacij, je obvezno temeljito izprazniti. Odpadnih vrečk, kjer so bili granulati ali prah, ne izpiramo. Kadar je pripravek pakiran tako, da ga sestavljata dve embalažni enoti npr. karton/papir in PE vrečka, lahko sekundarno kartonasto/ papirnato embalažo odložite kot komunalni odpadek, vendar le, v kolikor sta obe embalažni enoti ustrezno označeni z etiketami proizvajalca, v nasprotnem primeru je primarna embalaža že s strani proizvajalca pritrjena na sekundarno embalažo in jo v celoti oddate zbiralcu odpadne embalaže FFS. Očiščeno embalažo hranimo odprto in suho do oddaje na zbirno mesto. 3-5 krat 20-25% vsebine embalaže napolnimo s čisto vodo 3-5 krat stresemo, sporanje ponovimo vsaj trikrat Popolnoma izprana plastenka Slika 1: Postopek ročnega izpiranja plastenke, ponoviti ga je potrebno trikrat Pred oddajo na zbirno mesto na pravilno pripravljeno embalažo napišite svoje osebne podatke: ime, priimek in naslov. Ob oddaji več kosov embalaže, jih je najbolje zložiti v prozorno plastično vrečo ali kartonsko škatlo, prav tako jih je potrebno opremiti z osebnimi podatki. 127 Ravnanje z odpadki FFS 1.3. Odpadna fitofarmacevtska sredstva Odpadna embalaža FFS, ki ni bila pravilno očiščena ali pa je ni bilo mogoče očistiti, zaloge FFS in FFS, ki jim je potekel rok uporabe, nastala pri izvajanju del v kmetijstvu, so prav tako nekomunalni odpadki, ki se brezplačno oddajo zbiralcu odpadnih FFS. Osebe z registrirano dejavnostjo (kmetijska gospodarstva, golf objekti,…) brezplačno oddajo odpadna FFS distributerju oz. trgovcu, ki odpadna FFS sprejema najmanj v času, ko se izvaja prodaja fitofarmacevtskih sredstev; osebe, ki nimajo registrirane dejavnosti pa odpadno embalažo FFS oddajo izvajalcu javne službe ali v primeru zbiranja odpadnih FFS, ki vsebujejo nevarne snovi na nivoju občin (zbiralne akcije,…). Prejemnik odpadnih FFS, končnemu uporabniku ob prevzemu odpadnih FFS na njegovo zahtevo potrdi prevzem teh odpadkov s svojim podpisom na dokumentu o prevzemu odpadnih FFS. Slika 2: Vreča, v kateri je izprana odpadna embalaža, namenjena za brezplačno oddajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo Pravilno izpraznjeno in očiščeno embalažo osebe z registrirano dejavnostjo (kmetijska gospodarstva, golf objekti,…) brezplačno oddajo distributerju, trgovcu ali na eno izmed zbirnih mest družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Slopak, Interseroh, Zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o.,…) v nadaljevanju DROE, osebe ki nimajo registrirane dejavnosti pa odpadno embalažo FFS oddajo izvajalcu javne službe ali DROE. Distributer/ trgovec lahko (ni pa to njegova obveza) odpadno embalažo prevzame tudi od oseb, ki nimajo registrirane dejavnosti. 128 1.3.1. Zaloge fitofarmacevtskih sredstev S Pravilnikom o ravnanju z zalogami fitofarmacevtskih sredstev po prenehanju registracije je določeno, da je FFS, ki je bilo do izteka veljavnosti odločbe o registraciji dano v promet, lahko v prometu in uporabi do izteka roka uporabnosti, vendar najdlje 18 mesecev po izteku veljavnosti odločbe o registraciji, če FFS ne predstavlja bistveno večje nevarnosti za zdravje ljudi, živali in okolje kot v času registracije. Ne glede na to pa je poraba zalog FFS pri končnih uporabnikih dovoljena do izteka roka uporabnosti, če FFS ne predstavlja bistveno večje nevarnosti za zdravje ljudi, živali in okolje kot v času registracije. Blažič, M. in soavtorji. 2009. Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana. 94 s. Prva pomoč PRVA POMOČ V PRIMERU NESREČE ALI ZASTRUPITVE V primeru zastrupitve, moramo takoj prenehati z delom in nuditi ponesrečencu prvo pomoč: 1. Zastrupljenemu slečemo umazano delovno obleko. 2. Temeljito umijemo izpostavljene dele telesa z vodo in milom. V primeru draženja poiščemo zdravniško pomoč. 3. Če je sredstvo prišlo v oči, s palcem in kazalcem razpremo očesni veki in oči temeljito nekaj minut spiramo z vodo. Pokličemo zdravnika. 4. Če je prišlo do zaužitja, ponesrečencu speremo usta z vodo in takoj pokličemo zdravnika. Ravnamo po priloženih navodilih. Zdravniku predložimo, če je le mogoče, etiketo z embalaže sredstva ali navodilo za uporabo ali varnostni list. V navodilih za uporabo je natančno navedeno, kako ukrepati ob zastrupitvi. Če navodil nimamo, zdravniku sporočimo ime sredstva. V primeru zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi se posvetujte z eno od naslednjih ustanov: UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Center za zastrupitve Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Tel: (01) 522 25 89 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Oddelek za internistično intenzivno terapijo, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, Tel: (02) 321 29 30 ali (02) 321 29 39 SPLOŠNA AMBULANTA ZD KRANJ - NUJNA MEDICINSKA POMOČ Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj, Tel: (04) 208 41 00 SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA Ulica padlih borcev 13/A, 5290 Šempeter pri Gorici, Tel: (05) 330 10 00 SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA Polje 35A, 6310 Izola, Tel: (05) 660 60 00 ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO - NUJNA MEDICIDNSKA POMOČ Kandijska cesta 4, 8000 Novo Mesto, Tel: (07) 391 67 89 ali (07) 391 67 00 SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA Ulica Dr. Vrbnjaka 6, Rakičan, 9000 Murska Sobota, Tel: (02) 512 31 00 ali pa pokličite številko 112 129 Evidenca tretiranj EVIDENCA TRETIRANJ KULTURA: DATUM 130 LOKACIJA SREDSTVO PORABA OPOMBE Evidenca tretiranj EVIDENCA TRETIRANJ KULTURA: DATUM LOKACIJA SREDSTVO PORABA OPOMBE 131 Evidenca tretiranj EVIDENCA TRETIRANJ KULTURA: DATUM 132 LOKACIJA SREDSTVO PORABA OPOMBE Pinus TKI d.d. Grajski trg 21 2327 Rače T / +386 (0)2 60 90 211 F / +386 (0)2 60 90 410 E / [email protected] www.pinus-tki.si Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljate varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.