1. No category

Nasveti za zatiranje
rastlinskih škodljivcev,
bolezni in plevela ter
evidenca opravljenih
tretiranj
2010
KAZALO
KAZALO
KAZALO
NAGOVOR
PREDSTAVITEV PODJETJA
Zemljevid regije
NAPOTKI
Kontakti
Zemljevid Slovenije
Legenda
VINSKA TRTA
Bolezni in škodljivci
Program varstva vinske trte
Varstvo vinske trte – veliki pridelovalci
Varstvo vinske trte – mali pridelovalci
Zatiranje plevela v vinogradih
JABLANE
Bolezni in škodljivci
Varstvo jablane – veliki pridelovalci
Varstvo jablane – mali pridelovalci
Zatiranje krvave uši
HRUŠKE
Bolezni in škodljivci
Varstvo hrušk
BRESKVE
Bolezni in škodljivci
Varstvo breskev
Varstvo marelice
VIŠNJE IN ČEŠNJE
Bolezni in škodljivci
Varstvo višenj in češenj
SLIVE IN ČEŠPLJE
Bolezni in škodljivci
Varstvo sliv in češpelj
JAGODIČEVJE - jagode, maline, ribez, robide
Bolezni
Varstvo jagod in jagodičevja
POLJŠČINE
KORUZA
Razvojne faze
Bolezni in škodljivci
Program varstva koruze Pinus/BASF
Varstvo koruze
Program varstva koruze Pinus
1
4
5
6
7
9
10
11
12
12
16
17
21
26
28
28
34
38
41
43
43
46
48
48
51
53
54
54
56
57
57
59
61
61
62
63
63
63
63
66
67
69
1
KAZALO
ŽITA
Razvojne faze
Bolezni in škodljivci
Program varstva žita
Varstvo žit (pšenica, ječmen in drugo)
Čiščenje strnišč s sredstvom Boom efekt
OLJNA OGRŠČICA
Bolezni in škodljivci
Varstvo oljne ogrščice
KROMPIR
Razvojne faze
Bolezni in škodljivci
Program varstva krompirja
Varstvo krompirja
Varstvo buč
Zatiranje plevela na travnikih in pašnikih
VRTNINE
Škodljivci
Varstvo solatnic
PARADIŽNIK IN JAJČEVEC
Bolezni
Varstvo paradižnika in jajčevca
Varstvo paprike
KAPUSNICE
Bolezni
Varstvo kapusnic
Varstvo fižola in graha
Varstvo kumar
ČEBULA, ČESEN IN POR
Bolezni in škodljivci
Varstvo čebule in česna
Varstvo korenčka in peteršilja
OKRASNE RASTLINE
LONČNICE IN POSODOVKE
Bolezni in škodljivci
Varstvo okrasnih rastlin
Lončnice
Vrtnice
Nageljni in pelargonije
Krizanteme
Gerbere
Varstvo drevnin
TRETIRANJE Z NAHRBTNIMI MOTORNIMI ŠKROPILNICAMI
Priporočila za tretiranje z nahrbtnimi motornimi škropilnicami
Poljedelstvo
Sadjarstvo
2
70
70
70
73
74
76
78
78
81
82
82
82
84
85
87
88
89
89
90
91
91
92
93
94
94
94
95
95
96
96
97
98
99
99
99
100
100
101
102
103
103
104
105
106
106
106
KAZALO
TABELA ZA PRIPRAVLJANJE POTREBNE KONCENTRACIJE
OBRAZEC ZA PRIPRAVO KOLIČINE SREDSTVA ZA TRETIRANJE
SEZNAM SREDSTEV
LATINSKA IMENA
Bolezni rastlin
Škodljivci gojenih rastlin
Pregled najpogostejših plevelov
PRAVILNA UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV
RAVNANJE Z ODPADKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV
PRVA POMOČ V PRIMERU NESREČE ALI ZASTRUPITVE
EVIDENCA TRETIRANJ
BELEŽKE
107
108
109
142
142
146
151
155
156
159
160
169
3
NAGOVOR
NAGOVOR
Andrej Andoljšek, predsednik uprave
Predstavljamo vam izboljšano 51. izdajo priročnika Pinusov ključ, s
katerim vsako leto znova razveseljujemo naše uporabnike.
Ta, za slovenske kmetovalce, vinogradnike, sadjarje in vrtičkarje
nepogrešljivi priročnik je letos izšel v do sedaj največjem obsegu. V
njem boste našli koristne nasvete za zatiranje rastlinskih škodljivcev,
bolezni in plevela ter široko paleto inovativnih fitofarmacevtskih
sredstev, ki predstavljajo najboljšo in celovito rešitev za uspešno
kmetijsko pridelavo in primarno proizvodnjo kakovostne hrane.
Skupaj z našimi partnerji ustvarjamo trajnostne rešitve v kmetijstvu, ki so bistvene za boljše,
varnejše in bolj zdravo življenje. Naša zmožnost učinkovitega prilagajanja spremembam in
učenja nam je omogočila, da postanemo vodilno fitofarmacevtsko podjetje v slovenskem
prostoru. Vendar kljub nenehnim spremembam in razvoju ostajajo naše temeljne vrednote
nespremenjene: zavzemanje za varnost in zdravje, skrb in odgovornost do okolja, visoko etično
ravnanje in spoštovanje ljudi.
Pinusov ključ smo zasnovali tako, da uporabnik hitro in enostavno najde potrebne informacije
o varstvu posameznih kultur, uporabi, delovanju in učinkovitosti fitofarmacevtskih sredstev ter
varnem in skrbnem ravnanju z njimi. To vam bo prihranilo veliko časa in pomagalo doseči
kakovostno zaščito vašega pridelka.
Če v njem ne boste našli vseh odgovorov na svoja vprašanja, se lahko vedno obrnete na naše
agronomske svetovalce, ki vam bodo z veseljem pomagali.
Želim vam veliko uspehov,
Andrej Andoljšek
Predsednik uprave Pinus TKI d.d.
4
PREDSTAVITEV PODJETJA
PREDSTAVITEV PODJETJA
Pinus TKI d. d. je družba z dolgoletno tradicijo v agrokemijski industriji, katere začetki segajo
že v leto 1888. Danes naša dejavnost temelji na proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, proizvodnji biodizla ter biocidov, svojo odgovornost do okolja pa izražamo tudi skozi strokovno in
kakovostno nudenje storitev ravnanja z odpadki in logistike. Skupina Pinus s sedežem in proizvodnjo v Račah je danes zaokrožena celota s hčerinskimi družbami v Sloveniji, na Hrvaškem, v
Srbiji in BiH, z več kot 200 zaposlenimi.
V Pinusu smo kot vodilni slovenski proizvajalec ter zastopnik in distributer fitofarmacevtskih
sredstev poleg dokaj razširjene lastne palete sredstev ponosni na dolgoletno partnerstvo
s številnimi priznanimi proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev kot so DuPont, BASF, Bayer
CropScience, Nufarm ter ostalimi mednarodnimi podjetji. Združuje nas razvojna naravnanost, saj vsi posebno pozornost namenjamo razvoju tehnologije in stalnim izboljšavam, ki so
človeštvu sprejemljivejše in ponujajo okolju prijazne rešitve.
Še posebej pa smo v naši paleti ponosni na sredstvo Boom efekt™, totalni herbicid, ki je plod
lastnega razvoja. Z evropsko registracijo tržimo Boom efekt™ na domicilnih, kot tudi na trgih
številnih držav Evropske unije.
5
Czech Republic
ZEMLJEVID
ZEMLJEVID REGIJE
Slovakia
Avstrija
Rače
Ljubljana
Slovenija
Madžarska
Romunija
Hrvaška
Osijek
Novi Sad
Banja Luka
Bosna in
Hercegovina
Italy
Srbija
Bu
Črna gora
Makedonija
Albanija
Greece
6
NAPOTKI
NAPOTKI
Pinusov ključ – nepogrešljiv za slovenske kmete in vrtičkarje
Vsa aktualna fitofarmacevtska sredstva so zbrana v Pinusovem ključu, nepogrešljivem spremljevalcu slovenskih kmetov in vrtičkarjev.
Pinusov ključ je razdeljen v pet glavnih sklopov varstva rastlin: vinska trta, sadno drevje,
poljščine, vrtnine in okrasne rastline. V vsakem od sklopov so poglavja namenjena posameznim rastlinam.
V Pinusovem ključu 2010 ločujemo programe varstva vinske trte in jablan za večje in
manjše pridelovalce.
Pinusov ključ – pregleden, jasen in jedrnat priročnik
Poglavja začenjamo z opisi in fotografijami najpogostejših bolezni in škodljivcev za posamezno
kulturo. Sledijo ključne razvojne faze (fenofaze). Najpomembnejši del predstavljajo programi
varstva rastlin. V Pinusovem ključu so predstavljena tista sredstva, ki imajo veljavno registracijo
v Republiki Sloveniji. Nasveti za uporabo sredstev temeljijo na biologiji bolezni in škodljivcev,
na pogojih za njihov razvoj, na lastnostih fitofarmacevtskih sredstev in na pogojih, ki vplivajo
na hitrost njihove razgradnje. Za uspešno varstvo rastlin je zelo pomembna tudi tehnika tretiranja, ki mora biti prilagojena razvojni fazi in vzgojni obliki rastlin. Zato ne moremo ponuditi
programa varstva posameznih rastlin, ki bi ga lahko šablonsko izvajali tekom celega leta. Programe varstva posameznih kultur upoštevajte zato le kot osnovo.
Pri podatku o času tretiranja je pomembno vedeti, da gre le za okviren podatek. Dejanski čas
tretiranja je namreč odvisen od vremenskih razmer, pogojenih z geografsko lokacijo kakor tudi
z vremenom v letu tretiranja. Navedene količine sredstev na določeno površino so takšne, kot
so se izkazale za najučinkovitejše in so navedene v dovoljenjih za promet. Prenizki odmerki preslabo ali pa ne delujejo na ciljne organizme, previsoki odmerki pa lahko rastline poškodujejo.
Količina vode, ki naj bi jo uporabili, je predlagana vrednost, ki po izkušnjah zagotavlja
najboljšo porazdelitev sredstva po ciljni površini. Količino lahko prilagodimo vremenskim
razmeram, tipu škropilnice, velikosti rastlin in drugo. Za tiste, ki uporabljate manjše (hrbtne)
škropilnice, smo v tabele dodali tudi podatek o odmerku sredstva na 10 L vode. Količina
vode pri kombinacijah je vedno navedena za celotno kombinacijo.
Pri vsakem sredstvu je v tabeli zapisana karenca (varovalna doba). Z izdajo novih dovoljenj lahko pride do sprememb, zato je karenco potrebno preveriti v navodilu o uporabi, ki je priloženo
sredstvu.
Za dodatne nasvete in v primeru nejasnosti pred uporabo sredstva, kontaktirajte naše
agronomske svetovalce (naslovi in telefonske številke so navedeni na strani 9).
7
NAPOTKI
V drugem delu Pinusovega ključa so predstavljena fitofarmacevtska sredstva po abecednem
vrstnem redu. Za vsako sredstvo so navedeni osnovni podatki: vrsta sredstva, vsebnost aktivne
snovi, vrsta formulacije, uporaba in karenca. Z ikonami so prikazane kulture v katerih se sredstvo lahko uporablja. Pomen ikon je prikazan in opisan v legendi.
PINUSOV KLJUČ služi kot pripomoček pri varstvu nasadov sadnega drevja, vinske trte, poljščin,
vrtnin in okrasnih rastlin. Za doseganje visokih pridelkov morajo biti izpolnjeni tudi vsi ostali
pogoji: gnojenje z mineralnimi in organskimi gnojili, pravilen rez, obdelava tal, zaščita pred
divjadjo in voluharji, upoštevanje poročil in rokov za tretiranje, ki jih objavljajo kmetijski inštituti
na radiu, avtomatskih odzivnikih, časopisih in spletnih straneh. Kot vsak koledar tretiranja je
tudi naš le okviren. Pridelovalcem je namenjen kot pripomoček za postavljanje lastnega načrta
tretiranja za posamezne kulture.
Želimo vam veliko uspeha in naj vam bo Pinusov ključ v pomoč pri vašem delu.
Agronomski svetovalci
Rače, April 2010
8
KONTAKTI
KONTAKTI
VODJA PRODAJE ZA SLOVENIJO
Franci MESARIČ
T: +386 (0)2 60 90 248
F: +386 (0)2 60 90 236
M: +386 (0)41 514 915
E: [email protected]
AGRONOMSKI SVETOVALCI
Območje Prekmurje, Prlekija
Andrej KRANER, univ.dipl.inž.agr.
M: +386 (0)41 672 523
E: [email protected]
Območje Gorenjska, Dolenjska z Belo Krajino
Tone PEČARIČ, univ.dipl.inž.agr.
M: +386 (0)41 615 853
E: [email protected]
Območje Bizeljsko, Kozjansko, Brežiško in Krško polje
Marko BEBER, univ.dipl.inž.agr.
M: +386 (0)51 603 049
E: [email protected]
Območje Dravskega in Ptujskega polja, Koroška
in Savinjska dolina
Ana RAMŠAK, univ.dipl.inž.agr.
M: +386 (0)41 619 937
E: [email protected]
Območje Primorska in Notranjska
Peter KORŠIČ, univ.dipl.inž.agr.
M: +386 (0)41 626 482
E: [email protected]
9
ZEMLJEVID
ZEMLJEVID SLOVENIJE
Avstrija
Dravsko in Ptujsko
polje, Koroška in
Savinjska dolina
Slovenija
ja
Primorska in
Notranjska
10
Prlekija in
Prekmurje
Kozjansko in
Krško polje
Gorenjska,
Dolenjska in
Bela krajina
Hrvaška
LEGENDA
LEGENDA
BRESKVE
BUČE, LUBENICE,
MELONE
ČEBULA, ČESEN,
POR
DREVNINE
FIŽOL, GRAH
GERBERE
HRUŠKE
JABLANE
JAGODE, MALINE,
RIBEZ, ROBIDE
KAPUSNICE
KORENČEK,
PETERŠILJ
KORUZA
KRIZANTEME
KROMPIR
KUMARE
LONČNICE,
POSODOVKE
MARELICE
NAGELJNI,
PELARGONIJE
OLJNA OGRŠČICA
PAPRIKA
PARADIŽNIK,
JAJČEVEC
SADNO DREVJE
SLIVE, ČEŠPLJE
SOLATNICE
TRAVNIKI, PAŠNIKI
VINSKA TRTA
VIŠNJE, ČEŠNJE
VRTNICE
ŽITA
LEGENDA SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN
FUNGICIDI
INSEKTICIDI
HERBICIDI
PRED UPORABO NATANČNO PREBERITE NAVODILO ZA
UPORABO, KI JE PRILOŽENO VSAKEMU SREDSTVU!
PRI DELU SE RAVNAJTE PO NAPOTKIH, KI SO NAVEDENI V
NAVODILU ZA UPORABO!
11
VINSKA TRTA
VINSKA TRTA
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
peronospora vinske trte (Plasmopara viticola)
opis
Peronospora je bolezen, ki lahko v naših podnebnih razmerah popolnoma uniči grozdje in
vse zelene dele vinske trte. Zimski trosi, ki povzročajo prve okužbe, pri nas običajno dozorijo
sredi maja. Prva znamenja opazimo na listih v obliki kroglastih, rumenih, nekoliko razvodenelih
peg. Čez dan ali dva se na spodnji strani listov pojavi plesniva prevleka, s katere se okužba
širi. Bolezen v ugodnih razmerah okuži tudi kabrnke. Ti se posušijo in odpadejo. Kasneje bolezen napada grozdne jagode in pecljevino. Grozdne jagode napade skozi lenticele (sledi pojav
»vijolične rozine«), kasneje pa skozi pecljevino. Pojav peronospore je poznan tudi na listih, še
posebej na vršičkih, kjer opazimo svetlozelene oglate pege.
peronospora na vinski trti
pozna peronospora na grozdju
Ime
pepelovka vinske trte (oidij) (Uncinula necator)
opis
Za pepelovko vinske trte ali oidij je značilna siva pepelasta prevleka, ki se lahko razvije na vseh
delih vinske trte. Okuženi deli rastlin izgledajo kot posuti s pepelom. Gliva je najbolj vidna v
sušnih in vročih poletjih, saj oidiji kalijo tudi v razmerah brez rose ali dežja. Idealne razmere za
razvoj pepelaste plesni so vroči, soparni in oblačni poletni dnevi.
12
VINSKA TRTA
pepelovka vinske trte (oidij)
pepelovka vinske trte (oidij) - detajl
Ime
siva plesen – grozdna gniloba (Botryotinia fuckeliana)
opis
Gliva sive plesni se na trti ohranja skozi vse leto, saj okuži vse dele trte. Poleg gnitja kabrnkov v
mokrih in hladnih letih nastaja največja škoda takrat, ko se gliva naseli na grozdne jagode. Po
okužbi še zelenih jagod nastane »surova« oziroma »kisla« gniloba. Najpogosteje se to zgodi v
vročih in suhih poletjih. Na zrelih jagodah se pojavi »siva« gniloba; siva prevleka popolnoma
preraste površino jagod. Pri občutljivih sortah trte se lahko v letih, ugodnih za razvoj bolezni,
pojavi tudi gnitje pecljevine, zaradi česar odpadajo celi grozdi.
siva plesen - grozdna gniloba
siva plesen - detajl
13
VINSKA TRTA
Ime
pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella), križasti grozdni sukač
(Lobesia botrana)
opis
Gosenice metuljčkov imajo v Sloveniji ponavadi dve do tri generacije letno. Ko dorastejo,
so velike okrog 10 mm. Gosenica pasastega grozdnega sukača ima črno glavo in rdečerjavo
telo, gosenica križastega gozdnega sukača pa je sivozelene barve in ima rumeno glavo. Gosenice prve generacije se hranijo s kabrnki oziroma cvetovi, gosenice druge generacije pa z
dozorevajočimi plodovi. Takrat se zaradi poškodb poveča okužba s sivo plesnijo. Vpliv na razvoj
sive plesni je glavni razlog za zatiranje grozdnih sukačev.
gosenica križastega grozdnega sukača
metuljček križastega grozdnega sukača
Ime
pršice – akarinoza (Calepitrimerus vitis), rdeča sadna pršica (Panonychus
ulmi)
opis
Pršice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo. Opazimo le poškodbe na vseh delih trte. Te poškodbe imenujemo akarinoza. Pršice prezimujejo za luskolisti očes in se začnejo
intenzivneje hraniti takoj, ko očesa nabreknejo. Največje škode povzročajo v letih, ko zaradi
hladnejšega vremena trta počasneje odganja. Iz napadenih očes se razvijejo zakrnele mladike
ali pa oko sploh ne odžene.
14
VINSKA TRTA
pršice na vinski trti (akarinoza)
rdeča sadna pršica
Ime
črna pegavost vinske trte (Phomopsis viticola)
opis
Gliva napada vinograde po vsej Sloveniji. Oslabi predvsem manj bujne vinograde in sorte
šibkejše rasti (zeleni silvanec, rizvanec, laški rizling, traminec, sivi pinot in drugo). Gliva okužuje
trsje celo rastno dobo. Saprofitsko in parazitsko živeča gliva se zaje globoko v les in spremeni
barvo rozg, ki pozimi značilno pobelijo. Če črne pegavosti ne zatiramo, se okužbe stopnjujejo
iz leta v leto. Gliva lahko okuži vse zelene dele vinske trte. Pojavi se kot drobne vijoličaste temne
nekrozirane pege, ki se počasi večajo.
črna pegavost vinske trte
črna pegavost vinske trte - detajl
15
16
05
10
14
16
61
71
BOOM EFEKT
73
CORAGEN
STEWARD
MELODY DUO WP 66,8
DELAN 700 WG
MYSTIC 250 EC
ANTRACOL COMBI
75
BAKRENI ANTRACOL
FLOWBRIX BLAU SC
KOCIDE 2000
CURZATE M
TALENDO
CURZATE R
EQUATION PRO
COSAN
ANTRACOL
DEMITAN
PROGRAM VARSTVA VINSKE TRTE
81
VINSKA TRTA
ff E-F
APRIL-MAJ
mladice so dolge
8 – 12 cm
ff D
APRIL
očesa so odgnala
3 - 4 lističi
mladice 2 - 4 cm
ff C-D
APRIL
600 L
500 L
500 L
očesa se napenjajo
ff B
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
DEMITAN
0,05
0,03
0,3
MYSTIC 250 EC +
COSAN
oidij (tretiramo v vinogradih,
ki so bili preteklo leto močno
okuženi z oidijem)
rdeča sadna pršica
0,25
0,075
ANTRACOL ali
DELAN 700 WG
0,06
DEMITAN
akarinoza, erinoza
peronospora, rdeči listni ožig
in črna pegavost vinske trte
0,25
0,075
2
ANTRACOL ali
DELAN 700 WG
OGRIOL
2
COSAN
0,3 - 0,4 L
0,18 L
1,8 kg
1,5 kg
0,4 kg
0,3 L
1 - 1,3 kg
0,4 L
6 - 10 L
10 kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
črna pegavost vinske trte,
tretiramo po potrebi
jajčeca rdeče sadne pršice,
prve ličinke pršice šiškarice
akarinoza, erinoza, črna
pegavost vinske trte
Bolezen ali
škodljivec
VARSTVO VINSKE TRTE - VELIKI PRIDELOVALCI
5 mL
3 mL
30 g
25 g
7,5 mL
6 mL
25 g
7,5 mL
200 mL
200 g
Odmerek na
10 L vode
VINSKA TRTA
17
18
Priporočena
poraba vode/ha
JUNIJ
jagode se razvijajo
ff J
JUNIJ
po cvetenju
ff H-I
MAJ
pred cvetenjem ali
v cvet
ff G
MAJ
1000 L
1000 L
900 L
mladice dolge
800 L
40 – 50 cm,
kabrnki dobro vidni
Razvojni stadij
in čas
0,2 - 0,3
0,2 - 0,25
0,025
0,3
CURZATE M ali
ANTRACOL COMBI
TALENDO +
COSAN
peronospora
oidij
0,4 kg
1 kg
2,5 kg
0,4 L
3 kg
0,04
EQUATION PRO +
0,1
ANTRACOL ali
MELODY DUO WP 66,8 0,25
MYSTIC 250 EC +
COSAN
peronospora
oidij
0,015
0,015
STEWARD
grozdni sukači, ameriški
škržat (tretiramo po napovedi
prognostične službe)
CORAGEN
0,04
0,3
MYSTIC 250 EC +
COSAN
oidij
grozdni sukači (tretiramo
po napovedi prognostične
službe)
0,2 - 0,25
ANTRACOL COMBI
peronospora
0,04
0,3
0,15 L
0,15 kg
0,4 L
3 kg
2 - 2,5 kg
0,23 L
2,7 kg
TALENDO +
COSAN
oidij
0,025
0,3
2,3 kg
2,3 kg
0,2 - 0,3
CURZATE M ali
MELODY DUO WP 66,8 0,25
peronospora
0,2 L
2,4 kg
2,3 kg
1,6 - 2 kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
1,5 mL
1,5 g
4 mL
30 g
25 g
4 mL
30 g
4g
10 g
25 g
2,5 mL
30 g
30 g
25 g
2,5 mL
30 g
30 g
25 g
Odmerek na
10 L vode
VINSKA TRTA
ff M
AVGUST
siva grozdna plesen
botriticid
0,3
COSAN
oidij
1000 L
0,2
0,2
0,2
0,3
COSAN
oidij
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000 ali
FLOWBRIX BLAU SC
0,3
0,4
CURZATE R ali
BAKRENI ANTRACOL
peronospora
peronospora
0,015
CORAGEN
grozdni sukači (tretiramo
po napovedi prognostične
službe)
jagode se mehčajo
0,015
STEWARD
grozdni sukači, ameriški
škržat (tretiramo po napovedi
prognostične službe)
botriticid
0,025
0,3
TALENDO +
COSAN
oidij
siva grozdna plesen
0,04
0,1
0,3
0,4
EQUATION PRO +
ANTRACOL ali
CURZATE R ali
BAKRENI ANTRACOL
peronospora
3 kg
2 kg
2 kg
2 kg
3 kg
3 kg
4 kg
0,15 L
0,150 kg
0,25 L
3 kg
0,4 kg
1 kg
3 kg
4 kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
ff L
JULIJ
jagode v grozdu
strnjene
1000 L
1000 L
jagode kot grah
debele
ff K
JULIJ
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
30 g
20 g
20 g
20 g
30 g
30 g
40 g
1,5 mL
1,5 g
3 mL
30 g
4g
10 g
30 g
40 g
Odmerek na
10 L vode
VINSKA TRTA
19
TALENDO®
NOV STANDARD V VARSTVU VINSKE TRTE – NAJBOLJŠA ZAŠČITA
PRED PEPELOVKO/OIDIJEM VINSKE TRTE (Uncinula necator)
Preventivni kontaktni fungicid z novim, edinstvenim načinom
delovanja za zatiranje pepelovke/oidija (Uncinula necator) na vinski
trti.
www.pinus-tki.si
ff E-F
APRIL-MAJ
mladice so dolge
8 – 12 cm
ff D
APRIL
očesa so odgnala
3 - 4 lističi
mladice 2 - 4 cm
ff C-D
APRIL
600 L
500 L
500 L
očesa se napenjajo
ff B
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
DEMITAN
0,05
0,04
0,3
MYSTIC 250 EC +
COSAN
oidij (tretiramo v vinogradih,
ki so bili preteklo leto močno
okuženi z oidijem)
rdeča sadna pršica
0,075
0,25
DELAN 700 WG ali
ANTRACOL
0,06
DEMITAN
akarinoza, erinoza
peronospora, rdeči listni ožig
in črna pegavost vinske trte
0,075
0,25
2
DELAN 700 WG ali
ANTRACOL
OGRIOL
2
COSAN
0,3 - 0,4 L
0,24 L
1,8 kg
0,4 L
1 - 1,3 kg
0,3 L
0,4 L
1 - 1,3 kg
6 - 10 L
10 kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
črna pegavost vinske trte,
tretiramo po potrebi
jajčeca rdeče sadne pršice,
prve ličinke, pršice šiškarice
akarinoza, erinoza, črna
pegavost vinske trte
Bolezen ali
škodljivec
VARSTVO VINSKE TRTE - MALI PRIDELOVALCI
5 mL
2,5 mL
30 g
7,5 mL
25 g
6 mL
7,5 mL
25 g
200 mL
200 g
Odmerek na
10 L vode
VINSKA TRTA
21
22
Priporočena
poraba vode/ha
JUNIJ
jagode se razvijajo
ff J
JUNIJ
po cvetenju
ff H-I
MAJ
pred cvetenjem ali
v cvet
ff G
MAJ
1000 L
1000 L
900 L
mladice dolge
800 L
40 – 50 cm,
kabrnki dobro vidni
Razvojni stadij
in čas
botriticid
siva grozdna plesen ali
botritis
0,2 - 0,25
0,04
0,035
0,03
0,015
ANTRACOL COMBI
MYSTIC 250 EC ali
FALCON EC 460 ali
FOLICUR EW 250
STEWARD
peronospora
oidij
grozdni sukači, ameriški
škržat (po napovedi
prognostične službe)
0,15 kg
0,4 L
0,3 L
0,3 L
2 - 2,5 kg
0,4 L
0,3 L
0,3 L
MYSTIC 250 EC ali
FALCON EC 460 ali
FOLICUR EW 250
oidij
0,04
0,035
0,03
0,4 kg
1 kg
2,5 kg
2,5 kg
2,3 kg
2,7 kg
0,3 L
0,3 L
0,04
0,1
MELODY DUO WP 66,8 ali 0,25
0,25
MELODY COMBI WP 43,5
0,025
0,3
0,035
0,03
TALENDO +
COSAN ali
FALCON EC 460 ali
FOLICUR EW 250
oidij
2,3 kg
2,3 kg
2,3 kg
EQUATION PRO +
ANTRACOL ali
0,2 - 0,3
0,25
0,25
CURZATE M ali
MELODY DUO WP 66,8
ali MELODY COMBI WP
peronospora
2 kg
2,4 kg
peronospora
0,025
0,3
0,2 - 0,3
0,2 - 0,25
0,05
0,2 - 1,25
CURZATE M ali
ANTRACOL COMBI ali
DELAN 700 ali
ANTRACOL
2,3 kg
1,6 - 2 kg
0,4 kg
2,3
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
TALENDO +
COSAN
oidij
peronospora
Bolezen ali
škodljivec
1,5 g
4 mL
3 mL
3 mL
25 g
4 mL
3 mL
3 mL
4g
10 g
25 g
25 g
2,5 g
30 g
3 mL
3 mL
30 g
25 kg
25 kg
2,5 g
30 g
30 g
25 g
5g
25 g
Odmerek na
10 L vode
VINSKA TRTA
0,2
0,2
0,2
0,3
0,125
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000 ali
FLOWBRIX BLAU SC
COSAN
TELDOR SC 500
peronospora
oidij
siva grozdna plesen
ali botritis
siva grozdna plesen ali
botritis
ff M
AVGUST
dodatno
tretiranje za
pozne trgatve
1000 L
ff N
SREDINA SEPTEMBRA
jagode se mehčajo
botriticid
0,125
TELDOR SC 500
siva grozdna plesen
ali botritis
ff L
JULIJ
1000 L
0,3
COSAN
oidij
jagode v grozdu
strnjene
0,3
0,4
0,015
grozdni sukači (tretiramo po
CORAGEN
napovedi prognostične službe)
CURZATE R ali
BAKRENI ANTRACOL
0,015
0,025
0,3
0,3
TALENDO ali
FALCON EC 460 +
COSAN
oidij
grozdni sukači, ameriški škržat STEWARD
0,04
0,3
0,4
EQUATION PRO ali
CURZATE R ali
BAKRENI ANTRACOL
peronospora
1,3 L
3 kg
2 kg
2 kg
2 kg
1,3 L
3 kg
3 kg
4 kg
0,15 L
0,150 kg
0,25 L
0,3 L
3 kg
0,4 kg
3 kg
4 kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
peronospora
1000 L
1000 L
jagode kot grah
debele
ff K
JULIJ
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
13 mL
30 g
20 g
20 g
20 g
13 mL
30 g
30 g
40 g
1,5 mL
1,5 g
3 mL
3 mL
30 g
4g
30 g
40 g
Odmerek na
10 L vode
VINSKA TRTA
23
STEWARD®
NOV, VAREN IN SODOBEN INSEKTICID Z EDINSTVENIM NAČINOM
DELOVANJA, PRIMEREN ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO SADJA,
GROZDJA IN VRTNIN
Zagotavlja učinkovito varstvo pred vsemi generacijami
grozdnih sukačev: križasti grozdni sukač (Lobesia botrana) in
pasasti grozdni sukač (Eupoecilia ambiguella) na vinski trti.
www.pinus-tki.si
• Na vinski trti deluje tudi proti škržatkom - ameriški škržatek
(Scaphoideus titanus), zeleni škržatek (Empoasca vitis).
• Na jablanah in hruškah za zatiranje jabolčnega zavijača
(Cydia pomonella) ter zavijačev lupine sadja (Adoxophyes orana,
Pandemis spp., Archips podana).
• Na breskvah in nektarinah deluje proti breskovem zavijaču
(Cydia molesta) in breskovem molju (Anarsia lineatella).
• Na marelicah za omejevanje številčnosti populacije breskovega
zavijača (Cydia molesta) in breskovega molja (Anarsia lineatella).
• Na paradižniku in papriki za zatiranje glagolke (Plusia gamma)
in južne plodovrtke (Helicoverpa armigera).
VINSKA TRTA
ZATIRANJE PLEVELA V VINOGRADIH
Kemično zatiranje plevela v vinogradih lahko popolnoma nadomesti ročno okopavanje in
zniža število medvrstnih kultiviranj. Svetujemo vam uporabo sredstev BOOM EFEKT, RACER 25
EC in STOMP 400 SC. Uporabljamo jih zgodaj spomladi in sicer od meseca marca naprej. Na
lažjih tleh uporabljamo manjše odmerke, na težjih večje, na zelo peščenih propustnih tleh pa
ne priporočamo uporabe talnih herbicidov.
BOOM EFEKT je herbicid, ki uspešno zatre zelo odporni plevel (pesjak, divji sirek, pirnica, slak,
pelin, robida, šaš, trstika in drugo). Uporabljamo ga v bujni rastni dobi. Rastlina ga vsrka samo
preko listov, od koder prehaja v podzemne dele rastline. Plevel polagoma vene, po 20 do 25
dneh se popolnoma posuši, korenine oziroma rizomi propadejo. Priporočamo odmerek 2 – 9
L/ha, odvisno od vrste in razvojne faze plevela (glej opis sredstva). Tretiramo v mirnem vremenu, brez vetra, s pritiskom največ do 1 bara. Divji sirek tretiramo v fazi metličenja, ko ta
doseže višino 50 do 60 cm. Pirnico, robido in ostale večletne plevele uspešno zatiramo jeseni.
Po 20 dneh v zemlji ni več ostankov sredstva.
V programih integriranega varstva vinske trte je zadnji termin za tretiranje s sredstvom
BOOM EFEKT 15. julij.
Lokalno tretiramo z 2 % raztopino sredstva BOOM EFEKT. Z dodatkom amonsulfata povečamo
učinkovitost.
RACER 25 EC uporabljamo v mladih sadovnjakih in vinogradih, starih od 1 – 3 leta v odmerku
1 – 3 L/ha, v starejših od 4 leta v odmerku 2 – 3 L/ha. V sadovnjakih in vinogradih tretiramo
spomladi pred ali takoj po vzniku plevela ob porabi vode 300 – 400 L/ha. Pri tretiranju pripravek
ne sme pasti na zelene dele kulturnih rastlin.
STOMP 400 SC uporabljamo v mladih nasadih vinske trte, jablan, hrušk, breskev in nektarin
vse do rodnosti v odmerku 3 L/ha pri porabi vode 200 – 400 L/ha. Sredstvo lahko na istem
zemljišču uporabimo le enkrat letno.
Pri tretiranju s herbicidi v vinogradu preprečimo zanašanje sredstva na liste vinske trte.
Tretiramo v mirnem, ne prevročem vremenu. Ko trta cveti, odsvetujemo uporabo vseh
herbicidov, zlasti hormonskih.
26
MYSTIC® 250 EC
NOVEJŠA GENERACIJA SISTEMIČNEGA FUNGICIDA
Z DOLGOTRAJNIM DELOVANJEM ZA ZATIRANJE GLIVIČNIH
BOLEZNI NA TRTI ZA PRIDELAVO VINSKEGA IN NAMIZNEGA
GROZDJA
Aktivna snov: tebukonazol 250 g/l
Uporabljamo ga za zatiranje oidija vinske trte
(Uncinula necator) od fenološke faze jasnovidnih
kabrnkov do fenološke faze barvanja jagod
(razvojna stopnja 53 do 83 po BBCH).
Mystic® 250 EC je temelj kakovostnega varstva trte.
www.pinus-tki.si
JABLANE
JABLANE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
jablanov škrlup (Venturia inaequalis)
opis
Jablanov škrlup je najnevarnejša bolezen, na katero moramo biti pozorni tekom cele rastne
dobe, predvsem pa v času primarnih okužb. Škrlup napada vse nadzemne organe od brstenja
do konca rastne dobe. Gliva prezimi v odpadlem listju, kjer do začetka vegetacije dozorijo
spolni ali zimski trosi. Ti izbruhnejo ob dežju spomladi (navadno dozorijo že v začetku aprila)
in okužijo listje jablan, če je to dovolj časa mokro. Prvi znaki prisotnosti glivice se kažejo kot
mastne, olivno zelene žametaste pege na listju. Glivica okužuje tudi plodove. Tam se okužba
kaže kot krastave pege, ki kasneje razpokajo. Sadeži ob močnejši okužbi odpadejo.
jablanov škrlup na listu
jablanov škrlup - detajl
Ime
jablanova pepelovka (Podosphaera leucotricha)
opis
Bolezen se pojavlja na vseh zelenih delih od brstenja do konca rastne dobe. Prezimi lahko v
brstih jablan ali v površinskem miceliju. V primarnih okužbah lahko glivica okuži tudi cvetove.
Meseca maja se v nasadih pojavljajo beli, plesnivi poganjki. Če je le možno, jih izrežemo,
nato jablane tretiramo z ustreznim sredstvom. Najbolj občutljivi sorti za okužbo z jablanovo
pepelovko sta idared in jonatan.
28
JABLANE
jablanova pepelovka
jablanova pepelovka - detajl
Ime
bakterija povzročiteljica hruševega ožiga (Erwinia amylovora)
opis
Bakterija, povzročiteljica hruševega ožiga okužuje več kot 200 različnih vrst rastlin iz 40 rodov
družine rožnic (Rosaceae). Po okužbi skozi cvetove in rane prodre v veje ter povzroči hitro
venenje napadenih delov rastlin. Cvetovi se posušijo, napadeni poganjki se ukrivijo navzdol
(značilna oblika pastirske palice). Iz plodov in razpok na vejah se prične cediti sluzasti bakterijski izcedek. Prezimi v ranah in rakastih tvorbah na drevesu. Za zatiranje hruševega ožiga se
lahko od brstenja do začetka cvetenja uporabljajo sredstva na osnovi bakra. V času cvetenja, še
posebej v letih, ko so vremenske razmere za razvoj in širjenje bolezni optimalne (visoka temperatura, obilica dežja, toča), pa je možno preventivno uporabiti sredstvo BLOSSOM PROTECT*,
s katerim lahko dosežemo do 80 % učinkovitost pri varstvu proti okužbam s to bakterijo.
*Izjemno dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva za 120 dni. Velja do 01. 08. 2010.
bakterija povzročiteljica hruševega ožiga
bakterija povzročiteljica hruševega ožiga detajl
29
JABLANE
Ime
jabolčni zavijač
(Cydia pomonella)
opis
Jabolčni zavijač je predvsem v zadnjih letih
v Sloveniji hud škodljivec jablanovih nasadov. Do 20 mm velika gosenica povzroča
škodo tako, da se zavrta do peščišča in
začrvivi plod. Prvi metuljčki se navadno
začnejo izlegati v začetku druge dekade
maja oziroma ob koncu cvetenja. Ker
metuljčki letajo od maja do septembra, lahko v tem času pričakujemo tudi škodo, ki
jo povzročajo gosenice. Zavijač prezimi v
razpokah lubja kot gosenica. Metuljčki najraje izlegajo jajčeca na drobne plodove, ki
rastejo v šopih.
jabolčni zavijač
Ime
zavijači lupine sadja (Tortricidae)
opis
V nasadih jablan se pojavljajo tudi zavijači lupine sadja. Pojavijo se ob koncu meseca junija in
v začetku julija, ko njihove gosenice zapredajo in objedajo vršičke poganjkov. Kasneje se preselijo na plodove, kjer izjedajo plitve kotanjice. Poznamo tri vrste zavijačev lupine sadja; sadni
zavijač (Adoxophyes reticulana), rjav sadni duplinar (Archips podanus) in pasasti sadni duplinar
(Pandemus heparana).
zavijači lupine sadja
30
zavijači lupine sadja - detajl
JABLANE
Ime
jabolčna grizlica (Hoplocampa testudinea)
opis
Osice jabolčne grizlice letajo konec aprila in v začetku maja ter odlagajo jajčeca na cvetne
čašice. Ličinke najprej vrtajo pod lupino. Njihovi rovi se zarastejo s pluto. Kasneje se ličinke zavrtajo v plodiče in ti odpadejo. Grizlice se hranijo s plodiči, ki še niso dosegli velikosti oreha. Za
spremljanje pojava tega škodljivca uporabljamo bele plošče. Proti grizlicam tretiramo tik pred
koncem cvetenja jablan.
poškodbe zaradi jabolčne grizlice
pagosenica jabolčne grizlice
Ime
rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi)
opis
Rdeča sadna pršica spada med najhujše škodljivce jablanovih nasadov. Pojavnost je zelo
odvisna od vremenskih razmer, predvsem od temperature. Rdeča sadna pršica prezimi v obliki
zimskih jajčec svetlo rdeče barve na razpokah lubja. V začetku aprila se izležejo ličinke. Pršice
povzročajo škodo z izsesavanjem soka iz listja. Poškodovano listje izgubi lesk in postane bronasto rdeče barve. Pršice lahko s prostim očesom opazimo na spodnji strani listov. Ker ima
pršica veliko naravnih sovražnikov, je potrebno proti njej uporabljati sredstva, ki nanje ne
učinkujejo (npr. sredstvo DEMITAN).
31
JABLANE
poškodbe listja zaradi rdeče sadne pršice
rdeča sadna pršica - detajl
Ime
zelena jablanova uš (Aphis pomi), mokasta jablanova uš (Dysaphis plantaginea), jablanova uš šiškarica (Dysaphis devecta)
opis
Uši s sesanjem na poganjkih, vejicah in plodovih povzročijo zastoj rasti in izmaličenje poganjkov ter plodov. Z izločanjem medene rose plodove dodatno onesnažijo. Uši prezimijo v obliki
črnih jajčec (velikost 0,5 mm), odloženih na vejice. Najnevarnejša je mokasta uš, ki s svojimi
izločki povzroči tako izrazite deformacije plodov, da postanejo neužitni.
mokasta jablanova uš
32
JABLANE
Ime
krvava uš (Eriosoma lanigerum)
opis
Krvava uš povzroča poškodbe v obliki
rakastih ran na lesu, ki so obdane s kolonijami uši. Prezimujejo samice in sicer na
vejicah ali koreninskem vratu. Kolonije uši
so prekrite z belimi vatastimi kosmiči. To
so dolge, voščene nitke, s katerimi so uši
porasle. Napadene veje se sušijo. Jeseni se
lahko pojavijo krilate oblike uši, ki se selijo
na druge jablane.
krvava uš
Ime
sadni listni duplinar (Leucoptera scitella), jablanov listni zavrtač (Stigmella malella), sadni listni zavrtač (Lyonetia clercella)
opis
Listnih zavrtačev, ki se pojavljajo v naših nasadih, je več vrst. Vsem je skupno to, da gosenice metuljčkov vrtajo rove v listih sadnih dreves. Po teh ločimo posamezne vrste zavrtačev.
Za naše kraje so značilne prerazmnožitve teh škodljivcev, predvsem v jablanovih nasadih. Do
prerazmnožitev pride zaradi različnih dejavnikov: vremenskih razmer, uporabe insekticidov
in drugo. V Sloveniji imajo ti metuljčki ponavadi dva rodova letno. Prvi se pojavi od maja do
začetka junija, drugi pa v drugi polovici julija in začetku avgusta. Metuljčke zatiramo v času
odlaganja jajčec, najkasneje pa do pojava rovov, velikih 1 – 2 mm.
sadni listni duplinar
poškodbe na listu zaradi sadnega listnega
duplinarja
33
34
APRIL
presledki med tretiranji so
7 do 10 dni.
ff E-F
jablanova pepelovka
(v programih integriranega
varstva lahko uporabimo
največ 2 kg sredstva COSAN
na ha)
COSAN
0,3
0,05
**DELAN 700 WG
škrlup
cvetni peclji se
razvijajo
800 L
0,05 - 0,07 0,3 - 0,4 L 6 mL
DEMITAN
2,4 kg
0,5 kg
24 g
5g
20 g
rdeča sadna pršica
(tretiramo, ko je izleženih
40 % jajčec)
1,2 kg
ff D-E
APRIL
začetek razvoja
cvetnih pecljev
(mišje uho)
0,2
5g
5g
COSAN
0,5 kg
0,5 kg
jablanova pepelovka
0,05
400 mL
400 mL
Odmerek na
10 L vode
0,05
**DELAN 700 WG
24 L
24 L
Konc. v % Odmerek
na ha
BELO OLJE–FRUTAPON 4
4
ali OGRIOL
Sredstvo
**DELAN 700 WG
zgodnji škrlup
prezimeli škodljivci
(jajčeca listnih uši,
zimska jajčeca rdeče sadne
pršice, kaparji)
Bolezen ali
škodljivec
škrlup
ff B-C
MAREC
600 L
600 L
predspomladansko
tretiranje
odpiranje brstov
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
VARSTVO JABLANE - VELIKI PRIDELOVALCI
JABLANE
6 kg na
0,5* kg
2 kg
2,7 kg
0,18 0,27 L
0,3
*** BLOSSOM PROTECT 1,2
0,05
0,25
0,3
0,018 0,027
0,05
0,3
0,018 0,027
0,375 0,750
COSAN
**DELAN 700 WG
ali ANTRACOL
COSAN
*CORAGEN
**DELAN 700 WG
COSAN
*CORAGEN
MAXCEL
jablanova pepelovka
hrušev ožig
škrlup
jablanova pepelovka
jabolčni zavijač,
sadni zavijač, listni
duplinarji
škrlup
jablanova pepelovka
jabolčni zavijač, sadni listni
duplinarji
močan prirast listja,
velika nevarnost
škrlupa
ff H
MAJ
1000 L
1000 L
(glej opis sredstva)
3,7 - 7,5 L
0,5* kg
0,18 0,27 L
2,7 kg
meter višine
krošnje
0,5* kg
2 kg
0,5 kg
2,7 kg
27 - 75 mL
1,8 - 2,7 mL
30 g
5g
1,8 - 2,7 mL
30 g
5g
25 g
120 g
30 g
5g
25 g
5 - 6 mL
6g
30 g
5g
25 g
Odmerek na
10 L vode
* Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter krošnje (1500 L pri višini krošnje 3 m). Pri odmerku 18 mL/hL to pomeni 270 mL sredstva na ha, ki je najvišji
dovoljeni odmerek pri enem tretiranju jablan.
** DELAN 700 WG lahko v nasadih jablan uporabimo v 0,05 % konc. oziroma 0,25 kg/ha za vsak meter višine krošnje, maksimalna količina je 0,75 kg/ha.
***Izjemno dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva za 120 dni. Velja do 01. 08. 2010.
ff I
KONEC MAJA
plodiči velikost
lešnika
konec cvetenja
ff F
APRIL-MAJ
v cvet ne tretiramo
z insekticidi
redčenje plodičev
(plodiči premera 7 – 15 mm)
2,7 kg
0,05
0,25
**DELAN 700 WG
ali ANTRACOL
škrlup
cvetenje
(glej opis sredstva)
0,05 - 0,06 0,4 - 0,5L
DEMITAN
rdeča sadna pršica
800 L
0,06
PIRIMOR 50 WG
listne uši
ff E2
APRIL
0,3
COSAN
jablanova pepelovka
0,5* kg
2 kg
0,05
0,25
**DELAN 700 WG
ali ANTRACOL
škrlup
800 L
cvetni peclji so
razviti
Konc. v % Odmerek
na ha
Bolezen ali
škodljivec
Sredstvo
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
JABLANE
35
36
1200 L
1200 L
0,05
0,3
0,02
0,05
0,018 0,027
**DELAN 700 WG
COSAN
STEWARD
**DELAN 700 WG
*CORAGEN
škrlup
jablanova pepelovka
jabolčni zavijač in zavijači
lupine sadja
škrlup
jabolčni zavijač, sadni listni
duplinarji
jabolčni zavijač in zavijači
lupine sadja
(karenca 8 dni)
STEWARD
0,02
0,05 - 0,07 0,6 - 0,84 L 6 mL
DEMITAN
rdeča sadna pršica
0,24 kg
2g
5g
0,05
**DELAN 700 WG
škrlup
0,6* kg
0,02
STEWARD
2g
1,8 - 2,7 mL
5g
2g
30 g
5g
Odmerek na
10 L vode
jabolčni zavijač in zavijači
lupine sadja
0,22 kg
0,18 0,27 L
0,55* kg
0,2 kg
2,7 kg
0,5* kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
* Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter krošnje (1500 L pri višini krošnje 3 m). Pri odmerku 18 mL/hL to pomeni 270 mL sredstva na ha, ki je najvišji
dovoljeni odmerek pri enem tretiranju jablan.
**DELAN 700 WG lahko v nasadih jablan uporabimo v 0,05 % konc. oziroma 0,25 kg/ha za vsak meter višine krošnje, maksimalna količina je 0,75 kg/ha.
SEPTEMBER
zorenje
ffK
AVGUST
plodovi se debelijo
ff J-K
JULIJ
plodovi se debelijo
900 L
1000 L
plodiči velikost
oreha
ff J
JUNIJ
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
JABLANE
CORAGEN®
NAJBOLJŠA IZBIRA ZA VARSTVO SADNEGA DREVJA, VINSKE TRTE IN
KROMPIRJA PRED RASTLINSKIMI ŠKODLJIVCI
Nova aktivna snov klorantraniliprol pripada skupini selektivnih
antranilnih diamidnih insekticidov z novim načinom delovanja.
Učinkovito zatira trdovratne škodljivce na jablanah: jabolčnega
zavijača (Cydia pomonella), na breskvah: breskovega zavijača
(Cydia molesta), v vinski trti: križastega grozdnega sukača (Lobesia
botrana) in pasastega grozdnega sukača (Eupoecilia ambiguella), v
krompirju: koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata).
www.pinus-tki.si
38
APRIL
presledki med tretiranji
so 7 do 10 dni
ff E-F
jablanova pepelovka
(v programih integriranega
varstva lahko uporabimo
največ 2 kg sredstva COSAN
na ha)
COSAN
0,3
0,05
**DELAN 700 WG
škrlup
cvetni peclji se
razvijajo
800 L
0,05 - 0,07 0,3 - 0,4 L 6 mL
DEMITAN
2,4 kg
0,5 kg
24 g
5g
20 g
rdeča sadna pršica
(tretiramo, ko je izleženih
40 % jajčec)
1,2 kg
ff D-E
APRIL
začetek razvoja
cvetnih pecljev
(mišje uho)
0,2
5g
5g
COSAN
0,5 kg
0,5 kg
jablanova pepelovka
0,05
400 mL
400 mL
Odmerek na
10 L vode
0,05
**DELAN 700 WG
24 L
24 L
Konc. v % Odmerek
na ha
BELO OLJE - FRUTAPON 4
4
ali OGRIOL
Sredstvo
**DELAN 700 WG
zgodnji škrlup
prezimeli škodljivci
(jajčeca listnih uši,
zimska jajčeca rdeče sadne
pršice, kaparji)
Bolezen ali
škodljivec
škrlup
ff B-C
MAREC
600 L
600 L
predspomladansko
tretiranje
odpiranje brstov
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
VARSTVO JABLANE - MALI PRIDELOVALCI
JABLANE
1000 L
1000 L
0,2 L
0,18 0,27 L
0,05
0,25
0,3
0,015
0,05
0,3
0,02
0,018 0,027
0,375
- 0,750
0,015
0,05
0,3
0,05
DEMITAN
**DELAN 700 WG
ali ANTRACOL
COSAN
ZATO 50 WG +
**DELAN 700 WG
***BLOSSOM PROTECT 1,2
0,015
CONFIDOR 200 SL ali
PIRIMOR 50 WG
ZATO 50 WG
COSAN
CALYPSO SC 480
*CORAGEN
MAXCEL
(glej opis sredstva)
ZATO 50 WG +
**DELAN 700 WG
COSAN
CONFIDOR 200 SL
listne uši
rdeča sadna pršica
škrlup
jablanova pepelovka
škrlup in jablanova
pepelovka
hrušev ožig
škrlup in jablanova pepelovka
jablanova pepelovka
listne uši, jabolčna grizlica,
listni zavrtači
jabolčni zavijač, sadni zavijač,
listni duplinarji
škrlup in jablanova
pepelovka
jablanova pepelovka
sadni listni duplinar in uši
redčenje plodičev
(plodiči premera 7 – 15 mm)
0,15 kg
0,025
0,06
0,05 - 0,06 0,4 - 0,5 L
6 kg na
0,3
COSAN
jablanova pepelovka
(tretiramo trikrat v času
cvetenja)
(glej opis sredstva)
0,05
0,015
**DELAN 700 WG
ali ZATO 50 WG
škrlup
0,5 L
2,7 kg
0,15 kg
0,5* kg
3,7 - 7,5 L
2,7 kg
meter višine
krošnje
0,15 kg
0,5* kg
2,7 kg
0,5* kg
2 kg
0,2 L
0,5 kg
2,7 kg
0,5* kg
0,15 kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
5 mL
30 g
1,5 g
5g
27 - 75 mL
1,8 - 2,7 mL
2 mL
30 g
1,5 g
120 g
1,5 g
5g
30 g
5g
25 g
5 - 6 mL
2,5 mL
6g
30 g
5g
1,5 g
Odmerek na
10 L vode
* Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter krošnje (1500 L pri višini krošnje 3 m). Pri odmerku 18 mL/hL to pomeni 270 mL sredstva na ha, ki je najvišji
dovoljeni odmerek pri enem tretiranju jablan.
** DELAN 700 WG lahko v nasadih jablan uporabimo v 0,05 % konc. oziroma 0,25 kg/ha za vsak meter višine krošnje, maksimalna količina je 0,75 kg/ha.
***Izjemno dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva za 120 dni. Velja do 01. 08. 2010.
ff I
KONEC MAJA
plodiči velikost
lešnika
ff H
MAJ
močan prirast listja,
velika nevarnost
škrlupa
konec cvetenja
ff F
APRIL-MAJ
v cvet ne tretiramo
z insekticidi
cvetenje
800 L
800 L
cvetni peclji so
razviti
ff E2
APRIL
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
JABLANE
39
40
0,3
0,02
COSAN
STEWARD
jablanova pepelovka
jabolčni zavijač in zavijači
lupine sadja
1200 L
(karenca 8 dni)
STEWARD
jabolčni zavijač in zavijači
lupine sadja
(upoštevajmo karenco
21 dni)
ZATO 50 WG
škrlup in skladiščne bolezni
0,02
0,015
0,24 kg
0,18 kg
2g
1,5 g
* Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter krošnje (1500 L pri višini krošnje 3 m). Pri odmerku 18 mL/hL to pomeni 270 mL sredstva na ha, ki je najvišji
dovoljeni odmerek pri enem tretiranju jablan.
**DELAN 700 WG lahko v nasadih jablan uporabimo v 0,05 % konc. oziroma 0,25 kg/ha za vsak meter višine krošnje, maksimalna količina je 0,75 kg/ha.
SEPTEMBER
zorenje
ffK
AVGUST
0,05 - 0,07 0,6 - 0,84 L 6 mL
DEMITAN
5g
rdeča sadna pršica
0,6* kg
0,05
**DELAN 700 WG
škrlup
2g
plodovi se debelijo
0,22 kg
1,8 - 2,7 mL
0,02
0,18 0,27 L
0,018 0,027
*CORAGEN
jabolčni zavijač, sadnizavijač,
listni duplinarji
5g
2g
30 g
STEWARD
0,55* kg
0,05
**DELAN 700 WG
škrlup
0,2 kg
2,7 kg
5g
Odmerek na
10 L vode
jabolčni zavijač in zavijači
lupine sadja
1200 L
0,05
**DELAN 700 WG
škrlup
0,5* kg
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
ff J-K
JULIJ
plodovi se debelijo
900 L
1000 L
plodiči velikost
oreha
ff J
JUNIJ
Priporočena
poraba vode/ha
Razvojni stadij
in čas
JABLANE
JABLANE
ZATIRANJE KRVAVE UŠI
Čeprav ima krvava uš naravnega sovražnika (krvavkinega najezdnika), se v nasadih pogosto
prerazmnoži. Dolga je 2 mm in se hrani z rastlinskim sokom. Poškodbe so v obliki rakastih ran,
ki jih obdajajo kolonije uši, prekrite z belimi vatastimi kosmiči. Posledica napada je odmiranje in
sušenje vej. V jeseni se pojavijo krilate oblike, ki se selijo na druge jablane.
Ukrepi:
• v nasadih odstranimo koreninske izrastke in močno okužene veje (sežgemo)
• v fazi mišjih ušes natančno izvedemo predspomladansko tretiranje s sredstvom BELO OLJE FRUTAPON v 4 % koncentraciji ali s sredstvom OGRIOL, prav tako v 4 % koncentraciji
• če je problem prisoten še po cvetenju, tretiramo v integriranem varstvu s sredstvom
PIRIMOR 50 WG v 0,1 % koncentraciji z dodatkom sredstva OGRIOL ali BELO OLJE - FRUTAPON
v 0,5 % koncentraciji. Priporočamo uporabo močila.
41
BLOSSOM PROTECT™
NOVA GENERACIJA SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN.
PRIMEREN ZA INTEGRIRANO IN BIOLOŠKO PRIDELAVO.
Sredstvo s preventivnim delovanjem na osnovi mikroorganizmov.
Preprečuje cvetne okužbe z bakterijo Erwinia amylovora, povzročiteljico
hruševega ožiga.
www.pinus-tki.si
HRUŠKE
HRUŠKE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
hrušev škrlup (Venturia pyrina)
opis
Hrušev škrlup napada vse zelene dele rastline. Za razliko od jablanovega škrlupa je napad
hruševega škrlupa na vejicah močnejši. Škrlup, ki v obliki micelija prezimi na vejicah, predstavlja vir primarne okužbe spomladi. Hrušev škrlup okužuje tudi plodove, na katerih se pojavijo
krastave pege, ki kasneje razpokajo. Takšni plodovi ponavadi zgnijejo in odpadejo.
hrušev škrlup
Ime
hruševa rja
(Gymnosporangium sabinae)
opis
Bolezen se pojavlja na hruškah, ki rastejo v
bližini nekaterih okrasnih vrst brina (na vrtovih). Ima dva gostitelja. Na zgornji strani
lista hrušk povzroča do 1 cm velike, okrogle,
svetlordeče mesnate pege. Hruške pred rjo
varujemo z rednimi tretiranji od aprila do
junija.
hruševa rja
43
HRUŠKE
Ime
hruševa grizlica
(Hoplocampa brevis)
opis
Podobno kot pri jabolčni grizlici tudi pri
hruševi škodo povzroča pagosenica, ki najprej izvrta plitek rov v plodičih hrušk, nato
pa zavrta do peščišča. Ena pagosenica lahko
uniči več plodičev. Proti hruševi grizlici tretiramo tik pred koncem cvetenja hrušk.
hruševa grizlica
Ime
hruševa mokasta up (Dysaphis pyri), rjava hruševa uš (Melanaphis pyrarius), hruševa uš šiškarica (Anuraphis farfare), zelena jablanova uš (Aphis
pomi)
opis
Uši s sesanjem na poganjkih in plodovih povzročajo sušenje vejic, zastoj rasti in deformacije
plodov. Na deblih in vejicah prezimijo zimska jajčeca. Zatiranje uši je potrebno zaradi omejevanja prenosa virusov.
rjava hruševa uš
44
HRUŠKE
Ime
navadna hruševa bolšica (Cacopsylla pyri)
opis
Okuženo drevje prepoznamo po zakrnelih, sajastih poganjkih, ki so posledica izločene medene
rose in sesanja sokov. Bolšica se najpogosteje pojavlja na bujno rastočih drevesih. V enem letu
razvije štiri rodove. Ličinke se lahko v velikem številu pojavijo še v mesecu maju in povzročijo
veliko škodo na cvetovih in mladih plodičih. Hruševa bolšica je škodljivec, ki najpogosteje napada dobro oskrbovane, gnojene nasade. Ker je škodljivec skozi vse leto prisoten v vseh stadijih
razvoja (jajčeca, ličinke, imago), tretiramo po opazovanju in sicer takrat, ko se izleže večina
ličink. Prvi pregled opravimo že v marcu. Če je prisotnih veliko jajčec, opravimo predspomladansko tretiranje. Kasneje tretiramo po potrebi.
navadna hruševa bolšica
navadna hruševa bolšica - detajl
45
46
(tretiramo trikrat v času
cvetenja)
(glej opis sredstva)
***BLOSSOM PROTECT 1,2
hrušev ožig
tretiranje v cvet
0,05
0,25
12 kg
0,5 kg
2,5 - 3 kg
2 kg
KOCIDE 2000
škrlup, ki prezimi na vejicah
0,2
12 - 18 L
40 L
2-3
OGRIOL ali
BELO OLJE-FRUTAPON 4
**DELAN 700 WG
ali ANTRACOL
cvetenje,
nobenih
insekticidov
0,02
FASTAC 10% SC
0,2 L
Konc. v % Odmerek
na ha
Sredstvo
jajčeca listnih uši, rdeče
sadne pršice, kaparja
bolšice
Bolezen ali
škodljivec
škrlup, hruševa rja
faza C - D
Razvojni stadij
tretiranje pred
cvetenjem
predspomladansko
tretiranje
PRVA POLOVICA
MARCA
mirovanje
vegetacije
Čas uporabe
VARSTVO HRUŠK
120 g
5g
25 - 30 g
20 g
120-180 mL
400 mL
2 mL
Odmerek na
10 L vode
HRUŠKE
presledki
12 –14 dni
tretiranje v
poletnem času
5g
0,05
0,018 0,027
0,02
0,03
0,05
**DELAN 700 WG
*CORAGEN
STEWARD ali
CALYPSO SC 480
**DELAN 700 WG
škrlup, hruševa rja
sadni zavijač
0,05
0,03
0,06
0,02
0,02
DEMITAN
CONFIDOR 200 SL ali PIRIMOR 50 WG
ali CALYPSO SC 480
FASTAC 10%SC
rdeča sadna pršica
listne uši
hruševa bolšica
0,05
**DELAN 700 WG
škrlup, hruševa rja
škrlup,
hruševa rja
50 mL
5 - 12,5 mL
2g
5L
BELO OLJE-FRUTAPON 0,5
0,050-0,125 0,5 - 1 L
+ CONFIDOR 200 SL
0,02
200 g
ali STEWARD
bolšice
0,2 L
0,4 L
0,75 kg
0,2 L
0,5 L
0,5 kg
0,5 kg
0,18 0,27 L
200 g
0,3 - 0,5 L
0,5 kg
2 mL
3 mL
6g
2 mL
5 mL
5g
5g
2g
3-5g
1,8 - 2,7 mL
2 - 3 mL
4 - 5 mL
0,02
0,03
CALYPSO SC 480 ali
CONFIDOR 200 SL
0,2 - 0,3 L
0,4 - 0,5 L
0,05
DEMITAN
listne uši, zavijači
5 mL
Odmerek na
10 L vode
rdeča sadna pršica
0,5 L
Konc. v % Odmerek
na ha
Fungicidi kot zgoraj.
Sredstvo
škrlup, hruševa rja
Bolezen ali
škodljivec
* Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter krošnje (1500 L pri višini krošnje 3 m). Pri odmerku 18 mL/hL to pomeni 270 mL sredstva na ha, ki je najvišji
dovoljeni odmerek pri enem tretiranju jablan.
** DELAN 700 WG lahko v nasadih jablan uporabimo v 0,05 % konc. oziroma 0,25 kg/ha za vsak meter višine krošnje, maksimalna količina je 0,75 kg/ha.
***Izjemno dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva za 120 dni. Velja do 01. 08. 2010.
tretiranje pozno
v jeseni
tretiranje v
AVGUSTU in
SEPTEMBRU
če pride do
ponovnega
napada
10 - 12
dnevni
presledki
tretiranje po
cvetenju
zadnja dekada
JUNIJA ali začetek
JULIJA
Razvojni stadij
Čas uporabe
HRUŠKE
47
BRESKVE
BRESKVE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila)
opis
Že ime pove, da bolezen napada vse koščičarje. Na listih povzroča okroglaste rdečerjave pege,
ki so včasih obdane z rdečim robom. Notranji, odmrli del lista izpade in nastane značilna luknjica. Ob močnejšem napadu bolezni je listje na drevesu videti kot prestreljeno.
listna luknjičavost koščičarjev
Ime
cvetna monilija (Monilinia laxa)
opis
Cvetna monilija povzroča sušenje cvetov.
Ko se drevo razcveti, opazimo, da so mnogi
cvetovi porjaveli in suhi. Pogosto se začnejo
sušiti tudi vejice. Na njih opazimo sivkaste
prašne kupčke. To so poletni trosi, ki ob
dežju širijo okužbo.
48
cvetna monilija
BRESKVE
Ime
breskov zavijač (Cydia molesta)
opis
Breskov zavijač spada med najpomembnejše škodljivce breskev, saj njegove gosenice začrvivijo
tako poganjke kot tudi plodove. Konec aprila in v začetku maja se pojavijo metuljčki, katerih
gosenice povzročajo škodo predvsem na poganjkih. Ti se zvijejo in posušijo. Škodljivec ima
pri nas več generacij. Največjo škodo povzročajo gosenice metuljčkov zadnjih generacij, saj
začrvivijo plodove. Taki plodovi so neuporabni in večinoma tudi nagniti. Do močnejšega pojava breskovega zavijača prihaja predvsem pri poznih sortah breskev. Tretiranje proti breskovemu zavijaču je treba izvajati od konca maja do obiranja (menjava sredstev iz različnih kemijskih
skupin). Pri zadnjem tretiranju moramo biti še posebej pozorni na karence.
breskov zavijač
Ime
breskova kodravost
(Taphrina deformans)
opis
Gliva napade breskve že zgodaj spomladi pri odpiranju brstov. Spoznamo jo po
značilnih mehurjastih, rdeče obarvanih listih. Za okužbo sta potrebna dež in hladnejše
vreme. Listje, ki odganja, spreminja barvo, se
deformira in odpada. Pri močni okužbi gliva
napade tudi cvetove in plodiče. Okuženi
plodiči odpadajo. Za zaščito pred breskovo
kodravostjo je pomembno pravočasno
zgodnje tretiranje.
breskova kodravost
49
BRESKVE
Ime
listne uši (Aphididae spp.)
opis
Med ušmi, ki napadajo breskve, je
najpogostejša rjava breskova uš. Uši deformirajo listje in mlade poganjke. Napadeno listje se deformira in se v vrhovih zvija
v obliki gnezd. Listi se predčasno posušijo,
vendar ne odpadejo. Uši prezimijo v obliki
zimskih jajčec in v svojem razvojnem ciklusu ne menjajo gostitelja.
siva breskova uš
50
cvetenje
50 - 60 g
COSAN
pepelovka
cvetna monilija
TELDOR SC 500
12,5 mL
Ne tretiramo, če ni nujno. Če dolgo časa dežuje, je nevarnost cvetne monilije večja. Prvič
tretiramo v začetku cvetenja in drugič v drugi polovici cvetenja. Čeprav navedena sredstva niso
nevarna za čebele, tretiramo proti večeru, ko se večina čebel umakne v panje.
12,5 mL
tretiranje tik pred
cvetenjem
20 g
KOCIDE 2000
TELDOR SC 500
murvov kapar,
uši, jajčeca rdeče
sadne pršice
tretiranje pred
cvetenjem
20 g
KOCIDE 2000
cvetna monilija
breskova kodravost
ko skozi brste že preseva
rožnata barva
20 g
20 g
KOCIDE DF ali
KOCIDE 2000
300 mL
300 mL
breskova kodravost
ko se brsti napenjajo
Odmerek na 10 L vode
Sredstvo
BELO OLJE-FRUTAPON
ali OGRIOL
breskova kodravost,
ožig breskove skorje,
breskov rak, breskova
bakterijska pegavost
Bolezen ali
škodljivec
zimsko tretiranje
(tretiranje lahko opravimo že
jeseni, po odpadanju listov)
Čas uporabe in faza razvoja
VARSTVO BRESKEV
BRESKVE
51
52
3 mL
10 mL
1,8 – 2,0 mL
2,5 g
30 g
1,8 – 2,0 mL
2,5 g
6 mL
5 - 10 mL
10 - 15 mL
CALYPSO SC 480 ali
CONFIDOR 200 SL
*CORAGEN ali
STEWARD
COSAN
*CORAGEN ali
STEWARD
DEMITAN
CONFIDOR 200 SL
TELDOR SC 500
Odstraniti okužen les in ga sežgati.
resarji, listne uši,breskov molj,
breskov zavijač
breskov molj, breskov zavijač
breskova pepelovka
breskov zavijač 2. rod
rdeča sadna pršica
breskov škržat, uši
sadna gniloba, preprečiti
poškodbe plodov (zatiranje
škodljivcev)
breskova bakterijska pegavost od konca
septembra do konca
odpadanja listja
Presledki med tretiranji do 7 dni
(če je veliko izpiranja), sicer do
14 dni.
poletna tretiranja
KOCIDE 2000
tretirati:
1. v začetku odpadanja listov
2. proti koncu odpadanja
listov
20 g
Odstraniti okužene veje - rane zamazati s pasto.
bolezni lesa
ožig breskove skorje
*Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter krošnje (1500 L pri višini krošnje 3 m). Pri odmerku 18 mL/hL to pomeni 270 mL sredstva na ha, ki je najvišji
dovoljeni odmerek pri enem tretiranju jablan.
jesensko tretiranje
Tretiramo s sredstvi na osnovi bakra v nižjih koncentracijah.
30 - 40 g
COSAN
breskova pepelovka
konec junija
začetek julija
20 g
KOCIDE 2000
breskov škrlup, listna
luknjičavost, pozna kodravost
tretiranje takoj
po cvetenju
Odmerek na 10 L vode
Sredstvo
Bolezen ali
škodljivec
Čas uporabe in faza razvoja
BRESKVE
MARELICE
VARSTVO MARELICE
Časuporabe,
faza razvoja
Bolezen ali
škodljivec
Sredstvo
Odmerek na
10 L vode
napenjanje
cvetnih brstov
kaparji, pedic
BELO OLJE-FRUTAPON
ali OGRIOL
300 mL
300 mL
odpiranje brstov
do začetka
cvetenja
zavijači, uši
CALYPSO SC 480 ali
CONFIDOR 200 SL
3 mL
5 mL
tik pred
cvetenjem
pepelovka
COSAN
30 g
ob koncu cvetenja
ali takoj po
cvetenju
pepelovka
COSAN
30 - 40 g
breskov zavijač,
listne uši
CALYPSO SC 480
3 mL
breskov zavijač
STEWARD
2,5 g
53
VIŠNJE, ČEŠNJE
VIŠNJE IN ČEŠNJE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
češnjeva listna pegavost (Blumeriella japii)
opis
V zadnjih letih je češnjeva listna pegavost v Sloveniji ena najbolj škodljivih bolezni češenj in
višenj. Šele junija opazimo na okuženih drevesih drobne rdečkaste pegice, ki so manjše od
tistih pri okužbi z luknjičavostjo. Pegice navadno ne izpadejo. Ob deževnem vremenu se lahko
povežejo med seboj. Pogosto so zaradi te bolezni okužena drevesa že julija ali avgusta popolnoma brez listja.
češnjeva listna pegavost
češnjeva listna pegavost - detajl
Ime
črna češnjeva uš
(Myzus pruniavium)
opis
Črna češnjeva uš je velik škodljivec mladih
dreves, redno pa se pojavlja tudi na rodnih
drevesih. Uši sesajo vrhnje liste na spodnji strani. Listi se zvijajo in sušijo, poganjki
pa zaostanejo v rasti. Pojavi se tudi obilica
medene rose, ki privablja mravlje.
54
črna češnjeva uš
VIŠNJE, ČEŠNJE
Ime
listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila)
opis
Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, največ škode pa povzroča na češpljah, višnjah in breskvah.
Na listih najprej opazimo drobne rdečkaste pege, ki se večajo in posušijo. Listje izgleda kot bi
bilo prestreljeno s šibrami in ob močnem napadu odpada. Proti listni luknjičavosti koščičarjev
tretiramo že jeseni po odpadanju listja (preprečujemo zimovanje glive) oziroma v razvojni fazi
brstov. V mokrih letih so potrebna dodatna tretiranja v aprilu in maju.
listna luknjičavost koščičarjev
Ime
cvetna monilija (Monilinia laxa)
opis
Cvetna monilija spada med najpogostejše
bolezni višenj in marelic, okužuje pa tudi druge vrste koščičarjev. Cvetovi (pa tudi vejice)
se posušijo, pogosto se smolijo ter ostanejo
čez poletje na drevju. Proti cvetni moniliji
tretiramo občutljive sorte koščičarjev, prvič
v začetku cvetenja (odprtih 10 % cvetov).
Tretiranje ponovimo, ko začnejo odpadati
prvi venčni listi oziroma pred napovedanim
dežjem.
cvetna monilija
55
56
po obiranju
zorenje plodov
APRIL
tretiranje ob koncu
cvetenja ali po
cvetenju v drugi
polovici
PRVA POLOVICA
APRILA
tretiranje tik pred
cvetenjem
KONEC MARCA
predspomladansko tretiranje,
brstenje
Čas uporabe in faza razvoja
VARSTVO VIŠENJ IN ČEŠENJ
15 mL
2,5 mL
TELDOR SC 500
CONFIDOR 200 SL
listne uši
2,5 mL
CALYPSO SC 480
listne uši
sadna gniloba
10 - 15 mL
TELDOR SC 500
10 - 15 mL
300 mL
300 mL
BELO OLJE-FRUTAPON
ali OGRIOL
TELDOR SC 500
Odmerek na 10 L vode
Sredstvo
cvetna monilija,
češnjeva listna pegavost
cvetna monilija
jajčeca listnih uši, kaparji
Bolezen ali
škodljivec
VIŠNJE, ČEŠNJE
SLIVE, ČEŠPLJE
SLIVE IN ČEŠPLJE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
češpljeva grizlica (Hoplocampa spp.)
opis
Črna in rumena češpljeva grizlica sta pri nas zelo pogosti in lahko uničita ves pridelek kljub
temu, da so slive ali češplje lepo odcvetele. Plodiči odpadejo takoj po cvetenju. Na njihovi
površini opazimo značilno luknjico, notranjost pa je popolnoma izjedena.
češpljeva grizlica
Ime
češpljev zavijač ( Laspeyresia funebrana)
opis
Češpljev zavijač je hud škodljivec češpelj in sliv, saj povzroča črvivost plodov. Metuljčki prve
generacije odlagajo jajčeca takoj po cvetenju, njihov let pa se lahko podaljša tudi na 4 do 5
tednov. Plodovi, v katere se je zavrtala gosenica, se vijolično obarvajo in odpadejo. V juliju se
pojavijo metuljčki drugega rodu. Njihove gosenice se zavrtajo v plodove normalne velikosti.
Vhodna luknjica je ponavadi pokrita s smolnato snovjo. Škoda, ki jo povzroči prvi rod ni velika,
saj plodiči odpadejo z junijskim trebljenjem plodov. Tretiramo predvsem proti drugemu rodu,
ki povzroči največ škode na poznih sortah sliv.
57
SLIVE, ČEŠPLJE
češpljev zavijač
Ime
rdeča listna pegavost češpelj
(Polystigma rubrum)
opis
Bolezen spoznamo po pojavu rumenih,
kasneje rdečih mesnatih peg, ki nabreknejo
in potemnijo. Okuženo listje odpade že v
poletnem času. Pri tej bolezni tretiramo že
v času odpiranja brstov (sredstva na osnovi
bakra).
rdeča listna pegavost
58
zorenje plodov
sadna gniloba
TELDOR SC 500
10 - 15 mL
2,5 g
STEWARD
češpljev zavijač
(po 14. dneh tretiranje
ponovimo)
konec maja – začetek junija
2,5 mL
8g
CONFIDOR 200 SL
PIRIMOR 50 WG
listne uši
drugo tretiranje po cvetenju
15 mL
TELDOR SC 500
cvetna monilija
300 mL
300 mL
BELO OLJE-FRUTAPON
ali OGRIOL
v času cvetenja
Odmerek na 10 L vode
Sredstvo
jajčeca listnih uši, kaparji
Bolezen ali
škodljivec
predspomladansko tretiranje,
brstenje popkov
Čas uporabe in faza razvoja
VARSTVO SLIV IN ČEŠPELJ
SLIVE, ČEŠPLJE
59
Belo olje - Frutapon
Ogriol
SREDSTVA ZA PREDSPOMLADANSKO
ŠKROPLJENJE
Belo olje – Frutapon
■ za uporabo v zgodnjih razvojnih fazah
pečkatega in koščičastega sadja
■ učinkovit proti kaparjem, listnim ušem,
rdeči sadni pršici
Ogriol – naravni insekticid iz olja oljne ogrščice
■ zatira številne škodljivce tekom celotne
rastne dobe rastlin
■ brez karence; ni razvrščen med nevarne
pripravke
■ primeren za ekološko in integrirano varstvo rastlin
JAGODE, MALINE, RIBEZ, ROBIDE
JAGODIČEVJE - jagode, maline, ribez, robide
BOLEZNI
Ime
siva plesen (Botryotinia fuckeliana)
opis
Če je padavin veliko, opazimo rjave pege že na cvetovih in na zelenih plodovih. Pojav sive
plesni je običajno močnejši ob dozorevanju plodov. Na rdečih jagodah se pojavijo vodene
pege. Pege se ob suhem vremenu izsušijo in postanejo trde ter usnjate. V vlažnem ali mokrem
vremenu so celi plodovi obdani s sivo, plesnivo prevleko.
siva plesen na jagodah
61
JAGODE, MALINE, RIBEZ, ROBIDE
VARSTVO JAGOD IN JAGODIČEVJA
Sivo plesen, najnevarnejšo glivično bolezen jagod in jagodičevja uspešno zatiramo s sredstvom TELDOR SC 500.
Prvič tretiramo ob začetku cvetenja in drugič ob pojavu zelenih plodov. Zaradi kratke
karence sredstva TELDOR 500 SC pa je v letu z obilnimi padavinami možno opraviti še
tretje tretiranje tri dni pred obiranjem.
Uporaba: TELDOR SC 500 1,5 L/ha (15 mL na 10 L vode)
Proti različnim pršicam in ušem uporabljamo naravno olje OGRIOL v odmerku 12 – 15 L/ha
oziroma v 2 % koncentraciji s porabo vode 600 – 800 L/ha. OGRIOL je naravni insekticid in nima
karence.
Glede na prisotnost talnih škodljivcev (strune, ogrci, bramorji, stonoge) se lahko odločimo za
tretiranje cele površine, na kateri bomo zasnovali nasad jagod. Priporočamo uporabo talnega
insekticida VOLATON G-5 %, v odmerku 80 – 100 kg/ha. Sredstvo je potrebno zadelati v tla na
globino 2 – 5 cm.
Jagode sadimo samo na čisto, dobro pripravljeno površino. Večletni plevel zatremo pred obdelavo tal in saditvijo jagod z uporabo sredstva BOOM EFEKT v odmerku 3 - 8 L/ha, z dodatkom
močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji. Proti enoletnim semenskim plevelom lahko pred saditvijo uporabimo herbicid DEVRINOL 45 FL, ki ga plitvo zadelamo v tla.
62
KORUZA
POLJŠČINE
KORUZA
RAZVOJNE FAZE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
strune (Elateriade)
opis
Strune spadajo med najhujše škodljivce poljedelskih kultur, predvsem posevkov redkega sklopa. Poleg koruze napadajo tudi sladkorno peso, krompir in zelenjavo. Strune so ličinke hroščkov
temne barve, dolgih 7 – 15 mm, ki sami ne delajo škode. Škodo povzročajo ličinke rumeno
rdeče barve, ozkega podolgovatega telesa, ki spominjajo na dele žice. Hranijo se s koreninami,
koreni in gomolji nekaterih poljedelskih kultur. Strune zatiramo preventivno, po pregledu polja,
z nanosom insekticida na semenski material (semenske hiše) ali z vnosom granuliranih insekticidov v zemljo pred ali med setvijo kulture.
63
KORUZA
posledica napada strun
poškodovana korenina koruze
Ime
koruzna vešča (Ostrinia nubilalis)
opis
Gosenice koruzne vešče prezimijo v koruznici ali v notranjosti drugih rastlin na njivi. Metuljčki,
ki lahko preletijo tudi do 20 km, letajo aprila in maja. Iščejo koruzna polja, kjer na posamezne
rastline odlagajo jajčeca. Mlade gosenice se premikajo proti osnovi lista in se hranijo v listnih pazduhah. Tipične poškodbe, ki jih povzroča ta škodljivec, so prelomljeni listi ali cele rastline, kot posledica izjedenega stebla rastline. Ker se gosenica zabubi v notranjosti rastline,
je najpomembnejši zaščitni ukrep mehanično odstranjevanje koruznice s polj in zaoravanje
ostankov.
koruzna vešča
64
MOČ
ILO
GRA
TIS
herbicidov za zatiranje plevelov v koruzi
Z enkratno uporabo biološko najučinkovitejše F4 kombinacije talnih in sistemičnih herbicidov, zatremo celoten spekter plevelov v
koruzi. Uporabimo jo v času vznikanja oziroma v času razvoja prvih
pravih listov semenskih plevelov ter času intenzivne rasti trajnih
plevelov.
F4 kombinacija herbicidov:
FRONTIER X2
STOMP 400 SC
MOTIVELL
CAMBIO
+ BREAK THRU S 240
za 2 ha površine
2L
3L
1L
2L
2 x 0,25 L
05
09
10
FRONTIER X2
STOMP 400 SC
11
12
14
15
MOTIVELL
CAMBIO
PROGRAM VARSTVA KORUZE PINUS/BASF
16
17
34
53
63
KORUZA
VARSTVO KORUZE
Čas uporabe
Škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na ha
pred setvijo cela
površina (sredstvo
obvezno zabranati)
strune, ogrci, sovke in
drugi talni škodljivci
VOLATON G-5 %
80 kg
VOLATON G 5 %
20 - 30 kg
ob setvi vnašanje z
depozitorji v trakove
(ob setvi v vrsto)
po setvi pred
vznikom koruze in
plevelov
enoletni semenski pleveli
STOMP 400 SC +
FRONTIER X2
3L
1L
kadar je vmesni posevek fižol
STOMP 400 SC
4L
koruza 2-6 listov
enakomeren vznik enoletnih
ozkolistnih in širokolitnih
plevelov, prisotnost večletnih
koreninskih trav ter večletnih
širokolistnih plevelov;
semenski širokolistni enoletni
pleveli so v fazi 2-4 pravih listov, vključno z baržunastim
oslezom (Abutilon), ozkolistni
semenski pleveli imajo razvita
1 - 2 prava lista
F4 kombinacija
(celovita rešitev):
STOMP 40 SC +
FRONTIER X2 +
MOTIVELL +
CAMBIO +
BREAK THRU S 240
1,5 L
0,7 L
0,5 L
1L
0,25 L
enoletni in večletni ozko in
širokolistni pleveli
MOTIVELL +
CAMBIO +
BREAK THRU S 240
1 - 1,25 L
2 - 2,25 L
0,25 L
prevladujejo ozkolistni, tudi
večletni pleveli ter nekateri
širokolistni semenski
pleveli
TAROT 25 WG +
TREND 90 ali
MOTIVELL +
BREAK THRU S 240
50 - 60 g
0.1%
1 - 1,25 L
0,25 L
korekcija širokolistnega
večletnega in enoletnega
plevela
CAMBIO +
BREAK THRU S 240
ali HERBOCID
2 - 2,5 L
0,25 L
0,8 L
koruza 3 - 5 listov
(največ) 7 listov
(korekcije)
Sredstev MOTIVELL, CAMBIO, TAROT 25 WG, HERBOCID in kombinacij ne uporabljamo v vročem in vetrovnem vremenu. Izogibamo se stresnim situacijam.
67
TRIOPAK
MOTIVELL® + CAMBIO®
+ BREAK THRU® S 240
Edinstveno pakiranje TRIOPAK se uporablja za
zatiranje celotnega spektra najpomembnejših
enoletnih ozkolistnih in širokolistnih ter
večletnih plevelov v koruzi po vzniku.
Pakiranje sestavljajo:
MOTIVELL®
CAMBIO®
BREAK THRU® S 240 močilo
1L
2L
0,25 L
Uporablja se v koruzi po vzniku plevelov, ko ima
koruza 3-7 listov.
Za izboljšano delovanje foliarnih herbicidov je pakiranju dodano
močilo BREAK THRU® S 240, ki pospeši vstop aktivnih učinkovin
v rastline in omogoča enakomerno porazdelitev sredstev po
površini lista.
Pakiranje TRIOPAK MOTIVELL® + CAMBIO® + BREAK THRU® S 240
zadostuje za 1 ha površine.
Pinus TKI d.d. | Grajski trg 21 | 2327 Rače | T / +386 (0)2 60 90 211
F / +386 (0)2 60 90 410 | E / [email protected] | www.pinus-tki.si
05
09
10
11
STOMP 400 SC
12
14
TAROT 25 WG
15
HARMONY 75 WG
HERBOCID
Sredstvu Tarot 25 WG in Harmony 75 WG dodamo močilo Trend® 90.
PROGRAM VARSTVA KORUZE PINUS
16
17
34
53
63
KORUZA
69
ŽITA
ŽITA
RAZVOJNE FAZE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
žitna pepelovka
(Blumeria graminis)
opis
Pepelovke so postale pri intenzivnem
pridelovanju žit zelo nevarna bolezen.
Najnevarnejša je v zgodnjih razvojnih fazah
rasti, ker okužuje samo mlado tkivo rastlin.
Iz micelija se razvijejo bele kosmičaste prevleke. Če se bolezen razširi na zgornje liste, je
asimilacijska sposobnost rastline zmanjšana,
kar se kasneje pozna tudi na pridelku.
žitna pepelovka
70
ŽITA
Ime
fuzarioze (Fusarium spp.)
opis
S fuzariozo se lahko okužijo žitni klasi, predvsem kadar je med cvetenjem in mlečno
zrelostjo vreme toplo in vlažno. Nekateri soji
gliv iz rodu Fusarium povzročajo značilno
pobeljenje delov klasa, medtem ko je
značilen simptom za povzročiteljico snežne
plesni (Microdochium nivale) neobičajna
rožnata barva okuženih klasov. Okuženi
klasi ostanejo prazni. Fuzariozam se zaradi
tvorbe mikotoksinov zadnje čase tudi pri
nas posveča vedno več pozornosti.
fuzarioze
Ime
rdeči žitni strgač
(Oulema melanopus)
opis
Žitni strgač spada med najhujše škodljivce
strnih žit v Sloveniji. Škodo povzročajo
ličinke, ki delajo značilne poškodbe (izgrizene proge) na listih. Žita od daleč izgledajo,
kot da zorijo. Strgač se na poljih pojavi v otokih, iz katerih se širi na vse strani.
rdeči žitni strgač
Ime
žitna progasta rja
(Puccinia graminis)
opis
Rja se pojavi predvsem na listih in steblih
vseh žit. Pojav ni odvisen od temperature,
ugodno pa nanj vpliva visoka zračna vlaga.
Bolezen povzroča rane oziroma luknjice
na listih. Zaradi tega je močno povečana
transpiracija, kar vodi do prehitrega sušenja
in odmiranja listja. To je poleg zmanjšane
asimilacije glavni vzrok za nižje pridelke, ki
jih povzročajo rje.
žitna progasta rja
71
MEZZO® Orbit®
DUOPAK
KOMPLETNA IN ZANESLJIVA ZAŠČITA
VAŠEGA POSEVKA
DUOPAK sestavljata herbicida MEZZO® + Orbit®,
s katerima zatremo kompleten spekter
enoletnega in večletnega širokolistnega
plevela v ozimni in jari pšenici ter v ozimnem in jarem ječmenu.
Dobro deluje na plezajočo lakoto ali smolenec (Galium
aparine).
Uporaba: tretiramo v času od treh listov do konca razraščanja žit
(BBCH 13 – 30).
Pakiranje DUOPAK MEZZO® Orbit®
zadostuje za 1 ha površine.
www.pinus-tki.si
00 09 11 12
13
14
STOMP 400 SC
21
25
29
30
BASAGRAN DP – P
GRANSTAR 75 WG
31
CORBEL
MEZZO+ORBIT
Sredstvu Granstar® 75 WG dodamo močilo Trend® 90.
PROGRAM VARSTVA ŽITA
32
37
49
51
FASTAC 10% SC
39
OPUS TEAM
59
61
63
65
BOOM EFEKT
ŽITA
73
ŽITA
VARSTVO ŽIT (pšenica, ječmen in drugo)
74
Čas uporabe
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na ha
pozno jeseni ali
zgodaj spomladi
žitni brzec
VOLATON G-5 %
60 - 80 kg
ozimna pšenica po
setvi, pred vznikom
pšenice in plevelov
enoletni pleveli
STOMP 400 SC
2,5 L
ozimna pšenica,
ječmen, rž in tritikala
po vzniku, žita 2 do 3
liste, do razraščanja
(tretiramo samo
jeseni)
enoletni ozko in
širokolistni pleveli
(travnati plevel en list
in širokolistni do dva lista)
STOMP 400 SC
4L
od razraščanja
do drugega kolenca
širokolistni semenski in
večletni plevel
Duopak:
MEZZO+ORBIT ali
GRANSTAR 75 WG +
TREND 90 ali
BASAGRAN DP-P +
TREND 90
20 g + 0,25 L
15 - 25 g
0,1 % koncentracija
3L
0,1 % koncentracija
APRIL
pepelaste plesni, žitne rje
OPUS TEAM ali
CORBEL
1 – 1,5 L
0,75 L
APRIL - MAJ
žitni strgač, listne uši
FASTAC 10% SC
0,1 - 0,12 L
KONEC APRILA –
ZAČETEK MAJA
vidni prvi znaki
bolezni
žitna pepelovka, rja, lomljivost
žitnih biljk, listna pegavost
OPUS TEAM
1 - 1,5 L/ha
JUNIJ
začetek cvetenja
pšenice
rje, fuzarioze, pepelovke in
rjavenje pšeničnih plev
OPUS TEAM
1 - 1,5 L/ha
po žetvi
zatiranje plevelov na
strnišču
BOOM EFEKT +
amonsulfat
6-8L
(inkorporacija pred setvijo)
OPUS® TEAM
Focus Ultra 0,75 - 4,0 l/ha
PREVENTIVEN IN KURATIVEN SISTEMIČNI FUNGICID ZA
ZATIRANJE BOLEZNI V ŽITIH
PŠENICA
• Preventivne, kurativne in eradikativne
lastnosti sredstva omogočajo ohranitev
dragocene zelene listne mase.
Opus Team 1,0 – 1,5 L/ha
*
RŽ, TRITIKALA
• Optimizira donos pridelka.
Opus Team 1,0 – 1,5 L/ha
09-13
21
25
29
30
31
32
37
39
49
51
59
61-69
71-92
• Hiter sprejem v rastline, enakomerna in
dolgotrajna razporeditev z rastlinskimi
sokovi po rastlini omogočajo do pet
tednov zaščite pred boleznimi.
Učinkovito zatira glavne bolezni v pšenici, rži, tritikali, ječmenu, ovsu in piri.
Pinus TKI d.d. | Grajski trg 21 | 2327 Rače | T / +386 (0)2 60 90 211
F / +386 (0)2 60 90 410 | E / [email protected] | www.pinus-tki.si
ŽITA
ČIŠČENJE STRNIŠČ S SREDSTVOM BOOM EFEKT
Čiščenje strnišč s sredstvom BOOM EFEKT je ukrep, s katerim z malo stroški zatremo trdovratne
plevele in tako zmanjšamo zapleveljenost v naslednji kulturi.
V pozno poletnem oziroma jesenskem času, ko je od žetve ozimnih in jarih žit ali oljne ogrščice
minilo že toliko časa, da se je plevel po mehanskem čiščenju že dobro razrastel, uporabimo
sistemični herbicid BOOM EFEKT.
BOOM EFEKT za svoje delovanje na trdovratne plevele potrebuje poleg primernih temperatur,
dobro razvito zeleno maso plevela. Za popolno uničenje globokih korenin in rizomov plevela,
zemljišča, ki ga nameravamo tretirati, ne smemo predhodno obdelovati vsaj 40 dni pred in 28
dni po tretiranju.
Odmerek herbicida BOOM EFEKT je odvisen predvsem od vrste prisotnih plevelov. Kadar prevladujejo semenski, enoletni pleveli uporabimo sredstvo BOOM EFEKT v odmerku 3 – 4 L/ha.
Za zatiranje trdovratnejših, koreninskih plevelov (slak, plazeča pirnica, njivski osat in drugih)
priporočamo uporabo sredstva v odmerku 6 L/ha, v primeru prisotnosti njivskega slaka pa
8 L/ha. Optimalno delovanje sredstva BOOM EFEKT dosežemo, če njivski slak tretiramo v fazi
cvetenja, divji sirek pa v fazi metličenja.
Pri zatiranju plevelov na strniščih moramo biti pozorni na porabo vode, ki naj ne preseže 200 L/
ha. Kapljice pripravljenega sredstva za tretiranje morajo biti dobro razporejene po površini listov
plevela.
Za boljše delovanje sredstva BOOM EFEKT priporočamo dodatek močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji. Uporabimo lahko tudi ureo ali amonsulfat v 2 – 5% koncentraciji, katerega dodamo
v tank škropilnice pred herbicidom BOOM EFEKT.
76
Uporaba:
• na strniščih
• v vinogradih
• v sadovnjakih
• v gozdnih nasadih
• na nekmetijskih površinah
Za zatiranje enoletnega (semenskega) ozkolistnega
in širokolistnega plevela zadostuje odmerek 2 - 3
L/ha. Pri zatiranju večletnega plevela priporočamo
uporabo 3,5 - 9 L/ha, odvisno od vrste plevela.
Pred uporabo preberite priloženo navodilo!
www.pinus-tki.si
Boomt
efek
SLO
NESELEKTIVNI TRANSLOKACIJSKI
HERBICID S SISTEMIČNIM
DELOVANJEM
KI PROIZV
NS
O
E
V
D
Boom efekt
TM
OLJNA OGRŠČICA
OLJNA OGRŠČICA
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
bela zrnata gniloba ogrščice
(Sclerotinia sclerotiorum)
opis
Bolezen se pojavi pri osnovi stebel v obliki
peg, ki so na robovih bele, v sredini sive.
Notranjost stebla preraste micelij s črnimi
sklerociji. Najobčutljivejša faza za okužbo s
to glivico je med ali po cvetenju. Visoka vlaga in temperatura, pozno in premočno dognojevanje ter zimska pozeba še povečujejo
možnost okužb.
bela zrnasta gniloba ogrščice
Ime
suha trohnoba stebla ogrščice
(Phoma lingam)
78
opis
Bolezen lahko napade že mlade rastline.
Na kalčkih se pojavijo zeleno bele pege,
ki postopoma temnijo. Mlade rastline se
posušijo. Na steblih se pojavijo rdečkasto
obrobljene sive pege, stebla pokajo, rastline
zakrnijo in se posušijo. Prezimi v semenski
luski ali globlje v semenu ter v rastlinskih
ostankih. Vlažno, deževno vreme pospešuje
možnost okužb. Bolezen omejujemo z
razkuževanjem semena ter setvijo sort oz.
hibridov, ki so odpornejši na mraz in zimsko poleganje. Tretiramo, ko opazimo znake
pojava te bolezni, običajno je to v deževnih
jesenih.
suha trohnoba stebla ogrščice
OLJNA OGRŠČICA
Ime
črna listna pegavost kapusnic (Alternaria brassicae)
opis
Na steblih in luskah se pojavijo številne podolgovate, skoraj črne pege. Pojav je močnejši po
cvetenju, v deževnih in toplih poletjih. Zrna pod pegami na luskih zakrnijo, luski predčasno
pokajo. Vir okužbe so okuženi rastlinski ostanki in okuženo seme. S tretiranjem proti beli zrnati gnilobi zaščitimo oljno ogrščico tudi proti črni listni pegavosti. Da zaščitimo še luske, je
priporočljivo tretirati tudi po cvetenju.
črna listna pegavost kapusnic
Ime
siva plesen (Botrytis cinerea)
opis
Bolezen se pojavi hkrati s črno listno pegavostjo. Rastline napade že v samem začetku
razvoja ali tudi pozneje. Okužene rastline
prekrije gosti sivo rjavi micelij glive. Posledica pojava bolezni v času cvetenja je
zmanjšano število oplojenih luskov in zrn,
medtem ko nekroze okoli stebel povzročajo
odmiranje tkiva nad pegami. S tretiranjem
proti črni pegavosti in zrnati gnilobi zatremo
tudi sivo plesen.
siva plesen
79
OLJNA OGRŠČICA
Ime
repičar (Melingethes aeneus)
opis
Črni, ovalni, do 3 mm veliki hroščki, ki se hranijo s cvetnim prahom oljne ogrščice. Pojavijo se
že pred cvetenjem, raztrgajo popke, da pridejo do cvetnega prahu, s katerim se prehranjujejo.
Tretiramo, kadar opazimo 1 – 2 hrošča na rastlino v času razpiranja brstov, 2 – 3 v času nabrekanja cvetnih brstov ali 4 – 6 na rastlino par dni pred razcvetanjem.
repičar
Ime
repna grizlica (Atalia rosae)
opis
Gosenice črne barve, dolge 18 mm, ki objedajo listje oljne ogrščice od vznika do
konca oktobra. Ob zgodnjem pojavu znaša
prag za zatiranje 20 gosenic na m2, kasneje,
ob razvitih štirih listih pa 1 gosenica na rastlino.
repna grizlica
80
OLJNA OGRŠČICA
VARSTVO OLJNE OGRŠČICE
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na ha
Na dobro pripravljeno površino pred
setvijo
15. – 31.8.
enoletni semenski plevel
DEVRINOL 45 FL
2,5 L
Pred setvijo plitvo
zabranamo (2 – 3
cm)
15. – 31.8.
strune, sovke, ogrci,
bramorji
VOLATON G- 5 %
60 - 80 g
Po vzniku, ko so
rastline majhne
25.8. – 20.10.
polži
MESUROL GRANULAT
3 - 5 kg
Po vzniku, v zgodnjem razvojnem
stadiju ogrščice
25.8. – 20.10.
za boljšo prezimitev,
razraščanje in trdnost
rastlin
sredstvo na osnovi
tebukonazola
Po vzniku trav in
ogrščice, trave
imajo 3 – 4 lističe
pred razraščanjem
enoletne trave
samonikla žita
ARAMO 50
1L
Po vzniku trav in
ogrščice, trave v
fazi razraščanja
enoletne trave
samonikla žita
ARAMO 50
1,5 L
Po vzniku trav in
ogrščice, prisotni
tudi večletni ozkolistni pleveli
enoletne trave
samonikla žita
ARAMO 50
2L
Ob pojavu, pred
cvetenjem
15.4. – 28.4.
repičar, kapusova uš
FASTAC 10% SC
0,1 L
V začetku cvetenja
25.4. – 10.5.
bela gniloba, črna listna
pegavost, botritis (siva
plesen), suha trohnoba
sredstvo na osnovi
tebukonazola
Po žetvi
zatiranje plevelov na
strnišču
BOOM EFEKT +
amonsulfat
(inkorporacija 5 cm, takoj
po tretiranju)
6-8L
81
KROMPIR
KROMPIR
RAZVOJNE FAZE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
krompirjeva plesen
(Phytophthora infestans)
opis
V ugodnih razmerah lahko bolezen uniči
listje krompirja v manj kot tednu dni. Na
spodnji strani listov se pojavi snežna bela
plesniva prevleka. Gliva lahko okuži tudi gomolje.
krompirjeva plesen
82
KROMPIR
Ime
črna listna pegavost krompirja (Alternaria solani)
opis
Okužijo se lahko listi in stebla v vsej rastni dobi. Okrogle, precej velike pege se najprej pojavijo
ob vznožju grmov. Bolezen povzroča predčasno sušenja listja.
črna listna pegavost
Ime
koloradski hrošč
(Leptinotarsa decemlineata)
opis
Koloradski hrošč je najpomembnejši škodljivec krompirja pri nas. Škodo povzročajo
hroščki in ličinke oranžno rdeče barve z
izjedanjem listov krompirja. Pri nas ima koloradski hrošč tudi do tri generacije letno.
Najpomembneje je dosledno zatirati prvo
generacijo, ki zaradi manjše listne površine
naredi največjo škodo. Brez zatiranja tega
škodljivca proizvodnja krompirja ni možna.
Ukrepe prilagodimo pojavnosti generacije.
Tretiramo, ko se iz jajčec izležejo ličinke,
navadno proti vsaki generaciji posebej.
koloradski hrošč
83
84
00
STOMP
400 SC
09
14
samo ozkolistni pleveli
ARAMO 50
15
TAROT 25 WG
Sredstvu Tarot 25® WG dodamo močilo Trend® 90.
PROGRAM VARSTVA KROMPIRJA
19
ANTRACOL
31-33
39
CORAGEN
51-69
EQUATION PRO
ANTRACOL COMBI
MELODY DUO WP 66,8
BAKRENI ANTRACOL
FLOWBRIX BLAU SC
KOCIDE 2000
70-79
81-87
KROMPIR
KROMPIR
VARSTVO KROMPIRJA
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na ha
pred sajenjem
strune, ogrci, bramorji
VOLATON G-5 %
80 - 100 kg
takoj po sajenju,
grebeni se sesedejo
širokolistni in ozkolistni
pleveli
STOMP 400 SC ali
STOMP 400 SC +
RACER 25-EC
3-4L
3L
1L
takoj po vzniku
krompirja
(krompir največ
10 cm)
širokolistni in ozkolistni
pleveli
TAROT 25 WG +
TREND 90
40 g
0,1 % koncentracija
ozkolistni pleveli:
enoletni, večletni
ARAMO 50
1 - 1,5 L
po vzniku krompirja nekateri širokolistni in
do 20 cm
ozkolistni eno- in večletni
(plevel 2 – 4 liste)
pleveli
TAROT 25 WG** +
TREND 90
40 - 50 g
0,1 % koncentracija
v začetku napada
(začetek izleganja
prvih ličink iz jajčec)
koloradski hrošč
CORAGEN
60 mL
prvi znaki bolezni
(od cvetenja naprej
na 12 - 15 dni)
krompirjeva plesen,
črna listna pegavost
ANTRACOL
1,8 - 2 kg
EQUATION PRO ali
ANTRACOL COMBI ali
MELODY DUO WP 66,8
0,4 kg
2 - 2,5 kg
2,5 kg
BAKRENI ANTRACOL
ali KOCIDE 2000 ali
FLOWBRIX BLAU SC
3 kg
2 kg
2,5 L
DESSICASH 200 SL
4L
zaključna tretiranja
14 dni pred spravilom pridelka
sušenje (desikacija)
krompirjevke (zelenih
delov rastlin)
po celotni površini
(za začetna, preventivna
tretiranja)
Za zatiranje plevela lahko uporabimo različne kombinacije omenjenih herbicidov. Pred uporabo sredstev se posvetujte z agronomskimi svetovalci.
**Pri uporabi sredstva TAROT 25 WG je boljša “split aplikacija”, in sicer: prvič 30 g sredstva TAROT 25 WG + TREND 90 v 0,1 %
koncentraciji, ko ima plevel 1 - 2 lista in drugič enak odmerek obeh sredstev, ko ima plevel ponovno 1 – 2 lista.
85
FLOWBRIX® BLAU SC
NEPOGREŠLJIV PREVENTIVNI KONTAKTNI FUNGICID NA
OSNOVI BAKRA V OBLIKI BAKROVEGA OKSIKLORIDA
Edinstvena lastnost sredstva Flowbrix® Blau SC so izredno drobni,
mikdrodelci bakra, ki omogočajo optimalno razporeditev sredstva po
površini lista rastlin in omejitev pojava fitotoksičnosti.
Zavira rast in razvoj bolezni, katere povzročajo patogene glive na:
- trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zmanjševanje okužbe s
peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola)
- krompirju za zmanjševanje okužbe s krompirjevo plesnijo (Phytophtora
infestans)
- paradižniku za zmanjševanje okužbe s krompirjevo plesnijo (Phytophtora
infestans).
Uporabniku prijazna oblika koncentrirane suspenzije (SC), omogoča
enostavno pripravo sredstva in enostavnejše odmerjanje.
www.pinus-tki.si
BUČE, LUBENICE, MELONE
VARSTVO BUČ
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na ha
pred sajenjem ali
presajanjem tretiranje tal
strune, ogrci, bramorji,
sovke, stonoge
VOLATON G-5 %
600 - 800 g
v rastni dobi
presledki 7 – 10 dni
pepelovka bučnic
COSAN
40 g
peronospora bučnic
BAKRENI ANTRACOL
30 g
pršice
DEMITAN
6 mL
ozkolistni in širokolistni
semenski pleveli
DEVRINOL 45 FL
20 - 40 mL
na pripravljeno
površino pred
setvijo
po celotni površini
plitvo zadelati
(inkorporirati)
Antraknozo pri bučah, lubenicah in melonah zatiramo v času razraščanja s sredstvom ANTRACOL
v odmerku 25 g na 10 L vode. Tretiramo vsakih 10 - 14 dni s porabo 15 L vode na 100 m2.
87
TRAVNIKI, PAŠNIKI
ZATIRANJE PLEVELA NA TRAVNIKIH IN PAŠNIKIH
Čas uporabe
Za
Pleveli
Sredstvo
Odmerek
na ha
Količina Odmerek
vode na na 10 L
ha
vode
V rastni dobi,
za plevele
z močnimi
koreninami
je najbolj
priporočljiv
jesenski čas
površine, kjer
je močna
zapleveljenost
s širokolistnimi
pleveli
navadni vratič
osat
kislice (ščavje)
navadno korenje
regrat
mrtva kopriva
HARMONY 75 WG
15 - 20 g
300 L
Pozno poleti
ali v rastni
dobi
zatiranje posameznih rastlin
plevela
navadni vratič
osat
kislice (ščavje)
navadno korenje
regrat
mrtva kopriva
HARMONY 75 WG
20 g
1g
Širokolistni pleveli, kot so velika kopriva, navadni vratič, osat, navadno korenje, navadna preslica, mrtva kopriva, navadna zvezdica, kislice (ščavje) in regrat, povzročajo težave v pridelovanju
travinja na travnikih in pašnikih.
Na površinah, kjer prevladujejo kislice (ščavje) (več kot 2 rastlini/m2), priporočamo tretiranje
cele površine s herbicidom HARMONY 75 WG v odmerku 15 - 20 g/ha.
Poraba vode naj bo 200-300 L/ha. Za boljšo oprijemljivost in hitrejši učinek priporočamo dodatek močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji. Škropimo suhe rastline. Priporočamo jesensko
tretiranje pred mrazom. Če je zapleveljenost manjša, lahko tretiramo posamezne rastline (po
“spot” metodi). Količino 1 g sredstva HARMONY 75 WG raztopimo v 10 L vode in dodamo 10
mL močila TREND 90. Tretiramo samo rozete in šope plevela. Jesensko tretiranje manj zavre rast
trav in detelj. Karenca za sredstvo HARMONY 75 WG je 21 dni.
88
VRTNINE
VRTNINE
ŠKODLJIVCI
Vrtnine napadajo mnogi škodljivci, predvsem bramorji, polži, ogrci, strune, podzemne sovke,
ličinke raznih muh in drugi.
Bramor (Gryllotalpa gryllotalpa) je zelo razširjen škodljivec, tako na vrtu kot na njivi in v rastlinjaku. Lahko povzroči veliko škodo, predvsem na mladih rastlinah paprike, paradižnika, čebule,
kumar, zelja. Grize koreninice mladih in presajenih rastlin. Za zatiranje bramorja pred setvijo
ali sajenjem priporočamo sredstvo VOLATON G-5% katerega plitvo zabranamo v zemljo. Ko
opazimo prve znake (poškodovane rastlinice, rovi, dvignjena zemlja okrog rastlin) pa zatiramo
s sredstvi , ki so za ta namen registrirana na slovenskem tržišču.
Polži (Gastropoda) so značilni škodljivci kultur na vrtu in njivah, pa tudi v rastlinjakih, kjer so
ugodne razmere za njihov razvoj. Posebej napadajo kapusnice, solato in krompir. Hranijo se
predvsem ponoči, z listjem mladih rastlin. Uporabimo na slovenskem tržišču za ta namen registrirana sredstva.
Strune (Elateridae) so ličinke hroščev pokalic, so polifagne (vsejede) žuželke, ki živijo v različnih
tleh in so zelo razširjene. Spadajo v skupino zelo nevarnih škodljivcev, ki najedajo oziroma vrtajo v podzemne organe rastlin. Rastlino poškodujejo in tako omogočijo vdor mikroorganizmov.
Zatremo jih z uporabo sredstva VOLATON G-5%. Pazimo na karenčne dobe in čas uporabe.
Sovke (Noctuidae) so izraziti polifagi (vsejedi). Napadajo veliko število vrtnih rastlin, posebno
zelje, paradižnik, papriko in krompir. Listne sovke lahko zatremo z uporabo sredstva STEWARD
ali kakšnega drugega insekticida. Sredstva uporabimo za zatiranje zgodnjih razvojnih faz sovk,
da dosežemo željen učinek.
Kapusova muha (Delia radicum), čebulna muha (Hylemya antiqua) sta škodljivca, kjer poškodbe povzročajo ličinke – žerke, ki se zavrtajo v rastlino. Škodo preprečujemo z razkuževanjem
rastišča z uporabo sredstva VOLATON G-5%.
Priporočamo vam, da pred setvijo oziroma pred sajenjem pregledate zemljišče in po potrebi
uporabite insekticid VOLATON G-5 %, katerega plitvo zabranamo v zemljo 3 - 5 cm globoko.
Upoštevamo opozorila in omejitve, navedene v navodilu za uporabo in karenco.
89
SOLATNICE
VARSTVO SOLATNIC
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen ali škodljivec
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
v rastni dobi
polži, bramorji
registrirano sredstvo
v rastni dobi
gosenice
STEWARD
2g
pepelaste plesni
COSAN
30 g
Posevki listnatih vrtnin naj ne bodo prebujni, pregosti in prevlažni, ker to povečuje nevarnost
okužbe z glivičnimi boleznimi.
90
PARADIŽNIK, JAJČEVEC
PARADIŽNIK IN JAJČEVEC
BOLEZNI
Ime
črna listna pegavost paradižnika
(Alternaria solani)
opis
Bolezen opazimo kot temno rjave do črne
okroglaste ali oglate pege s koncentričnimi
krogi. Gliva najprej okuži spodnje liste,
nato pa preide na gornje dele in plodove.
Nevarnejša je v vlažnem vremenu.
črna listna pegavost paradižnika
Ime
paradižnikova plesen
(Phytophthora infestans)
opis
Paradižnikova plesen povzroča propadanje listov in rjavenje ter gnilobo plodov. V
vlažnem in toplem vremenu se gliva zelo
hitro širi in lahko v nekaj dneh uniči cele nasade paradižnika.
paradižnikova plesen
91
PARADIŽNIK, JAJČEVEC
VARSTVO PARADIŽNIKA IN JAJČEVCEV
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
pred setvijo
talni škodljivci
VOLATON G-5 %
600 - 800 g/100 m2
pred presajanjem
na pripravljeno
površino
širokolistni in ozkolistni
pleveli
STOMP 400 SC ali
DEVRINOL 45 FL
40 mL
30 mL
listne uši, rastlinjakov
ščitkar, resarji
CONFIDOR 200 SL ali
CALYPSO SC 480
7,5 mL
3 mL
gosenice, listne sovke
STEWARD
2g
polži, bramorji
registrirano sredstvo
peronospora, rje, pegavost, plesni, siva plesen
BAKRENI ANTRACOL ali
ANTRACOL ali
KOCIDE 2000 ali
FLOWBRIX BLAU SC
30 - 50 g
20 g
15 - 20 g
25 mL
pepelovke
COSAN
30 g
siva plesen
TELDOR SC 500
15 - 20 mL
pršice
DEMITAN
6 mL
po presajanju
po presajanju,
ko se rastline
primejo
in v rastni dobi
v rastni dobi
92
(inkorporacija na globino
5 cm)
(inkorporacija 3 - 5 cm)
PAPRIKA
VARSTVO PAPRIKE
Čas uporabe,
faza razvoja
Škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
pred sejanjem,
pred presajanjem
strune, ogrci, bramorji,
sovke, stonoge
VOLATON G-5 %
600 - 800 g
pred presajanjem
na pripravljeno
površino
širokolistni in ozkolistni
pleveli
DEVRINOL 45 FL
30 mL
v rastni dobi
gosenice, listne sovke
STEWARD
2g
polži, bramorji
registrirano sredstvo
rastlinjakov ščitkar, tripsi, uši
CONFIDOR 200 SL
7,5 mL
listne uši , rastlinjakov ščitkar
CALYPSO SC 480
3 mL
navadna pršica, rdeča
sadna pršica
DEMITAN
6 mL
po celotni površini
(inkorporacija 3 - 5 cm)
Za zatiranje plevela je možna uporaba različnih kombinacij herbicidov, o katerih se posvetujte
z agronomskimi svetovalci.
93
KAPUSNICE
KAPUSNICE
BOLEZNI
Ime
kapusova muha (Delia radicum/
Phorbia brassicae))
opis
Rastline poškodujejo ličinke – žerke, ki se
hranijo s stranskimi koreninami in obžirajo
skorjo glavne korenine. Sadike venejo, dobijo modro sivo barvo, rumenijo ter končno
propadejo. Kapusova muha se najpogosteje
pojavlja na zelju, cvetači in ohrovtu.
kapusova muha
VARSTVO KAPUSNIC
Čas uporabe,
faza razvoja
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
3 - 4 dni pred
semenski pleveli:
presajanjem na prip- ozkolistni in širokolistni
ravljeno površino
STOMP 400 SC ali
DEVRINOL 45 FL 40 mL
20 - 30 mL
pred sajenjem ali
presajanjem tretiranje tal
strune, ogrci, bramorji,
sovke, stonoge, larve
VOLATON G-5 %
600 - 800 g/100 m2
vzgoja sadik
in v rastni dobi
semenski ozkolistni pleveli
ARAMO 50
10 - 15 mL/ 100 m2
Bolezen, škodljivec ali plevel
(inkorporacija 5 – 8 cm)
po celotni površini
večletni ozkolistni pleveli
ARAMO 50
(ko dosežejo velikost 10 – 20 cm)
20 mL/ 100 m2
listne uši, mokasta kapusova uš
OGRIOL
200 mL
kapusov molj
FASTAC 10% SC
0,8 - 1,2 mL
gosenice kapusovega belina,
kapusov molj, kapusova sovka
STEWARD
2g
Za zatiranje plevela je možna uporaba različnih kombinacij herbicidov, o katerih se posvetujte
z agronomskimi svetovalci.
94
FIŽOL, GRAH
VARSTVO FIŽOLA IN GRAHA
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
po setvi pred
vznikom fižola ali
graha in plevelov
enoletni ozko in
širokolistni pleveli
STOMP 400 SC
50 mL
pred sajenjem ali
ob setvi
strune, ogrci, bramorji,
sovke, stonoge
VOLATON G-5 %
600 - 800 g
po vzniku fižola in
plevelov
enoletni ozkolistni in
širokolistni pleveli
ARAMO 50
1-2L
PIRIMOR 50 WG
6g
DEMITAN
6 mL
v rastni dobi,
črna fižolova listna uš, uši
tretiranja po potrebi
navadna pršica, rdeča sadna
pršica
po celotni površini
Pogosti škodljivci fižola in graha so fižolar, fižolova muha, črna fižolova listna uš, grahar, obrobkar, grahov zavijač, tripsi in pršice. Najpomembnejši sta črna fižolova uš (Aphis fabae) in zelena
grahova uš (Acyrthosiphon pisum). Na grahu je najbolj pogosta zelena uš, ki se masovno pojavlja in razvije več generacij zlasti v toplem in zmerno vlažnem vremenu. Zoper uši priporočamo
sredstvo PIRIMOR 50 WG v 0,06 % koncentraciji.
KUMARE
VARSTVO KUMAR
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen ali škodljivec
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
pred sajenjem ali
presajanjem tretiranje tal
strune, ogrci, bramorji,
sovke, stonoge
VOLATON G-5 %
600 - 800 g
COSAN
30 g
CALYPSO SC 480 ali
PIRIMOR 50 WG ali
FASTAC 10% SC
3 mL
6 mL
2 - 2,5 mL
gosenice in listne sovke
STEWARD
2g
pepelaste plesni
COSAN
20 - 40 g
škodljivci - po potrebi
uporabimo zgoraj navedena sredstva
v drugi polovici
pepelovka bučnic
vegetacije presledke
podaljšamo
listne uši resarji – tripsi, rastlinna 10 – 14 dni
jakov ščitkar, listne uši
nadaljna tretiranja
po potrebi
po celotni površini
95
ČEBULA, ČESEN, POR
ČEBULA, ČESEN IN POR
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
čebulna plesen (Peronospora destructor)
opis
Čebulna plesen je gospodarsko najpomembnejša bolezen čebule. Pogostejša je v hladnem
in vlažnem vremenu. Bolezen okuži vse dele čebule. Najprej se pojavijo bledo rumene pege
na mladih listih. Pege se kasneje povečajo. Okužba se prenese tudi na čebulice, ki postanejo
mehke in zgubane ter v shrambi močno gnijejo.
čebulna plesen
čebulna plesen - detajl
Ime
porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma)
opis
Podobno kot pri čebulni muhi povzročajo škodo žerke, ki meseca maja vrtajo rane po notranji
strani listov proti dnu čebulice. V srčne liste se ne zavrtajo. Napadeni listi se zvijajo, porumenijo
in na koncu odmrejo.
96
ČEBULA, ČESEN, POR
Ime
čebulna muha (Hylemya antiqua)
opis
Napadene rastline venejo, listi se zvijajo, srčni
list se suši in ga lahko izvlečemo. Škodljivec
ima 2 – 3 generacije letno. Za čebulo je
najbolj škodljiva prva generacija, druga in
tretja pa največ škode naredita na poru.
Rane, ki jih muha naredi na čebuli, postanejo vdorna mesta za glivice, ki povzročajo
gnitje rastlin.
čebulna muha
VARSTVO ČEBULE, ČESNA
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
pred sejanjem
strune, ogrci, bramorji,
sovke, stonoge
VOLATON G-5 %
600 - 800 g
po setvi oz. sajenju
do faze vznika,
pri česnu po saditvi
enoletni ozkolistni in
širokolistni pleveli
*STOMP 400 SC
40 - 50 mL
po vzniku čebule oz. enoletni in večletni
česna in plevelov
ozkolistni pleveli
ARAMO 50
10 - 20 mL
bolezni in škodljivci
v rastni dobi
ličinka čebulne muhe, minerne
muhe
VOLATON G-5 %
400 g
bramorji, polži (po potrebi)
registrirano sredstvo
peronospora
BAKRENI ANTRACOL ali 50 g
20 g
ANTRACOL
(po celotni površini)
(plitko inkorporirati v vrste)
Pri vzgoji mlade čebule za sprotno uživanje ne uporabljamo sredstva VOLATON G-5%.
*STOMP 400 SC lahko uporabljamo v čebuli pri vzgoji iz semena in čebulčka, na lahkih in humusnih tleh v odmerku
2,5 – 3 L/ha (25 – 30 mL/100 m²). Uporabo na zelo lahkih in s humusom revnih tleh odsvetujemo. Pri pridelavi čebule
iz semena priporočamo uporabo nižjih odmerkov. Pri pridelavi česna priporočamo uporabo sredstva STOMP 400 SC
v odmerku 4 L/ha.
97
KORENČEK, PETERŠILJ
VARSTVO KORENČKA IN PETERŠILJA
98
Čas uporabe,
faza razvoja
Plevel
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
Pred vznikom korenja in plevelov
enoletni širokolistni in
ozkolistni pleveli
STOMP 400 SC
40 mL
Po vzniku korenja in
plevelov
enoletni širokolistni in
ozkolistni pleveli
ARAMO 50
10 - 20 mL
LONČNICE, POSODOVKE
OKRASNE RASTLINE
LONČNICE IN POSODOVKE
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Ime
rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporarium)
opis
Rastlinjakov ščitkar je eden od najpomembnejših škodljivcev zelenjadnic in okrasnih rastlin.
Okrog 2 mm velik škodljivec je prekrit s finim voščenim prahom, ki mu daje bel videz. Ščitkar
s sesanjem povzroči bledenje listja, nekroze in odmiranje tkiva. Izloča medeno roso, na kateri
se pojavijo glivice sajavosti, ki zmanjšujejo asimilacijsko sposobnost listja, sajasta prevleka na
listih in cvetovih pa kvari njihov izgled. V ugodnih razmerah ima rastlinjakov ščitkar 10 – 12
generacij letno.
rastlinjakov ščitkar
99
LONČNICE, POSODOVKE
VARSTVO OKRASNIH RASTLIN
LONČNICE
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen ali škodljivec
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
2 do 3 dni po
presajanju
gniloba, ožig, sušenje
koreninskega vratu
zalivanje
BAKRENI ANTRACOL
3 tedne po
presajanju
gniloba, ožig, sušenje
koreninskega vratu
zalivanje ponovimo
prvi znaki okužb
listna pegavost, rje
DELAN WG
10 mL
ko so vidni prvi
znaki bolezni
siva plesen
TELDOR SC 500
12 mL
v fazi rasti
uši, tripsi, rastlinjakov
ščitkar
CONFIDOR 200 SL ali
CALYPSO SC 480
5 - 12,5 mL
3 mL
gosenice, listne sovke
STEWARD
2g
uši
PIRIMOR 50 WG
8 - 10 g
pršice
DEMITAN
6 mL
20 g
Zaradi občutljivosti različnih vrst in sort okrasnih rastlin priporočamo, da pred uporabo različnih
sredstev ali kombinacij preverite možno fitotoksičnost na manjšem številu rastlin. Za morebitno škodo ne odgovarjamo. V času cvetenja bodite še posebej previdni.
100
VRTNICE
VRTNICE
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
v mirovanju,
na čisto površino
širokolistni in ozkolistni
pleveli
STOMP 400 SC
40 mL
v rastni dobi
pepelovke
COSAN
20 - 40 g
listna pegavost, rja,
črna listna pegavost
DELAN 700 WG
10 g
listne uši
CONFIDOR 200 SL ali
PIRIMOR 50 WG ali
CALYPSO SC 480
5 - 12,5 mL
8 - 10 g
3 mL
pepelasta plesen
FOLICUR EW 250 ali
FALCON EC 460 ali
3 mL
3 mL
gosenice, listne sovke
STEWARD
2g
resarji - tripsi
CONFIDOR 200 SL
12,5 mL
pršice
DEMITAN
6 mL
ko se pojavijo
Zaradi občutljivosti različnih vrst in sort okrasnih rastlin priporočamo, da pred uporabo različnih
sredstev ali kombinacij preverite možno fitotoksičnost na manjšem številu rastlin. Za morebitno škodo ne odgovarjamo. V času cvetenja bodite še posebej previdni.
101
NAGELJNI IN PELARGONIJE
NAGELJNI IN PELARGONIJE
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen ali škodljivec
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
redna tretiranja v
razmaku 8 - 10 dni
listne pegavosti, rje
DELAN WG
10 mL
ob pojavu
zavijači, resarji
CONFIDOR 200 SL
5 - 12,5 mL
listne uši
CONFIDOR SL 200 ali
PIRIMOR 50 WG ali
CALYPSO SC 480
5 - 12,5 mL
8 - 10 g
3 mL
listna pepelovka, rje
FOLICUR EW 250
3 mL
gosenice, listne sovke
STEWARD
2g
pršice
DEMITAN
6 mL
polži, bramorji, stonoge
registrirano sredstvo
Zaradi občutljivosti različnih vrst in sort okrasnih rastlin priporočamo, da pred uporabo različnih
sredstev ali kombinacij preverite možno fitotoksičnost na manjšem številu rastlin. Za morebitno škodo ne odgovarjamo. V času cvetenja bodite še posebej previdni.
102
KRIZANTEME
KRIZANTEME
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen ali škodljivec
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
med vso rastno
dobo
listna pegavost, črna listna
pegavost
ANTRACOL ali
DELAN WG
25 g
10 mL
pepelovka
FOLICUR EW 250
3 mL
v rastni dobi
siva plesen ali gniloba
TELDOR SC 500
15 mL
ob pojavu
listni zavrtači, uši
CONFIDOR 200 SL ali
CALYPSO SC 480
5 - 12,5 mL
3 mL
gosenice, listne sovke
STEWARD
2g
listne nematode, resarji,
listne stenice
CONFIDOR 200 SL ali
FASTAC 10% SC
5 - 12,5 mL
1,2 - 1,8 mL
pršice
DEMITAN
5 - 7 mL
Zaradi občutljivosti različnih vrst in sort okrasnih rastlin priporočamo, da pred uporabo različnih
sredstev ali kombinacij preverite možno fitotoksičnost na manjšem številu rastlin. Za morebitno škodo ne odgovarjamo. V času cvetenja bodite še posebej previdni.
GERBERE
GERBERE
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen ali škodljivec
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
večkratno tretiranje
(7 dnevni presledki)
listna pegavost
DELAN WG
10 mL
večkratno tretiranje
(7 dnevni presledki)
siva plesen
TELDOR SC 500
15 mL
ob pojavu
listni zavrtači - minerji
CONFIDOR 200 SL
5 - 12,5 mL
rastlinjakov ščitkar, uši,
rilčkarji
CONFIDOR SL 200 ali
CALYPSO SC 480
5 - 12,5 mL
3 mL
pršice
DEMITAN
6 mL
Zaradi občutljivosti različnih vrst in sort okrasnih rastlin priporočamo, da pred uporabo različnih
sredstev ali kombinacij preverite možno fitotoksičnost na manjšem številu rastlin. Za morebitno škodo ne odgovarjamo. V času cvetenja bodite še posebej previdni.
103
DREVNINE
VARSTVO DREVNIN
Čas uporabe,
faza razvoja
Bolezen, škodljivec ali plevel
Sredstvo
Odmerek na 10 L
vode oz. 100 m2
v mirovanju
ščitaste uši,
jajčeca rdeče sadne pršice
BELO OLJE-FRUTAPON
ali OGRIOL
300 mL
300 mL
v rastni dobi, na
čisto površino
enoletni ozkolistni in
širokolistni pleveli
STOMP 400 SC
30 - 40 mL
konec marca
uši šiškarice
CONFIDOR 200 SL
10 mL
v rastni dobi
listne uši
CONFIDOR 200 SL ali
BELO OLJE-FRUTAPON
ali PIRIMOR 50 WG ali
OGRIOL ali
FASTAC 10% SC
5 - 12,5 mL
100 - 200 mL
8 - 10 g
100 - 200 mL
1,2 - 1,8 mL
ob pojavu
siva plesen
TELDOR SC 500
15 mL
pepelasta plesen
FOLICUR EW 250 +
COSAN
3 mL
30 g
pršice
DEMITAN
6 mL
Zaradi občutljivosti različnih vrst in sort okrasnih rastlin priporočamo, da pred uporabo različnih
sredstev ali kombinacij preverite možno fitotoksičnost na manjšem številu rastlin. Za morebitno škodo ne odgovarjamo. V času cvetenja bodite še posebej previdni.
104
TRETIRANJE Z NAHRBTNIMI MOTORNIMI
ŠKROPILNICAMI
Danes imamo na naših kmetijah, predvsem pri vinogradnikih, sadjarjih pa tudi pri pridelovalcih
krompirja večje število motornih nahrbtnih škropilnic. Delo s temi škropilnicami je lažje in bolj
ekonomično, če se pravilno uporabljajo. Hitrejše in manj naporno delo, predvsem pa manjša
poraba vode, so osnovne prednosti uporabe motornih škropilnic.
Če smo pri navadni škropilnici uporabili 0,25 % koncentracijo sredstva, pomeni, da smo porabili 2,5 kg sredstva na hektar, pri porabi 1000 litrov vode. Pri motorni škropilnici porabimo le
300 litrov vode na hektar, kar pomeni, da moramo za to količino vode narediti tri do štirikrat
močnejšo koncentracijo sredstva. Računamo lahko, da so koncentracije fungicidov in insekticidov običajno podane za rabo 1000 litrov vode na hektar s predpostavko, da je povprečen
hektar zemljišča zasajen s približno 3500 do 4000 vinskih trt. Zato velja pravilo:
KOLIKOKRAT ZMANJŠAMO KOLIČINO VODE, TOLIKOKRAT POVEČAMO
KONCENTRACIJO SREDSTVA ali UPOŠTEVAMO PRIPOROČENE HEKTARSKE ODMERKE (glej tabele)
Nahrbtne motorne škropilnice ne uporabljamo za tretiranje s herbicidi.
105
PRIPOROČILA ZA TRETIRANJE Z NAHRBTNIMI ŠKROPILNICAMI
Primer izračuna porabe vode in količine sredstva na površino:
POLJEDELSTVO
Nekatera sredstva imajo navedene hektarske odmerke in v primeru porabe 1 L sredstva in porabi približno 400 litrov vode na hektar, kolikor porabimo pri tretiranju z nahrbtno škropilnico,
sledi pri manjših površinah:
Poraba vode
Sredstvo
Površina
0,4 L
1L
2L
3L
4L
1 mL
2,5 mL
5 mL
7,5 mL
10 mL
10 m2
25 m2
50 m2
75 m2
100 m2
SADJARSTVO
V sadjarstvu je za dobro in enakomerno razporeditev sredstva pri tretiranju z nahrbtno
škropilnico potrebno porabiti približno 800 litrov vode na hektar, kar pomeni pri manjših
površinah v gostih enovrstnih nasadih s krošnjami višine 2,5 – 3 m naslednje:
Primer se nanaša na porabo 1 L sredstva in 800 L vode na hektar :
106
Poraba vode
Sredstvo
Površina
0,8 L
2L
4L
6L
8L
1 mL
2,5 mL
5 mL
7,5 mL
10 mL
10 m2
25 m2
50 m2
75 m2
100 m2
107
10 g = 1 dag
100 g = 10 dag
0,04
0,05
0,07
0,1
0,15
0,2
0,25
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
1
1,5
2
2,5
3
4
5
Potrebna
koncentracija
v%
5
6
8
12
18
24
30
36
40
60
72
84
96
120
180
240
300
360
480
600
12
1.000 g = 1 kg
10.000 g = 10 kg
4
5
7
10
15
20
25
30
40
50
60
70
80
100
150
200
250
300
400
500
10
20
8
10
14
20
30
40
50
60
80
100
120
140
160
240
300
400
500
600
800
1.000
10 cm3 = 0,1 dl
100 cm3 = 1 dl
7
9
13
18
27
36
45
54
72
90
108
126
144
180
270
360
450
540
720
900
Gramov oz. cm3 sredstva:
18
24
30
42
60
90
120
150
180
240
300
360
420
480
600
900
1.200
1.500
1.800
2.400
3.000
60
32
40
56
80
120
160
200
240
320
400
480
560
640
800
1.200
1.600
2.000
2.400
3.200
4.000
80
1.000 cm3 = 1 L
10.000 cm3 = 10 L
20
25
35
50
75
100
125
150
200
250
300
350
400
500
750
1.000
1.250
1.500
2.000
2.500
50
Volumen tanka škropilnice v litrih:
6
8
11
15
23
30
38
45
60
75
90
105
120
150
230
300
380
450
600
750
15
TABELA ZA PRIPRAVLJANJE POTREBNE KONCENTRACIJE
40
50
70
100
150
200
250
300
400
500
600
700
800
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
4.000
5.000
100
80
100
140
200
300
400
500
600
800
1.000
1.200
1.400
1.600
2.400
3.000
4.000
5.000
6.000
8.000
10.000
200
120
150
210
300
450
600
750
900
1.200
1.500
1.800
2.100
2.400
3.000
4.500
6.000
7.500
9.000
12.000
15.000
300
160
200
280
400
600
800
1.000
1.200
1.600
2.000
2.400
2.800
3.200
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
16.000
20.000
400
OBRAZEC ZA PRIPRAVO KOLIČINE SREDSTVA ZA TRETIRANJE
I. TEHNOLOŠKE ZAHTEVE
• pesticid
• količina vode:
• vrsta šob:
• približna delovna hitrost: l [kg]/ha (=Dha)
l/ha
km/ha
II. TEHNIČNI PODATKI
• vrsta škropilnice:
• max. kapaciteta črpalke: l/min
• delovna širina:
m
• prestava:
, hitrost:
do km/ha
III. IZRAČUN PRETOKA ŠRKOPILNE ARMATURE (K)
-------------------------- = ____________ l/min
• pretok za eno šobo (k) = ---------------- = ________ l/min
IV. IZRAČUN HITROSTI
-------------------------- = ____________ km/h
Q = količina vode/ha
v = delovna hitrost
K = pretok škropilne armature
r = delovna širina
V. KONTROLA – KONČNI IZRAČUN Q
--------------------------------------- = _____________ l/ha
VI. IZRAČUN KOLIČINE SREDSTVA, KI GA POTREBUJEMO ZA EN SOD (D sod)
______________ l(kg)/sod
VII. ZAPIS PODATKOV ZA TRETIRANJE
• traktor:
• prestava:
• plin:
• hitrost:
• štev.obratov:
• pritisk:
• vrsta (tip) šobe:
• količina sredstva (pesticida) za en sod:
______________________
______________________
______________________
_______________ kg [l]/sod
_______________ kg [l]/sod
_______________ kg [l]/sod
VIII. OPOMBE – OPOZORILA:
Kraj:
108
Datum:
Podpis:
SEZNAM SREDSTEV
SEZNAM SREDSTEV
ANTRACOL®
Bayer CropScience
fungicid
Aktivna snov: propineb (70 %)
Način delovanja: kontaktno
Formulacija: WP (močljiv prašek)
Pakiranje: škatla (20 g, 100 g), vreča (1 kg, 25 kg)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Propineb je organski foliarni fungicid s takojšnjim in dolgotrajnim delovanjem, ki se enakomerno razporedi po rastlinskem tkivu. Razvoj plesni preprečuje s vplivom na njihove encimske
sisteme.
Uporaba:
Antracol uporabljamo:
a) na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje:
- peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2 % koncentraciji (20 g na 10 L vode),
- črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,25 % koncentraciji (25 g na 10 L vode),
oziroma v odmerku 1 kg/ha pri običajni porabi vode;
b) na jablanah in hruškah za zatiranje škrlupa (Venturia spp.) v 0,2 % koncentraciji (20 g na
10 L vode);
c) v nasadih hmelja za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora humuli) samo do
začetka cvetenja v 0,2 % koncentraciji (20 g na 10 L vode);
d) na tobaku za zatiranje tobakove plesni (Peronospora tabacina) v 0,2 % koncentraciji (20 g
na 10 Lvode);
e) na paradižniku za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v 0,2 – 0,25 % koncentraciji (20-25 g na 10 L vode);
f ) na krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) in črne listne pegavosti krompirja (Alternaria solani) v odmerku 1,5 - 1,8 kg/ha (15 - 18 g na 100 m2);
g) na tulipanih za zatiranje sive plesni (Botryotinia fuckeliana) v 0,3 - 0,4 % koncentraciji (30 - 40
g na 10 L vode).
Karenca: 14 dni za paradižnik (na prostem in v rastlinjaku) in krompir, 21 dni za tobak, jabolka,
hruške in namizno grozdje, 42 dni za vinsko grozdje, za hmelj je karenca zagotovljena s časom
uporabe.
109
SEZNAM SREDSTEV
ANTRACOL® COMBI
Bayer CropScience
fungicid
Aktivna snov: propineb (70 %), cimoksanil (6 %)
Način delovanja : kontaktno in lokosistemično
Formulacija: WP (močljiv prašek)
Pakiranje: škatla (20 g , 100 g, 1 kg)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Antracol combi sodi v skupino lokosistemikov. Kontaktna komponenta sredstva na površini
preprečuje kalitev trosov, sistemična komponenta pa vdre v rastlinsko tkivo in tam zaustavi
razvoj zajedalske glive v času inkubacijske dobe.
Uporaba:
Antracol combi uporabljamo za zatiranje:
- peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2 % koncentraciji (20 g na 10 L vode) ali
v odmerku 2 kg/ha ob porabi vode 1000 L/ha (20 g na 10 L vode na 100 m2). Ob tretiranju v
navedeni koncentraciji se spomladi zatira tudi rdeči listni ožig vinske trte (Pseudopeziza tracheiphila) in zmanjšuje črno pegavost vinske trte (Phomopsis viticola);
- krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v odmerku 2,5 kg/ha (25 g na 100 m2).
Karenca: 14 dni za krompir, 21 dni za namizne sorte grozdja in 42 dni za vinske sorte grozdja.
ARAMO® 50
BASF
herbicid
Aktivna snov: tepraloksidim (50 g/L)
Način delovanja: foliarno
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: plastenka (1 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
• selektivni herbicid za zatiranje ozkolistnih plevelov po vzniku v širokolistnih kulturah: fižol
za zrnje, krompir, grah za zrnje in stročje, česen, čebula, redkev, korenje, ohrovt, zelje in
ozimna ter jara oljna ogrščica.
Uporaba:
• za zatiranje vseh pomembnih enoletnih ozkolistnih plevelov v odmerku 1,0 do 1,5 L/ha. Nižji
odmerek uporabimo, ko imajo pleveli 3 prave liste, višjega pa, ko trave zaključujejo razvojno
110
SEZNAM SREDSTEV
fazo razraščanja. Samonikla žita uspešno zatremo z odmerkom 1,0 L/ha, preden preidejo v fazo
razraščanja. V fazi razraščanja plevelnih žit uporabimo odmerek 1,5 L/ha;
• za zatiranje večletnih trav, kot so pirnica in divji sirek, v odmerku 2 L/ha; škropljenje opravimo,
ko pleveli dosežejo velikost 10 – 20 cm;
Oljno ogrščico škropimo jeseni do razvojne faze 9 listov, medtem ko jaro oljno ogrščico
škropimo samo do razvojne faze 6 listov.
Sredstvo lahko uporabimo samo enkrat v rastni sezoni v maksimalnem odmerku 2 L/ha ali pa
se uporabljajo deljeni odmerki, ki skupaj ne smejo presegati maksimalnega odmerka.
Karenca: 56 dni za fižol, 35 dni za krompir in grah, 28 dni za ohrovt, česen, čebulo in redkev, 21
dni za korenje in zelje, 90 dni za oljno ogrščico.
BAKRENI ANTRACOL®
Bayer CropScience
fungicid
Aktivna snov: propineb (45,5 %), baker v obliki bakrovega oksiklorida (17,5 %)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: WP (močljiv prašek)
Pakiranje: škatla (1 kg)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti in uporaba:
Fungicidno delovanje sredstva je vezano na bakrov in cinkov ion, ki poškodujeta encimske
sisteme plesni in povzročita precipitacijo beljakovin.
Uporaba:
Bakreni Antracol uporabljamo kot preventivni fungicid:
a) na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje peronospore vinske
trte (Plasmopara viticola) v 0,25 % koncentraciji (25 g na 10 L vode) pred cvetenjem in v 0,35 %
koncentraciji (35 g na 10 L vode) po cvetenju;
b) na paradižniku in krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) ter
črne listne pegavosti (Alternaria solani) v 0,3-0,5 % koncentraciji (30-50 g na 10 L vode).
Karenca: 14 dni za paradižnik (na prostem in v zavarovanem prostoru) in krompir, 21 dni za
namizne sorte grozdja in 42 dni za vinske sorte grozdja.
111
SEZNAM SREDSTEV
BASAGRAN® DP - P
BASF
herbicid
Aktivna snov: bentazon 333 g/L, diklorprop-P 233 g/L
Formulacija: SL (vodotopni koncentrat)
Pakiranje: plastenka (1 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Basagran DP-P je herbicid namenjen zatiranju enoletnega in večletnega širokolistnega plevela
v oziminah oziroma jarinah (pšenica, ječmen, rž in oves). Posebej uspešno zatira plezajočo lakoto ali smolenec (Galium aparine), kamilice (Chamomilla spp.) in navadno zvezdico (Stellaria
media). Sprejem sredstva poteka predvsem skozi zelene dele plevelov (listi in steblo), zato je
potrebno dobro omočenje.
Uporaba:
Sredstvo Basagran DP-P se uporablja za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega
plevela v ozimni oziroma jari pšenici in ječmenu, ozimni rži in ovsu. Tretira se v odmerku
največ 3 L/ha (30 ml na 100 m2) ob priporočeni uporabi vode 200-400 L/ha (2-4 L na 100
m2). Tretiramo od treh listov do konca razraščanja (BBCH 13 – 31) posevka ali po zaključenem
kolenčenju, od začetka razvoja zastavičarja do odpiranja nožnice (BBCH 39 - 49).
Priporočena uporaba vode 200 – 400 L/ha (2 – 4 L na 100 m2).
Karenca: 30 dni za pšenico, ječmen, rž in oves
BAYFOLAN
Pinus TKI
specialno tekoče gnojilo
Sestava: dušik (11 %), fosfor (8 %), kalij (6 %), mikroelementi
Način delovanja: sistemično prek listov in korenin
Formulacija: SL (vodotopen koncentrat)
Mikroelementi: železo (190 mg/l), mangan (162 mg/l), bor (102 mg/l), baker (81 mg/l), cink
(61 mg/l), molibden (9 mg/l), kobalt (3,5 mg/l)
Pakiranje: plastenka (500 mL, 1 L, 5 L, 10 L, 20 L)
Značilnosti:
Tekoče gnojilo za uporabo v poljedeljstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu, zelenjadarstvu in okrasnih rastlinah.
Ima ugoden vpliv na rastline:
- pospešuje rast in tvorbo cvetov
- izboljšuje zdravstveno stanje rastlin
- povečuje vsebnost sladkorja v plodovih in pospešuje njihovo zorenje
- preprečuje in zdravi klorozo
- povečuje količino in kakovost pridelka
- dobro se meša s številnimi fungicidi in insekticidi.
112
SEZNAM SREDSTEV
Uporaba:
• poljedeljstvo (skupno letno 5,0 - 7,5 L/ha); za ozimna žita 1 - 2 škropljenji od razraščanja do
začetka kolenčenja, za jara žita 1 - 2 škropljenji od štirilistnega stadija do začetka kolenčenja, za
sladkorno peso 1 - 3 škropljenja od stadija prvega listnega para do zapiranja vrst na 14 dni, za
krompir prvič, ko je krompir visok 10 cm in nato po potrebi še dve škropljenji na 14 dni
• vinogradništvo in sadjarstvo (300 ml na 100 L vode); 4 - 6 škropljenj v času intenzivne rasti;
med cvetnjem ne škropimo
• hmeljarstvo (skupno letno 5 - 8 L/ha); 6 - 8 škropljenj pred cvetenjem
• zelenjadarstvo (300 ml na 100 L vode); 1 - 2 škropljenji v času bujne rasti na 14 dni
• okrasne rastline (300 ml na 100 L vode); 1 - 2 škropljenji na 14 dni
• jagode (300 ml na 100 L vode); škropimo štirikrat - ob začetku brstenja, tik pred cvetenjem,
takoj po obiranju in jeseni.
BELO OLJE - FRUTAPON
NOVO!
Nufarm
insekticid, pomožno sredstvo
Aktivna snov: parafinsko olje (98 %)
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: plastenka (500 mL, 1 L, 25 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Insekticid z dotikalnim delovanjem primeren za zimska in predspomladanska škropljenja sadnega drevja proti prezimelim škodljivcem.
Uporaba:
• uporabljamo ga kot insekticid z dotikalnim delovanjem od začetka vegetacije do razvojne
faze C in D oz. do faze mišjega ušesa (3 – 4 % konc.) proti naslednjih škodljivcem:
- kaparjem
- rdeči sadni pršici
- listnim ušem
- jablanovi bolšici
• 4 % koncentraciji (400 ml / 10 l vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadno drevje
• 3 % koncentraciji (300 ml / 10 l vode) za koščičasto sadje
• kombiniramo ga lahko z drugimi insekticidi za povečanje učinkovitosti (0,3 – 0,5 % konc.)
• za poletna škropljenja sadnega drevja proti listnim ušem, rdeči sadni pršici in ščitkarjem ga
uporabimo v 1 – 2 % konc.
• ne uporabljamo v vetrovnem ali vročem vremenu
Karenca: hruška, jablana, koščičasto sadje, pečkato sadje, zagotovljena s časom uporabe.
113
SEZNAM SREDSTEV
*BLOSSOM PROTECT ™
bio-ferm
mikrobiotični antagonist
Aktivna snov: 2 izolata Aureobasidium pullulans
Način delovanja: preventivno
Formulacija: komponenta B – 1,5 kg blastospore v naravnem mediju, komponenta A – 10,5
kg pufer (pH 3,5 – 4)
Pakiranje: vreča 1,5 kg + 10,5 kg
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Sredstvo vsebuje blastospore glive Aureobasidium pullulans, izolirane iz cvetov jablan, ki so naravni antagonisti povzročiteljici hruševega ožiga (Erwinia amylovora). Sredstvo nanešeno na cvetove
jablan in hrušk preprečuje prodiranje patogena v cvet in na ta način ščiti drevesa jablan in hrušk
pred okužbo. Uporaba sredstva ne vpliva na obarvanje in na okus plodov.
Uporaba:
Sredstvo uporabljamo za preprečevanje okužb s hruševim ožigom (Erwinia amylovora) v intenzivnih nasadih jablan in hrušk.
S sredstvom se tretira v fenološki fazi od začetku cvetenja (BBCH 61) do konca cvetenja (BBCH 69)
v časovnih razmakih 2 do 5 dni, odvisno od napredovanja cvetenja, vremenskih razmer in infekcijskega pritiska bolezni.
Redno tretiranje v odprt cvet v času, ko je odprtih 10 %, 40 %, 70 % in 90 % cvetov, omogoča nanos
kvasovkam podobnih kolonij glive na vse dele cveta.
Uporablja se v odmerku 6 kg na ha na 1 m višine krošnje ali v 1,2 % koncentraciji (12 g/L škropilne
brozge) pri porabi 500 L vode/ha na vsak meter višine krošnje. Poraba vode ne sme manjša od 500L/
ha (na 1 m višine krošnje), da dosežemo zadovoljivo omočenost vseh delov cvetov.
Karenca: za jabolka in hruške ni potrebna
*Izjemno dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskega sredstva za 120 dni. Velja do 01. 08. 2010.
114
SEZNAM SREDSTEV
BOOM EFEKT™
Pinus TKI
herbicid
Aktivna snov: glifosat (360 g/L) (N-fosfonometil glicin)
Način delovanja: sistemično
Formulacija: SL (vodotopni koncentrat)
Pakiranje: plastenka (100 mL, 200 mL, 1 L, 5 L, 25 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Deluje sistemično preko zelenih delov rastlin in se z rastlinskimi sokovi prenaša po rastlini.
Preprečuje delitev celic in s tem povzroči propadanje rastlin.
Uporaba:
Sredstvo lahko uporabljamo kot neselektivni sistemični herbicid za zatiranje enoletnega in
večletnega plevela v:
1. strniščih, sadovnjakih, vinogradih in na nekmetijskih površinah za zatiranje:
a) enoletnega plevela v odmerku 2-3 L/ha (20-30 ml na 100 m2);
b) večletnega plevela in sicer odvisno od vrste v odmerku:
• 8-9 L/ha (80-90 ml na 100 m2) za zatiranje prstastega pesjaka (Cynodon dactylon), ko plevel
doseže višino 15-20 cm;
• 6-8 L/ha (60-80 ml na 100 m2) za zatiranje njivskega slaka (Convolvulus arvensis) v času
cvetenja;
• 6-7 L/ha (60-70 ml na 100 m2) za zatiranje robide (Rubus spp.) v septembru in oktobru;
• 4+1 L/ha v deljeni (split) aplikaciji (40 + 10 ml na 100 m2) za zatiranje okrogle ostrice (Cyperus
rotundus) v času cvetenja;
• 3,5-5 L/ha (35-50 ml na 100 m2) za zatiranje divjega sirka (Sorghum halepense) v fazi metličenja,
njivskega osata (Cirsium arvense), kodrolistne kislice (Rumex crispus) in topolistne kislice
(Rumex obtusifolius) in navadnega pelina (Artemisia vulgaris), ko pleveli dosežejo 40 cm, ter
navadnega regrata (Taraxacum officinalis),
• 2,5-3,5 L/ha (25-35 ml na 100 m2) za zatiranje plazeče pirnice (Elymus repens), ko doseže
višino 25-30 cm.
Navedene odmerke uporabljamo ob porabi vode 100-200 L na ha (1-2 L vode na 100 m2).
2. gozdnih nasadih in sicer:
a) v gozdnih drevesnicah smreke in rdečega bora za zatiranje ozkolistnega in
širokolistnega plevela:
- v času mirovanja sadik v 1 % koncentraciji ob uporabi 400 L vode na hektar (40 ml v 4 L vode
na 100 m2) s tem, da tretiramo celo površino, ali
- v času aktivne rasti v 2 % koncentraciji, ob uporabi 400 L vode na hektar (40 ml v 4 L vode na
100 m2) s tem, da tretiramo med vrstami sadik in obvezno uporabljamo ščitnik.
b) v mladih nasadih iglavcev za zatiranje olesenelega plevela listavcev v 1,5 % koncentraciji (75 ml v 5 L vode na 100 m2) ob porabi 300 L vode na hektar s tem, da tretiramo med
vrstami sadik in obvezno uporabljamo ščitnik.
c) za zatiranje koreninskih izrastkov in poganjkov iz štorov listavcev (hrast, gaber in
bukev) v 15 % koncentraciji (1,5 L v 10 L vode), s premazovanjem takoj po poseki, od maja do
decembra.
Karenca: 35 dni za sadno drevje in vinsko trto.
115
SEZNAM SREDSTEV
BREAK THRU® S 240
BASF
močilo
Aktivna snov: polieter-polimetilsiloksan-kopolimer (100 %)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: AL (druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene)
Pakiranje: plastenka (0,25 L)
Registrirano v
programih varstva:
Značilnosti:
BREAK THRU S 240 se uporablja kot dodatek škropilnim brozgam za izboljšanje omočljivosti
listov tretiranih rastlin.
Uporaba:
a) v poljedelstvu in zelenjadarstvu:
- pri tretiranju s sistemičnimi sredstvi v odmerku 0,2 L/ha;
- pri tretiranju s kontaktnimi sredstvi v odmerku 0,125 L/ha
b) v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu je odmerek odvisen od količine uporabljene
vode:
- do 400 L/ha vode v 0,05 - 0,10 % koncentraciji;
- med 400 in 800 L/ha v 0,03 - 0,05 % koncentraciji;
- nad 800 L/ha vode v 0,02 – 0,03 % koncentraciji.
Največji dovoljen odmerek je 0,5 L/ha.
c) na okrasnih rastlinah v 0,02 – 0,03 % koncentraciji. Največji dovoljen odmerek je 0,2 L/ha.
BREAK THRU S 240 se lahko uporabi tudi pri tretiranju z zmanjšano porabo vode.
Močilo BREAK THRU ni dovoljeno dodajati fitofarmacevtskim sredstvom, ki lahko povzročijo
fitotoksičnost. Sredstva se ne sme dodajati foliarnim gnojilom. Dodajanje drugih sredstev za
boljše oprijemanje ni dovoljeno.
Karenca: Upošteva se karenca sredstva, kateremu je bil dodan BREAK THRU S 240.
CAMBIO®
BASF
herbicid
Aktivna snov: bentazon (320 g/L), dikamba (90 g/L)
Način delovanja : sistemično
Formulacija: SL (vodotopni koncentrat)
Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Cambio je translokacijski herbicid namenjen zatiranju širokolistnih plevelov v koruzi. Sestavljen
je iz dveh aktivnih snovi, skupaj sta bolj učinkoviti kot vsaka posebej pri polnem odmerku.
Deluje samo preko zelenih delov plevelov.
116
SEZNAM SREDSTEV
Uporaba:
Cambio se uporablja za zatiranje širokolistnih plevelov v koruzi po vzniku plevelov, pri tem
ima koruza 2 do 7 listov. Uporablja se v odmerku 2,0 do 3,0 L/ha. Manjši odmerek uporabimo
pri zatiranju plevelov ko imajo do 4 liste, večji pa na plevele, ki imajo do 6 listov.
Aktivna snov dikamba deluje sistemično zato se premesti tudi v korenine plevelov. Za
uničevanje večletnih širokolistnih plevelov priporočamo odmerek 2,5 L/ha. Slak in osat zatiramo pri velikosti od 10 do 15 cm.
Delovanje herbicida Cambio izboljšamo z dodatkom močila.
Priporočena uporaba vode 200 do 300 L/ha.
Po škropljenju ne sme deževati 6 ur.
Karenca: 40 dni za silažno koruzo, 63 dni za koruzo v zrnju.
CORAGEN®
NOVO!
DuPont
insekticid
Aktivna snov: klorantraniliprol (200 g/L)
Način delovanja: dotikalno in želodčno
Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija)
Pakiranje: plastenka (1 L, 200 mL)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Nova aktivna snov z novim načinom delovanja aktivira rianodinske receptorje, ki stimulirajo
sproščanje in izpraznitev celičnih kalcijevih zalog iz sarkoplazmatskega retikuluma mišičnih
celic, kar oslabi regulacijo in povzroči paralizo ter smrt občutljivih vrst žuželk.
Uporaba :
Coragen uporabljamo kot insekticid za zatiranje številnih škodljivcev na
a) jablanah in hruškah
• za zatiranje jabolčnega zavijača (Cydia pomonella), sadnega zavijača (Adoxophyes orana),
pasastega sadnega lupinarja (Pandemis heparana) in breskovega zavijača (Cydia molesta)
v odmerku 18 mL/hL. Tretiramo v času po odlaganju jačec oziroma v skladu z napovedjo opazovalno-napovedovalne službe.
• za zatiranje sadnega listnega sitarja (Phyllonorycter blancardella), sadnega listnega zavrtača
(Phyllonorycter corylifoliella) in sadnega listnega duplinarja (Leucoptera scitella) v odmerku
18 mL/hL. Tretiramo v času po odlaganju jajčec oziroma v skladu z napovedjo opazovalnonapovedovalne službe. Uporaba na jablanah je dovoljena od konca cvetenja do zorenja plodov
(BBCH 70 do 87) ob upoštevanju karence. Na jablanah sta dovoljeni dve tretiranji v rastni sezoni
v intervalu, ki ne sme biti krajši od 12 dni.
Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter krošnje (1500 L pri višini krošnje 3 m). Pri
odmerku 18 mL/hL to pomeni 270 mL pripravka/ha, kar je najvišji dovoljen odmerek pri enem
tretiranju jablan. b) breskvah in nektarinah
• za zatiranje breskovega zavijača (Cydia molesta) v odmerku 18-20 mL/hL.
• za zatiranje breskovega molja (Anarsia lineatella) v odmerku 16 mL/hL. Tretiramo v času
po odlaganju jajčec oziroma v skladu z napovedjo opazovalno-napovedovalne službe. Uporaba na breskvah je dovoljena od konca cvetenja dalje do zorenja plodov (BBCH 70 do 85) ob
117
SEZNAM SREDSTEV
upoštevanju karence. Dovoljeni sta dve tretiranji v eni rastni sezoni, interval med njima ne sme
biti krajši od 12 dni.
Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter krošnje (1500 L pri višini krošnje 3 m). Pri
odmerku 20 mL/hL to pomeni 300 mL pripravka/ha, kar je najvišji dovoljen odmerek pri enem
tretiranju breskev. c) vinskem in namiznem grozdju za zatiranje križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana) in pasastega grozdnega sukača (Eupoecilia ambiguella) v odmerku 15 mL/hL. Tretiramo
v času po odlaganju jajčec, oziroma v skladu z napovedjo opazovalno-napovedovalne službe.
Na vinski trti je dovoljeno eno tretiranje v eni rastni sezoni od začetka cvetenja dalje.
Izhodiščna poraba vode znaša 500 L na višinski meter zelene stene oziroma 1000 L na hektar vinograda. Pri odmerku 15 mL/hL to pomeni 150 mL pripravka/ha, kar je najvišji dovoljen
odmerek pri enem tretiranju vinograda.
d) krompirju za zatiranje koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) v odmerku 0,06 L/
ha. Tretiramo v času po odlaganju jajčec, oziroma v skladu z napovedjo opazovalno-napovedovalne službe. Dovoljeni sta dve tretiranji v eni rastni dobi v časovnem intervalu 21 dni.
Tretiramo ob porabi vode 300 - 600 L/ha (3 - 6 L na 100 m2 ).
Karenca: 30 dni za vinsko grozdje, 14 dni za jabolka, hruške, breskve, nektarine in krompir, 3
dni za namizno grozdje.
CORBEL®
BASF
fungicid
Aktivna snov: fenpropimorf (750 g/L)
Način delovanja: sistemično
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranja: plastenka (1 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Sistemični fungicid za zatiranje bolezni strnih žit.
Uporaba:
a) v pšenici, ječmenu in rži za zatiranje pšenične (ječmenove) pepelovke (Blumeria graminis) in žitnih rj (Puccinia spp.) v odmerku 0,75 L/ha (7,5 mL/100 m2), ob priporočeni porabi vode
200 do 400 L/ha.
Tretiramo ob pojavu prvih znakov bolezni. Corbel lahko na isti površini uporabimo največ
dvakrat letno.
Karenca: 42 dni za pšenico, ječmen in rž.
118
SEZNAM SREDSTEV
COSAN®
Agrostulln
fungicid
Aktivna snov: žveplo (800 g/kg)
Način delovanja: dotikalno, s hlapi
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: vreča (1 kg, 10 kg, 25 kg, 300 g)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Cosan je dotikalni fungicid za zatiranje pepelovk na vinski trti, jablanah, breskvah, hmelju, kumarah, grahu in na okrasnih rastlinah. Delno deluje tudi akaricidno na pršice.
Uporaba:
Cosan uporabljamo za zatiranje:
- oidija vinske trte (Uncinula necator) na vinski trti v odmerku 3-6 kg/ha (30-60 g na 100 m2) od
faze BBCH 13 naprej, ko so že razviti najmanj trije listi;
- jablanove pepelovke (Podosphaera leucotricha) na jablanah pred cvetenjem v 0,3-0,5% koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 1000 L/hektar (30-50 g v 10 L vode). Na občutljivih sortah
jablane (Rdeči delišes) je potrebno uporabiti nižje koncentracije, ne sme pa se uporabljati pri
sortah Cox’s orange, Ontario in Berlepesch.
- breskove pepelovke (Sphaerotheca leucotricha var. persicae) na breskvah po cvetenju v 0,30,5% koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 1000 L/hektar (30-50 g v 10 L vode);
- hmeljeve pepelovke (Sphaerotheca macularis) na hmelju v 0,25% koncentraciji, ko so rastline
visoke vsaj 1 m, največ 15-krat v rastni dobi;
- pepelovk (Oidium spp.) na kumarah in grahu v 0,1-0,2 % koncentraciji (10-20 g v 10 L vode);
- šipkove pepelovke (Sphaerotheca pannosa var. rosae) na vrtnicah v 0,35% koncentraciji (35 g
v 10 L vode);
- pepelovk (Oidium spp.) na drugih vrstah okrasnih rastlin (begonije, cinerarije, krizanteme
in hortenzije) v 0,1-0,3 % koncentraciji (10-30 g v 10 L vode).
Karenca: 28 dni za vinsko trto, 21 dni za breskve, 8 dni za hmelj, 7 dni za jablane in grah, 3 dni za
kumare (na prostem in v rastlinjaku).
CURZATE® M
DuPont
fungicid
Aktivna snov: mankozeb (40 %), cimoksanil (4 %)
Način delovanja: dotikalno in lokosistemično
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: škatla (1 kg)
Registrirano v programih varstva:
119
SEZNAM SREDSTEV
Značilnosti:
Curzate® M je kombinacija mankozeba in cimoksanila z dopolnjujočim delovanjem. Mankozeb ima preventivno kontaktno delovanje z dolgotrajnim učinkom. Oblikuje zaščitno plast na
površini rastline in jo ščiti pred okužbo. Cimoksanil ima kurativno delovanje. Hitro prodre v
tkivo rastline in zaustavi razvoj micelija in trosov. Curzate M je aktiven v vseh razvojnih stadijih
povzročitelja bolezni. Curzate M ne ščiti novih listov, ki se razvijejo po tretiranju. Pri tretiranju je
pomembno zagotoviti enakomerno nanašanje škropiva na vse dele rastlin.
Uporaba:
Curzate® M se uporablja za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2-0,3 %
koncentraciji (2–3 kg na 1000 L vode na ha). Prvič se tretira, ko se pojavi nevarnost okužbe s
peronosporo, nato pa v 10-14 dnevnih presledkih, dokler obstaja nevarnost novih okužb.
Karenca: 28 dni za namizne sorte grozdja in 42 dni za vinske sorte grozdja.
CURZATE® R
DuPont
fungicid
Aktivna snov: baker v obliki bakrovega oksiklorida (40 %), cimoksanil (4 %)
Način delovanja: dotikalno in lokosistemično
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: škatla (1 kg)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti: Curzate® R vsebuje kontaktni snovi baker v obliki bakrovega oksiklorida in cimoksanil z dopolnjujočim načinom delovanja. Bakrov oksiklorid ima preventivno in kontaktno delovanje. Na rastlinski površini tvori zaščitno plast, ki prepreči infekcijo. Cimoksanil deluje
kurativno. Hitro prodre v tkivo rastline in zaustavi razvoj micelija in trosov. Curzate R je aktiven
v vseh razvojnih stadijih povzročitelja bolezni. Baker in cimoksanil ne ščitita novih listov, ki se
razvijejo po tretiranju. Pri tretiranju je pomembno zagotoviti enakomeren nanos škropiva na
vse dele rastlin.
Uporaba: Curzate® R se uporablja:
- na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte
(Plasmopara viticola) v 0,2-0,3 % koncentraciji (20–30 g na 10 L vode na 100 m2). Prvič tretiramo,
ko se pojavi nevarnost okužbe s peronosporo, nato pa v 10 do 14 dnevnih presledkih, dokler
obstaja nevarnost novih okužb. Med cvetenjem tretiranje ni dovoljeno.
- na hmelju za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora humuli) v 0,3 % koncentraciji (30 g na 10 L vode na 100 m2).
Karenca: 42 dni za vinsko grozdje, 28 dni za namizno grozdje in 14 dni za hmelj.
120
SEZNAM SREDSTEV
DELAN® 700 WG
BASF
fungicid
Aktivna snov: ditianon (700 g/kg)
Način delovanja : dotikalno
Formulacija : WG (močljiva zrnca)
Pakiranja: škatla (100 g, 1 kg, 5 kg)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Delan 700 WG je kontaktni fungicid s preventivnim in kurativnim delovanjem.
Uporaba:
DELAN 700 WG uporabljamo za zatiranje:
a) na jablanah in hruškah – jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis), jablanovega raka
(Nectria galligena) in hruševega škrlupa(Venturia pyrina) v 0,05 % koncentraciji pri izhodiščni
porabi vode 1000 L/ha (5 g/10 L vode) oziroma 0,25 kg/ha za vsak meter višine krošnje. Maksimalna količina tretiranja je 0,75 kg/ha.
b) na vinski trti – peronospore vinske trte (Plasmopara viticola), v 0,05 % koncentraciji pri
izhodiščni porabi vode 1000 L/ha (5 g/10 L vode), rdečega listnega ožiga (Pseudopeziza tracheiphila) in črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,075 % koncentraciji pri izhodiščni
porabi vode 1000 L/ha (7,5 g/10 L vode);
c) na hmelju – hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) v 0,05 % koncentraciji (5
g/10 L vode). Maksimalna količina tretiranja je 1,2 kg/ha.
Karenca: 21 dni za jabolka in hruške, 42 dni za grozdje in 14 dni za hmelj.
DEMITAN
Gowan
akaricid
Aktivna snov: fenazakvin (200 g/L)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija)
Pakiranja: plastenka (6 mL, 50 mL, 200 mL, 1 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Demitan je kontaktno/želodčni akaricid. Vsebuje aktivno snov fenazakvin, ki preprečuje dihanje
škodljivih žuželk.
Uporaba:
Sredstvo uporabljamo za zatiranje:
- pršice trsne kodravosti ali akarinoze vinske trte (Calepitrimerus vitis) v 0,06 % koncentraciji
(6 ml v 10 L vode) v vinogradih,
- rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) in navadne pršice (Tetranychus urtice) v sadovnjakih
in sicer v 0,05 % koncentraciji (5 ml v 10 L vode) oz. v odmerku 0,5 L/ha,
121
SEZNAM SREDSTEV
- rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) in rumene pršice (Eotetranychus urtice) v vinogradih
in sicer v 0,05 % koncentraciji (5 ml v 10 L vode) oz. v odmerku 0,5 L/ha,
- navadne pršice (Tetranychus urtice) na vrtninah (kumare, jajčevec, paprika, stročji fižol,
fižol za zrnje, jedilne bučke, lubenice, melone) v 0,06 % koncentraciji (6 ml v 10 L vode).
Priporočena količina vode je 600-1200 L/ha v vinogradih in sadovnjakih in 1000 L vode na
hektar v vrtninah. Tretirati se začne, ko je izleženih 35 do 40 % ličink iz zimskih jajčec, ali pa v
poletnem času, ko prevladujejo poletna jajčeca in ličinke.
Karenca: 3 dni za kumare, fižol za zrnje in stročji fižol, 7 dni za papriko in jajčevec, 14 dni za
jedilne bučke, lubenice in melone, 35 dni za jablane in hruške, 49 dni za vinsko trto.
DESSICASH 200 SL
SHARDA Europe
herbicid
Aktivna snov: dikvat (200 g/L)
Način delovanja: kontaktno
Formulacija: SL (vodotopni koncentrat)
Pakiranje: plastenka (1 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
DESSICASH 200 SL je neselektiven herbicid na za sušenje (desikacijo) krompirjevke. Sredstvo deluje na zelene dele rastlin krompirja hitro in že v nekaj dneh posuši posevek in plevel
(proti dežju je odporen že 15 min po škropljenju).
Uporaba:
a) na semenskem in jedilnem krompirju za sušenje (desikacijo) krompirjevke, v odmerku
4 L na ha (40 ml na 100 m2) ob porabi vode 200-600 L na ha (2-6 L na 100 m2), odvisno od
bujnosti krompirjevke.
Tretira se v času, ko imajo gomolji želeno debelino in čvrsto kožico oziroma 14 dni preden se
krompir izkoplje in skladišči.
Karenca: 10 dni za semenski in jedilni krompir
DEVRINOL® 45 FL
herbicid
Aktivna snov: napropamid (450 g/L)
Način delovanja: dotikalno (na kaleče plevele)
Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija)
Pakiranje: plastenka (1 L)
Registrirano v programih varstva:
122
United Phosphorous
SEZNAM SREDSTEV
Značilnosti:
Devrinol 45 FL je selektivni herbicid, ki deluje na kaleče plevele. V tleh se počasi mikrobiološko
razgrajuje.
Uporaba:
Devrinol 45 FL uporabljamo za zatiranje nekaterih vrst enoletnega (ozkolistnega in
širokolistnega) plevela:
a) v poljščinah
- v paradižniku in papriki (ne za zgodnje sorte) iz sadik v odmerku 2,5 - 4 L/ha (25 - 40 ml
na 100 m2), tretiramo pred presajanjem z inkorporacijo na globino 2 - 5 cm;
- v zelju, brstičnem ohrovtu in cvetači iz sadik v odmerku 2 – 2,5 L/ha (20 - 25 ml na 100 m2),
tretiramo pred sajenjem z inkorporacijo na globino 2 - 5 cm;
- v ozimni oljni ogrščici v odmerku 2,5 L/ha (25 ml na 100 m2), tretiramo pred setvijo s plitvo
inkorporacijo na globino 2 - 5 cm
- v bučah za pridelovanje olja v odmerku 2 – 2,5 L/ha (20 - 25 ml na 100 m2), tretiramo pred
setvijo z obvezno plitvo inkorporacijo;
b) v jagodah v odmerku 3 - 6 L/ha (30 - 60 ml na 100 m2), tretiramo med mirovanjem rasti pred
vznikom plevela.
Tretiramo ob porabi vode 300 - 600 L/ha (3 - 6 L na 100 m2).
Karenca: 72 dni za papriko in paradižnik, zelje, brstični ohrovt in cvetačo, 58 dni za jagode, za
oljno ogrščico in buče je zagotovljena s časom uporabe.
EQUATION® PRO
DuPont
fungicid
Aktivna snov: famoksadon (22,5 %), cimoksanil (30 %)
Način delovanja: dotikalno in lokosistemično
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: škatla (100 g, 400 g)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Equation® Pro je kombinacija cimoksanila in famoksadona z dopolnjujočim načinom delovanja. Famoksadon deluje preventivno. Hitro in močno se oprime kutikule lista in preprečuje nastanek zoospor. Cimoksanil ima kurativne lastnosti. Hitro prodira v tkivo rastline in zaustavi razvoj micelija in trosov. Equation® Pro je učinkovit v vseh razvojnih stadijih povzročitelja bolezni.
Famoksadon in cimoksanil se ne premeščata v rastlini in ne ščitita novih listov, ki se razvijejo po
tretiranju, zato je pomembno zagotoviti enakomerno in redno nanašanje škropiva.
Uporaba: Equation® Pro je preventivni in kurativni fungicid. Uporablja se preventivno ali v
zgodnji fazi razvoja okužbe, preden so vidni bolezenski znaki:
a) na vinski trti za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 400 g/
ha pri porabi vode 400–1200 L/ha (4 g na 100 m2 na 4–12 L vode), v 10-12 dnevnih razmakih.
Prvič se tretira v razvojni fazi 5 listov, zadnjič mesec dni pred obiranjem.
b) na krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v odmerku 400 g/
ha pri porabi vode 200–600 L/ha (4 g na 100 m2 v 2–6 L vode), tretira se v 8-10 dnevnih razmakih.
Karenca: 28 dni vinska trta in 14 dni krompir
123
SEZNAM SREDSTEV
FASTAC® 10 % SC
BASF
insekticid
Aktivna snov: alfa cipermetrin (100 g/L)
Način delovanja: kontaktno in želodčno
Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija)
Pakiranje: plastenka (100 mL, 1 L)
Registrirano v
programih varstva:
Značilnosti:
FASTAC® 10% SC deluje na škodljivce kot dotikalni in želodčni insekticid. Zatira ličinke in odrasle
oblike škodljivcev. Ima dobro začetno in dolgo rezidualno delovanje. Padavine ga ne izperejo, v
vodi ni topen. Voščenih listnih prevlek se dobro oprime.
Uporaba:
FASTAC® 10% SC se uporablja
a) na pečkarjih, breskvah, marelicah, slivah in češnjah za zatiranje:
- jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) v 0,015 - 0,018 % koncentraciji (1,5 - 1,8 ml na 10 L
vode);
- listnih uši (Aphididae) in breskovega zavijača (Cydia molesta) v 0,012 - 0,015 % koncentraciji
(1,2 - 1,5 ml na 10 L vode);
- navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri) v 0,018 - 0,02 % koncentraciji (1,8 - 2,0 ml na 10 L
vode);
- murvinega prelca (Hyphantria cunea) v 0,01 - 0,012 % koncentraciji (1,0 - 1,2 ml na 10 L
vode);
b) na vinski trti za zatiranje križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana) in pasastega
grozdnega sukača (Eupoecelia ambiguella) v 0,012 - 0,015 % koncentraciji (1,2 - 1,5 ml na 10 L
vode);
c) za zatiranje:
- rdečega žitnega strgača (Oulema melanopus) na ječmenu in ovsu v odmerku 0,1 - 0,12 L/
ha (1,0 - 1,2 ml na 100 m2);
- repičarja (Meligethes aeneus) in repne grizlice (Athalia rosae) na oljni ogrščici v odmerku 0,1
L/ha (1 ml na 100 m2);
- kapusove sovke (Mamestra brassicae) v sladkorni pesi v odmerku 0,15 - 0,175 L/ha (1,5 - 1,75
ml na 100 m2);
- talnih sovk (Agrotis spp.) v sladkorni pesi v odmerku 0,2 L/ha (2 ml na 100 m2);
d) na kapusnicah za zatiranje:
- kapusovega molja (Plutella xylostella) v odmerku 0,08 - 0,12 L/ha (0,8 - 1,2 ml na 100 m2) ob
obveznem dodatku močila;
- rastlinjakovega ščitkarja (Trialeurodes vaporariorum) na paradižniku, kumarah in okrasnih
rastlinah v rastlinjakih v 0,02 - 0,025 % koncentraciji (2 - 2,5 ml na 10 L vode), pri škropljenju
kumar je priporočljiva uporaba močila;
e) na okrasnih rastlinah za zatiranje resarjev (Thrips spp.) v 0,012 - 0,018 % koncentraciji (1,2 1,8 ml na 10 L vode);
f ) v gozdnih nasadih za zatiranje gosenic gobarja (Lymantria dispar) prve in druge generacije
v odmerku 0,1 L/ha z oroševanjem, ob uporabi vode 30 - 50 L/ha.
Sredstvo lahko na isti površini uporabimo največ dvakrat letno.
Dokler se škropivo na rastlini ne posuši, je nevaren za čebele.
Karenca: 14 za kumare, paradižnik (na prostem in v rastlinjaku), pečkarje, breskve, marelice, slive
in češnje, 21 dni za vinsko trto, 28 dni za kapusnice in sladkorno peso, 35 dni za ječmen in oves,
42 dni za oljno ogrščico.
124
SEZNAM SREDSTEV
FLOWBRIX® BLAU SC
NOVO!
Montanwerke
fungicid
Aktivna snov: dibakrov klorid trihidroksid (< 65%)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija)
Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Flowbrix Blau SC je nesistemični fungicid/baktericid, ki zavira rast in razvoj bolezni, katere
povzročajo patogene glive in bakterije
Uporaba:
Flowbrix Blau SC uporabimo v:
- vinogradih za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,25 % koncentraciji
(25 ml v 10 L vode). Sredstvo lahko uporabimo največ 4 krat v rastni dobi.
- nasadih hmelja za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora humuli) v 0,5 % koncentraciji (50 ml na 10 L vode). Sredstvo lahko uporabimo največ 6 krat v rastni dobi.
- poljščinah in vrtninah za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) na krompirju v odmerku 2,5 L/ha (25 ml v 10 L vode na 100 m2) in paradižniku v 0,25 % koncentraciji
(25 ml v 10 L vode).
Karenca: 14 dni za hmelj, krompir in paradižnik (na prostem in v zaprtih prostorih) in 28 dni
za vinsko trto.
FRONTIER® X2
BASF
herbicid
Aktivna snov: dimetenamid (720 g/L)
Način delovanja: talno, na kaleče plevele
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti: talni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in nekaterih širokolistnih plevelov
v koruzi.
Uporaba:
• v koruzi za zatiranje enoletnega ozkolistnega in nekaterih vrst širokolistnega plevela
pred setvijo z inkorporacijo v globino do 5 cm ali po setvi pred vznikom plevela v odmerku
1,0 – 1,4 L/ha (10 – 14 ml na 100 m²). Deluje tudi na vse vznikajoče plevele, zato se v primeru
pomanjkanja vlage v tleh s tretiranjem lahko počaka do razvojne faze vznika plevela. Sredstvo
ne deluje fitotoksično na koruzo v nobeni fazi njenega razvoja.
Proti širokolistnim plevelom v koruzi pripravku Frontier X2 razširimo spekter s kombinacijo
pripravka Stomp 400 SC, proti večini semenskih plevelov v koruzi po setvi pred vznikom v
odmerku 3 L/ha Stomp 400 SC + 1 L/ha Frontier X 2.
Karenca: zagotovljena je s časom uporabe.
125
SEZNAM SREDSTEV
GRANSTAR® 75 WG
DuPont
herbicid
Aktivna snov: tribenuron-metil (750 g/kg)
Način delovanja: sistemično
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: vodotopna vrečka (8 g)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Granstar 75 WG sodi v skupino sulfonilsečninskih herbicidov. Absorbira se skozi liste in se hitro
porazdeli po rastlini. Pri bolj občutljivih rastlinah zavira delitev celic v rastnih vršičkih poganjkov
in korenin. Rast plevela se ustavi samo nekaj ur po nanosu, vidni znaki (razbarvanje, nekroza) pa
se pojavijo 5 do 10 dni pozneje. Plevel propade v 15 do 25 dneh po tretiranju. Manj občutljivi
plevel, oziroma plevelne vrste in starejše rastline ne propadejo, vendar zaostanejo v rasti. Granstar 75 WG najbolj učinkuje na plevel v zgodnji razvojni fazi.
Uporaba:
Granstar 75 WG se uporablja za zatiranje širokolistnega semenskega plevela v pšenici v
odmerku 10-25 g/ha (0,10-0,25 g na 100 m2), odvisno od občutljivosti in velikosti plevela:
- 10-20 g/ha (0,1-0,2 g na 100 m2) v začetni fazi razvoja plevela (stadij kličnih listov do 2 lista) ali
v kasnejši fazi, ko ima plevel razvitih 6 listov;
- 20-25 g/ha (0,2-0,25 g na 100 m2) z dodatkom 0,2 % močila TREND 90 za zatiranje odpornih
vrst plevela, kot je njivski osat (Cirsium arvense), v razvojni fazi 2-6 listov;
- kombinacija 15-20 g/ha GRANSTAR 75 WG + 0,3 - 0,5 L/ha sredstva na osnovi fluroksipirja (z
250 g/L aktivne snovi) (0,15-0,2 g + 3-5 ml na 100 m2) za zatiranje plezajoče lakote (Galium
aparine)in drugih odpornih vrst širokolistnega plevela.
Maksimalna količina vode za tretiranje je od 150 do 250 L/ha. Učinek pripravka je največji pri
mladem plevelu in tistem, ki aktivno raste (razvojni stadij plevela 2 do 4 liste). Granstar 75 WG
je selektiven od 2-3 listov dalje do konca kolenčenja.
Granstar 75 WG se uporablja za zatiranje širokega spektra širokolistnega plevela kot npr.: pasja
kamilica (Anthemis spp.), žarkasta dvoglavka (Bifora radians), navadni plešec (Capsella bursapastoris), bela metlika (Chenopodium album), dvoredec (Diplotaxis spp.), navadni zebrat (Galeopsis tetrahit), njivska mrtva kopriva (Lamium amplexicaule), draguša (Lepidium spp.), njivsko
ptičje seme (Buglossoides arvensis), kamilica (Matricaria spp.), zajčja deteljica (Oxsalis spp.), poljski mak (Papaver rhoeas), njivska redkev (Raphanusraphanistrum), kislica (Rumex spp.), njivska
gorjušica (Sinapis arvensis), navadna zvezdica (Stellaria media),njivski mošnjak (Thlaspi arvense),
divje rastoča sončnica in oljna ogrščica. Delno zatira tudi: plezajoča lakota (Galium aparine),
jetičnik (Veronica spp.), vratič (Tanacetum spp.), dresen (Polygonum spp.), njivska vijolica (Viola
arvensis).
Karenca: zagotovljena s časom uporabe.
126
SEZNAM SREDSTEV
HARMONY® 75 WG
DuPont
herbicid
Aktivna snov: tifensulfuron-metil (750 g/kg)
Način delovanja: sistemično
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: vodotopna vrečka (15 g)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Selektivni herbicid iz skupine sulfonil sečninskih herbicidov za zatiranje širokolistnega plevela
in plevela odpornega na triazine (Amaranthus spp., Chenopodium spp.). Absorbira se skozi liste
in se hitro porazdeli po celotni rastlini. Pri občutljivih rastlinah zavira delitev celic v konicah
poganjkov in koreninah. Rast plevela preneha že nekaj ur po nanosu, medtem ko se vidni znaki
pojavijo v roku enega do dveh tednov (odvisno od pogojev za rast in občutljivosti plevela).
Herbicidno delovanje je učinkovitejše ob zadostni vlagi in višjih temperaturah. Hladno in suho
vreme lahko upočasni učinek delovanja.
Uporaba:
a) v koruzi za zatiranje širokolistnega plevela, tudi tistega, ki je postal odporen na atrazin:
metlika (Chenopodium spp.) in ščir (Amaranthus spp.) v odmerku 10-15 g/ha (0,10-0,15 g na
100 m2), z dodatkom močila TREND 90 v 0,1% koncentraciji.
b) na travnikih in pašnikih:
- za zatiranje nekaterih vrst širokolistnega plevela: kislica (Rumex spp.), navadni vratič (Tanacetum vulgare), mrtva kopriva (Lamium spp.), velika kopriva (Urtica dioica), osat (Cirsium arvense), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), njivska zlatica (Ranunculus arvensis), navadna
zvezdica (Stellaria media), travniška penuša (Cardamine pratensis) v odmerku 20-30 g/ha ob
porabi 300-400 L vode na ha in dodatku močila TREND 90 v 0,1% koncentraciji;
- za zatiranje posameznih rastlin oziroma gnezd nekaterih vrst širokolistnega plevela na travnikih in pašnikih v odmerku 0,6 g HARMONY 75 WG + 10 ml TREND 90 na 10 L vode.
HARMONY 75 WG se uporablja za zatiranje širokega spektra širokolistnega plevela kot so:
baržunasti oslezovec (Abutilon theophrasti), navadni ščir (Amaranthus retroflexus), ambrozija
(Ambrosia spp.), navadna loboda (Atriplex patula), bela metlika (Chenopodium album), komelina (Commelina spp.), kristavec (Datura spp.), navadni zebrat (Galeopsis tetrahit), navadni oslez
(Hibiscus trionum), lepi slak (Ipomea spp.), kamilica (Matricaria spp.), navadni slakovec (Polygonum convolvulus), breskova dresen (Polygonum persicaria), ščavjelistna dresen (Polygonum lapathifolium), navadni tolščak (Portulaca oleracea), njivska redkev (Raphanus raphanistrum), kislica
(Rumex spp.), njivska gorjušica (Sinapis arvensis), navadna zvezdica (Stellaria media), njivski
mošnjak (Thlaspi arvense), drobnocvetna žametnica (Tagetes minuta), bodič (Xanthium spp.).
Cele površine tretiramo v jesenskem ali pozno poletnem času, ko je možnost fitotoksičnega
delovanja na želeno vegetacijo na travinju precej manjša kot v pomladanskem času. Posamezne plevelne rastline lahko tretiramo preko celega leta. Najboljši učinek pri zatiranju kislice
dosežemo, ko je ta v bujni rasti v razvojnem stadiju rozete, ko doseže višino 15 cm oziroma 4
liste. Sredstvo ne deluje dovolj dobro, če prej kot v dveh urah po tretiranju dežuje. Optimalni
čas za zatiranje preostanka kislice je jeseni, pred prvo zmrzaljo.
Karenca: 21 dni na travnikih in pašnikih, v koruzi je zagotovljena s časom uporabe.
127
SEZNAM SREDSTEV
HERBOCID
Nufarm
herbicid
Aktivna snov: 2,4-D DMA (559 g/L)
Način delovanja: sistemično, dotikalno
Formulacija: SL (vodotopni koncentrat)
Pakiranje: plastenka (1 L, 20 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Selektiven, translokacijski herbicid, ki ga uporabljamo za zatiranje širokolistnega plevela.
Uporaba:
Za zatiranje širokolistnega plevela:
a) v pšenici, ječmenu, rži in tritikali brez podsevka v odmerku 1,6 L/ha (16 mL na 100 m2).
Tretira se od sredine razraščanja do do začetka kolenčenja (fenofaze 23, 30, 31 GS po BBCH).
b) v koruzi v odmerku 1,0 do 1,5 L/ha (10-15 mL na 100 m2). Tretira se v času, ko ima koruza
razvite 3 - 4 liste oziroma je visoka 15 - 20 cm.
c) na travnikih in pašnikih v odmerku 2,2 L /ha (22 mL na 100 m2). Tretira se, ko so trave v
polnem razraščanju oziroma po prvem odkosu, ko se začnejo ponovno razraščati.
Sredstvo HERBOCID dobro zatira naslednji širokolistni plevel: njivsko gorjušico (Sinapis arvensis),
navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), njivski osat (Cirsium arvense), metlike (Chenopodium
spp.) in njivski slak (Convolvolus arvensis). Sredstvo ni dovolj učinkovito za zatiranje plezajoče
lakote (Galium aparine).
Karenca: 28 dni za travnike in pašnike, za pšenico, ječmen, rž, tritikalo in koruzo je karenca
zagotovljena s časom uporabe.
KOCIDE® DF
DuPont
fungicid
Aktivna snov: baker v obliki bakrovega hidroksida (61,45 %)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: vreča (vrtni program, 1 kg, 10 kg, 25 kg)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Preventivni dotikalni fungicid.
Uporaba:
a) peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,15 – 0,20 % koncentraciji (15 – 20 g na 10 L
vode) pred cvetenjem in v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode) po cvetenju vinske trte;
b) črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,30 % koncentraciji za prvo tretiranje (30 g
na 10 L vode) in 0,25 % koncentraciji za drugo tretiranje (25 g na 10 L vode);
128
SEZNAM SREDSTEV
c) krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) na krompirju in paradižniku v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode);
d) hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) v hmelju v 0,20-0,25 % koncentraciji
(20-25 g na 10 L vode);
e) breskove kodravosti (Taphrina deformans) na breskvah v 0,5-0,7 % koncentraciji pri porabi
vode 1000 L na hektar.
Karenca: 14 dni za krompir, hmelj, paradižnik, 35 dni za vinsko trto, za breskve je zagotovljena
s časom uporabe.
KOCIDE® 2000
NOVO!
DuPont
fungicid
Aktivna snov: baker v obliki bakrovega hidroksida (610,9 g/kg)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: vreča (vrtni program, 1 kg, 10 kg, 25 kg)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Preventivni dotikalni fungicid.
Uporaba:
a) na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za zatiranje:
- peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,15-0,20 % koncentraciji (15-20 g na 10 L
vode) pred cvetenjem in v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode) po cvetenju trte;
- črne pegavosti vinske trte (Phomopsis viticola) v 0,15-0,20 % koncentraciji za prvo tretiranje
(15- 20 g na 10 L vode) in 0,25 % koncentraciji za drugo tretiranje (25 g na 10 L vode).
b) na krompirju in paradižniku za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v
0,15- 0,20 % koncentraciji (15 - 20 g na 10 L vode);
c) v hmelju za zatiranje hmeljeve peronospore (Pseudoperonospora humuli) v 0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode);
d) na breskvah za zatiranje breskove kodravosti (Taphrina deformans) od 0,25 % koncentraciji
pri porabi vode 1000 L na hektar.
Sredstvo se lahko na isti površini uporabi v vinski trti največ štirikrat v eni rastni sezoni, pri
drugih gojenih rastlinah pa največ dvakrat. Sredstvo je na vinski trti primerno zlasti za tretiranje
po cvetenju.
Karenca: 14 dni za krompir, hmelj, paradižnik, 35 dni za trto za pridelavo vinskega in namiznega grozdja, za breskve je zagotovljena s časom uporabe.
129
SEZNAM SREDSTEV
MAXCEL®
Valent BioSciences
rastni regulator
Aktivna snov: 6-benziladenin (20 g/L)
Formulacija: SL (vodotopni koncentrat)
Pakiranje: plastenka (2 L, 5L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Rastni regulator iz skupine citokininov. Uporablja se za redčenje plodičev jablan z dobrim delovanjem na preprečevanje in prekinjanje alternance, izboljšuje diferenciacijo cvetnih brstov in
pospešuje celično delitev in posledično povečuje plodove.
Uporaba:
Sredstvo za redčenje plodičev jablan za uporabo na različnih sortah jablan in v različnih
odmerkih:
odmerek
sorta jablan
Alkmene, Berlepsch,
Boskoop,
Braeburn,
Cox-Orange,
Gravensteiner,
Idared, Jonagold
375 - 500 mL
na 100 L vode
1,875 - 2,50 L/ha na
1 m višine košnje,
največ enkrat v rastni
sezoni
Delbarestivale,
Discovery, Elstar,
Fuji, Gala, Gloster,
Golden delicious,
Pinova, Rubinette,
Summerred
500 - 750 mL
na 100 L vode
2,50 - 3,75 L/ha na
1 m višine košnje,
največ enkrat v rastni
sezoni
potrebna
količina vode
čas uporabe
BBCH 71/72:
Maxcel uporabiti v času, ko
so plodiči
veliki med 7 in
15 mm. Najbolši
učinek redčenja
dosežemo pri
500 L/ha na 1 m velikosti termivišine košnje
nalnih plodičev
10-12 mm.
500 L/ha na 1 m
višine košnje
*različni odmerki se uporabljajo glede na sorto in na naravno obloženost s plodovi.
Karenca: zagotovljena s časom uporabe.
MELODY® DUO WP 66,8
fungicid
Aktivna snov: propineb (61,3 %), iprovalikarb (5,5 %)
Način delovanja: sistemično, dotikalno
Formulacija: WP (močljiv prašek)
Pakiranje: škatla (20 g, 100 g, 1 kg)
Registrirano v programih varstva:
130
Bayer CropScience
SEZNAM SREDSTEV
Značilnosti:
Kombinirani fungicid z dotikalnim in sistemičnim učinkom za zatiranje gliv plesnivk. Vsebuje
aktivni snovi propineb, dotikalni fungicid s preventivnim delovanjem in iprovalikarb, sistemik, ki preprečuje kalitev spor - inhibira rast kličnega mešička, razvoj sporangijev, rast hif ter
preprečuje sporulacijo. Iprovalikarb deluje preventivno, kurativno in eradikativno.
Uporaba:
a) v vinogradih za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2-0,25 % koncentraciji oziroma v odmerku 2-2,5 kg na ha pri uporabi 1000 L vode/ha (20-25 g na 100 m2 na
10 L vode). Tretiramo največ 4 krat letno.
b) v krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans) v odmerku 2,5 kg na
ha (25 g na 100 m2). Tretiramo največ 5 krat letno.
Karenca: 28 dni za vinske in namizne sorte grozdja, 14 dni za krompir.
MEZZO®
Nufarm
herbicid
Aktivna snov: metsulfuron-metil (200 g/kg)
Način delovanja: foliarno sistemično
Formulacija : (WG) močljiva zrnca
Pakiranje:
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Foliarni herbicid za zatiranje enoletnega in večletnega širokolistnega plevela v žitih.
Uporaba:
a) v ozimni pšenici, ječmenu, tritikali in ovsu po vzniku, ko ima pšenica, oves in tritikala vsaj
dva lista (BBCH 12), ječmen vsaj tri liste (BBCH 13) vse do tehnološke faze zastavičarja (BBCH
39).
V vseh omenjenih žitih se uporablja v odmerku 20 – 30 g/ha pri porabi 200 L vode na hektar
(0,2 – 0,3 g na 2 L vode 100 m2). V istem koledarskem letu je na površinah tretiranih s sredstvom
MEZZO dovoljena le setev žit, oljne ogrščice in travinja.
Karenca: za pšenico, ječmen, oves in tritikalo je zagotovljena s časom uporabe.
MOTIVELL®
BASF
herbicid
Aktivna snov: nikosulfuron (40 g/L)
Način delovanja: foliarno sistemično
Formulacija : SC (koncentrirana suspenzija)
Pakiranje: plastenka (500 mL, 1 L)
Registrirano v programih varstva:
131
SEZNAM SREDSTEV
Značilnosti: Translokacijski herbicid iz skupine sulfonil urea z aktivno snovjo nikosulfuron.
Sredstvo je v obliki tekoče koncentrirane suspenzije. Namenjen je zatiranju ozkolistnega in
širokolistnega plevela v koruzi po vzniku.
Uporaba:
Za zatiranje plevela v koruzi in sicer:
- za zatiranje enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela, ko ima 2 do 6 listov, v
odmerku 1 L/ha;
- za zatiranje večletnega ozkolistnega (rizomskega) plevela, ko je velik 20 -30 cm, v odmerku
1,25 L/ha.
Učinkovitost sredstva, zlasti na divji sirek (Sorghum halepense), je boljša ob škropljenju v split
aplikaciji (dvakrat po 0,625 L/ha). Prvo tretiranje je potrebno opraviti v času, ko imajo pleveli 2-6
listov, drugo pa po 10 do 14 dneh.
Selektivnost za koruzo je najboljša, ko ima koruza 3 do 6 listov. Priporočena poraba vode je
150-250 L/ha.
Optimalno delovanje sredstva MOTIVELL je v toplem in vlažnem vremenu. Optimalna vlažnost
tal pred tretiranjem in po njem pospešuje učinkovitost herbicida. Delovanje sredstva je slabše,
če so rastline v času tretiranja v fiziološkem stresu (dolgotrajna suša), saj je sprejem aktivne
snovi upočasnjen.
MOTIVELL se lahko uporablja kot korekcijski herbicid po slabo uspelih ali neuspelih aplikacijah
s talnimi herbicidi ali pa kot samostojen herbicid za tretiranje po vzniku plevela in koruze, brez
predhodnega zatiranja plevela, še posebej na površinah zapleveljenih z divjim sirkom (Sorghum halepense) in laškim muhvičem (Setaria italica).
Karenca: 60 dni
MYSTIC® 250 EC
NOVO!
Nufarm
fungicid
Aktivna snov: tebukonazol (250 g/L)
Način delovanja: sistemično
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: plastenka (100 mL, 1 L)
Registrirano v programih varstva:
Način delovanja:
Mystic 250 EC je sistemični fungicid z dolgotrajnim delovanjem za zatiranje glivičnih bolezni
v vinski trti.
Uporaba:
a) na vinski trti za zatiranje oidija vinske trte (Uncinula necator), v odmerku 0,4 L/ha, od
fenološke faze jasno vidnih kabrnkov do fenološke faze barvanja jagod (razvojna stopnja 53
do 83 po BBCH). Tretiramo v časovnih intervalih 10 do 12 dni, odvisno od vremenskih razmer
in pritiska bolezni.
Sredstvo se lahko na istem zemljišcu uporablja največ tri krat v eni rastni sezoni.
Karenca: 7 dni za vinsko trto.
132
SEZNAM SREDSTEV
OGRIOL
Pinus TKI
insekticid, sinergist, pomožno sredstvo
Aktivna snov: olje oljne ogrščice (92 %)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: plastenka (200 mL, 500 mL, 1L)
Registrirano v
programih
varstva:
Značilnosti:
Vsebuje olje oljne ogrščice in ga uporabljamo kot insekticid ali kot dodatek k insekticidom in
herbicidom za izboljšanje oprijemljivosti in učinkovitosti. Sredstvo OGRIOL je naravni insekticid,
primeren za uporabo v integriranem in ekološkem varstvu rastlin.
Uporaba:
a) Sadjarstvo:
- v času mirovanja do razvojne faze mišjega ušesa (ff C-D) za zatiranje ameriškega kaparja
(Comstocaspis perniciosa) in drugih kaparjev (Coccina) ter za zatiranje zimskih jajčec rdeče
sadne pršice (Panonychus ulmi) v 4 % koncentraciji (400 mL na 10 L vode) na pečkatem sadnem drevju in v 3 % koncentraciji (300 mL na 10 L vode) na koščičastem sadnem drevju.
Rastline je potrebno dobro omočiti.
- na pečkatem in koščičastem sadnem drevju v rastni dobi proti rdeči sadni pršici (Panonychus ulmi), listnim ušem (Aphididae) in kaparjem (Coccina) v odmerku 10 L/ha na 1 m višine
krone (100 mL na 1 m višine krone na 100 m2). Opravimo do 3 tretiranja v rastni dobi.
- proti pršicam šiškaricam (Eriophydae) v času selitve v odmerku 10 L/ha na 1 m višine krone
(100 mL na 1 m višine krone na 100 m2). Tretiramo v presledkih 7 do 10 dni. Opravimo 3 tretiranja v rastni dobi.
b) Vinogradništvo:
- proti rdeči sadni pršici (Panonychus ulmi) proti zimskim jajčecem in prvim ličinkam in pršicam
šiškaricam (Eriophydae) v odmerku 8 L/ha (80 mL na 100 m2). Tretiramo v razvojni fazi C-D
(volna do prvi lističi). Rastline je potrebno dobro omočiti.
c) Vrtnine:
- v kapusnicah (nad 50cm) proti mokasti kapusovi uši (Brevicoryne brassicae) v 2% koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 600-800 L škropilne mešanice na ha. Tretiramo v presledkih 7 do 10 dni in sicer do 3 krat v rastni dobi.
- v fižolu proti navadni pršici (Tetranychus urticae) v 2 % koncentraciji (200 mL na 10 L vode)
ob porabi 600 L škropilne mešanice na hektar (6 L na 100m2) za nizek, grmičast fižol in 800 L na
hektar (8 L na 100 m2) za visok fižol. Tretiramo do 2 krat v rastni dobi.
- v ostalih vrtninah na prostem in pod steklom večjih od 125 cm proti rastlinjakovemu
ščitkarju (Trialeurodes vaporariorum) v 2 % koncentraciji (200 mL na 10 L vode) ob porabi 700
L škropilne mešanice na hektar (7 L na 100 m2). Tretiramo v 7 do 10 dnevnih presledkih in sicer
do 6 krat v rastni dobi.
d) Okrasne rastline (iglavci, vrtnice itn.) na prostem in pod steklom:
- proti pršicam prelkam (Tetranychidae), kaparjem (Coccina), listnim ušem in ušem na smrekah (Aphididae), rastlinjakovemu ščitkarju (Trialeurodes vaporariorum) v 2 % koncentraciji
(200 mL na 10 L vode) ob porabi 700-900 L škropilne mešanice na ha (7-9 L na 100 m2). Tretiramo v 7 do 10 dnevnih presledkih in sicer največ 3 krat v rastni dobi.
e) Kot dodatek insekticidom še posebej za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla
pyri) in krvave uši (Eriosoma lanigerum) za povečanje učinkovitosti v 0,5% koncentraciji (50 mL
na 10 L vode).
f ) Kot dodatek herbicidom za izboljšanje delovanja v odmerku 0,5 -2 L/ha, odvisno od herbicida in kulture, v kateri ga uporabljamo:
- herbicidom na osnovi sulfonilsečnine dodamo 1-2 L/ha ( 10-20 mL na 100 m2);
- herbicidom za uporabo v sladkorni pesi dodamo 0,5-2 L/ha (5-20 mL na 100 m2).
Karenca: karence ni.
133
SEZNAM SREDSTEV
OPUS® TEAM
BASF
fungicid
Aktivna snov: epoksikonazol (84 g/L), fenpropimorf (250 g/L)
Način delovanja: sistemično
Formulacija: SE (suspenzoemulzija)
Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Fenpropimorf učinkuje sistemično in kurativno na pepelasto plesen in rje. Poleg preprečevanja
sinteze ergosterola moti tudi druge presnovne procese škodljivih gliv. Mehanizem delovanja
epoksikonazola je dvojen: preprečuje rast in razvoj parazita, hkrati pa vzpodbuja rastlino k
samoobrambi kar mu daje izjemno zanesljivost in zelo majhno tveganje za nastanek rezistence. Učinkovanje na parazite je preventivno in kutativno/eradikativno. V patogenih glivah
blokira sintezo ergosterola, ki je neobhoden gradnik celičnih membran. Odlikuje ga hiter sprejem v rastline in enakomerna razporeditev z rastlinskimi sokovi po rastlini.
Uporaba:
Uporablja se kot preventiven in kurativen sistemičen fungicid za zatiranje:
a) žitne pepelovke (Blumeria graminis),
b) rje (Puccinia spp.),
c) pšenične listne pegavosti (Mycosphaerella graminicola),
d) rjavenje pšeničnih plev (Stagonospora nodorum),
e) fuzarioz (Fusarium spp.),
f ) ječmenovega listnega ožiga (Rhynchosporium secalis),
g) ječmenove mrežaste pegavosti (Pyrenophora teres) in
h) lomljivost žitnih bilk (Pseudocercosporella herpotrichoides).
Uporabimo 1,0 do 1,5 L/ha, nižji odmerek pri manjšem napadu bolezni ali pri manj občutljivih
sortah, višji odmerek pri močnejšem napadu bolezni ali ob, za razvoj bolezni, ugodnem vremenu ali pri občutljivih sortah.
Tretiramo ob pojavu prvih znakov bolezni, tretiranje ponovimo ob začetku cvetenja pšenice,
da obvarujemo klas pred napadom bolezni. V ječmenu, rži, ovsu, tritikali in piri zadostuje eno
tretiranje.
Karenca: 35 dni pšenica, ječmen, rž, oves, tritikala in pira.
ORBIT®
herbicid
Aktivna snov: cinidon-etil (200 g/l)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: plastenka (0,25 L, 1 L)
Registrirano v programih varstva:
134
Nufarm
SEZNAM SREDSTEV
Značilnosti:
Herbicid za zatiranje enoletnega širokolistnega plevela v žitih. Dobro deluje na plezajočo lakoto ali smolenec (Galium aparine).
Uporaba:
a) v ozimni in jari pšenici ter ozimnem in jarem ječmenu za zatiranje enoletnega
širokolistnega plevela v odmerku 0,25 L/ha ob uporabi vode 200-400 L/ha (25 mL na 2-4
L vode na 100 m2) v času od treh listov do konca razraščanja žit (razvojne faze EC 13-30 po
Zadoksu). V primeru močne zapleveljenosti se ga lahko uporabi že v jeseni.
Karenca: je določena s časom uporabe.
PIRIMOR® 50 WG
Syngenta
insekticid
Aktivna snov: pirimikarb (50 %)
Način delovanja: dotikalno, s hlapi
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: škatla (5 g, 100 g, 1 kg)
Registrirano v
programih varstva:
Značilnosti:
Sistemični insekticid za zatiranje listnih uši.
Uporaba:
a) na sadnem drevju (jablane, slive, marelice, breskve),
b) na malini, borovnici, kosmulji, vinski trti, tobaku, vrtninah (solata, kitajski ohrovt, koleraba, nizek fižol, paradižnik, cvetača, brstični ohrovt, kumare, glavnato zelje, por, špinača, korenje, koren radiča, fižol, poljski grah, radič Witlof ),
c) poljščinah (sladkorna in krmna pesa, ječmen, pšenica, oves, rž, tritikala, krompir, žitna slama,
zeleno žito za krmo (razen oljnic v času po cvetenju),
d) okrasnih rastlinah za zatiranje listnih uši (Aphididae) v 0,04 do 0,06 % koncentraciji (4 do
6 g na 10 L vode).
Karenca: 14 dni za paradižnik in kumare (na prostem in v zavarovanem prostoru) ter krompir; 21 dni za tobak, pečkasto sadje, koščičasto sadje, oreh, sladkorna, krmna in rdeča pesa,
korenček, koren radiča, cvetača, glavnato zelje, brstični ohrovt, koleraba, kitajski ohrovt, kolerabica, solata na prostem in zavarovanih prostorih, špinača na prostem, radič Witlof, zelišča, nizek
fižol, por; 35 dni za grozdje, poljski fižol (stroki), seme oljnic, pšenica, ječmen, trda pšenica, oves,
rž, tritikala (vključno s slamo), zeleno žito za krmo, krmna pesa, krmni grah.
135
SEZNAM SREDSTEV
RACER 25-EC
MAKHTESHIM AGAN
herbicid
Aktivna snov: flurokloridon (250 g/L)
Način delovanja: dotikalno, preko tal
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: plastenka (200 mL, 1 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Selektivni sistemični herbicid za zatiranje enoletnega širokolistnega in nekaterega ozkolistnega
plevela v poljedelstvu ter v sadovnjakih in vinogradih. V rastlino prehaja preko korenin, stebel
in preko poganjkov v času vznika. Herbicid zavira sintezo karotenoidov, ki preprečujejo fotooksidacijo klorofila.
Uporaba:
Za zatiranje večine vrst širokolistnega in nekaterih vrst travnega plevela:
a) v sončnicah, tretiramo takoj po setvi pred vznikom v odmerku 2 - 4 L/ha (20 - 40 mL na 100
m2), odvisno od tipa tal;
b) v krompirju:
- tretiramo takoj po sajenju v odmerku 2 - 4 L/ha (20 - 40 mL na 100 m2), odvisno od vrste tal;
- v primeru kombinacije z drugimi sredstvi zaradi razširitve delovanja na posamezne ozkolistne
in širokolistne plevele ga uporabimo v odmerku 1 – 2 L/ha (10 – 20 mL na 100 m2), tretiramo
po sajenju krompirja;
c) v koruzi: tretiramo po setvi pred vznikom koruze:
- v odmerku 2 - 3 L/ha (20 - 30 mL na 100 m2);
- v primeru kombinacije z drugimi pripravki zaradi razširitve delovanja na posamezne ozkolistne in širokolistne plevele ga uporabimo v odmerku 1 - 2 L/ha (10 - 20 mL na 100 m2);
d) v sadovnjakih in vinogradih:
- v mladih sadovnjakih in vinogradih, starih 1-3 leta, tretiramo v odmerku 1 - 3 L/ha (10 - 30 mL
na 100 m2);
- v sadovnjakih in vinogradih, starejših od 4 let, tretiramo v odmerku 2 - 3 L/ha (20 - 30 mL na
100 m2). V sadovnjakih in vinogradih tretiramo spomladi pred ali takoj po vzniku plevela ob
porabi vode 300 - 400 L/ha (3 - 4 L vode na 100 m2) z opombo, da pri tretiranju pripravek ne
sme priti na listno površino gojenih rastlin, saj lahko deluje fitotoksično. Poraba vode pri ostalih
gojenih rastlinah je 300 - 600 L vode/ha (3 - 6 L vode na 100 m2).
Karenca: 63 dni za krompir in silažno koruzo, za grozdje, sadje, sončnice in koruzo v zrnju je
karenca zagotovljena s časom uporabe.
136
SEZNAM SREDSTEV
STEWARD®
DuPont
insekticid
Aktivna snov: indoksakarb (300 g/kg)
Način delovanja: dotikalno in želodčno
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: vrečka (15 g), plastenka (150 g, 500 g)
Registrirano v
programih varstva:
Značilnosti:
Sredstvo deluje dotikalno in želodčno na jajčeca in vse stadije gosenic.
Uporaba:
Za zatiranje številnih škodljivcev na različnih gojenih rastlinah:
a) na jablanah in hruškah za omejevanje številčnosti populacije jabolčnega zavijača (Cydia
pomonella), ter zavijačev lupine sadja (Adoxophyes orana, Pandemis spp., Archips podana) v
0,017 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 500 L na višinski meter krošnje. Pri čemer
najvišji enkratni odmerek pripravka ne sme presegati 255 g/ha. Tretiramo v času odlaganja
jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov. V rastni sezoni ga uporabimo največ tri krat.
b) na breskvah in nektarinah za omejevanje številčnosti populacije breskovega zavijača
(Cydia molesta) in breskovega molja (Anarsia lineatella) v 0,017 % koncentraciji pri izhodiščni
porabi vode 500 L na višinski meter krošnje. Pri čemer najvišji enkratni odmerek pripravka ne
sme presegati 340 g/ha. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov.
Tretiramo največ štirikrat v eni pridelovalni sezoni.
c) na marelicah za omejevanje številčnosti populacije breskovega zavijača (Cydia molesta) in
breskovega molja (Anarsia lineatella) v 0,017 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 500 L
na višinski meter krošnje. Tretiramo v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov.
Tretiramo največ dvakrat v eni pridelovalni sezoni.
d) na vinski trti:
- za zatiranje križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana) in pasastega grozdnega sukača
(Eupoecilia ambiguella) v 0,0125 % koncentraciji pri izhodiščni porabi vode 1000 L/ha. Tretiramo
v času odlaganja jajčec oziroma ob višku leta metuljčkov, največ dvakrat v eni rastni sezoni;
- za zatiranje ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus) v 0,0125 % koncentraciji pri izhodiščni
porabi vode 1000 L/ha;
- za zatiranje zelenega škržatka (Empoasca vitis) v koncentraciji 0,015 % pri izhodiščni porabi
vode 1000 L/ha.
Ameriškega in zelenega škržatka je mogoče zatreti istočasno z zatiranjem druge generacije
grozdnih sukačev. V tem primeru je potrebno uporabiti pripravek v 0,015 % koncentraciji.
e) na paradižniku in papriki:
- za zatiranje glagolke (Plusia gamma) v odmerku 85 g/ha pri porabi vode 500–1000 L/ha (1 g
na 10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke. V eni
rastni dobi ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 8–10 dni.
- za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera) v odmerku 125
g/ha pri porabi vode 500–1000 L /ha (2 g na 10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja
jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke preden se gosenice zavrtajo v plodove. V rastni dobi
ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni.
f ) na kumarah, bučkah, bučah, melonah, lubenicah:
- za zatiranje glagolke (Plusia gamma) v odmerku 125 g/ha pri porabi vode 500–1000 L/ha (2
g na 10 L vode). Prvič tretiramo ob koncu izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade ličinke. V
137
SEZNAM SREDSTEV
rastni dobi ga uporabljamo največ tri krat v razmaku 7 dni.
- za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera) v odmerku 125
g/ha pri porabi vode 500–1000 L/ha (2 g na 10 L vode). Prvič tretiramo v fazi izleganja jajčec ali
v rastnem stadiju mlade ličinke preden se gosenice zavrtajo v plodove. V rastni dobi ga uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni.
g) na zelju, cvetači, brstičnem ohrovtu, rdečem zelju in brokoliju za omejevanje številčnosti
populacije kapusove sovke (Mamestra brassicae), kapusovega belina (Pieris brassicae), repnega
belina (Pieris rapae) in kapusovega molja (Plutella xylostella) v odmerku 85 g/ha pri porabi vode
300–700 L/ha (1 g na 10 L vode). Prvič tretiramo med fazo izleganja jajčec ali v rastnem stadiju
mlade ličinke. V rastni dobi ga uporabljamo največ tri krat v razmaku 7 dni.
h) na solati, radiču in endivji za omejevanje številčnosti populacije južne plodovrtke (Helicoverpa armigera), tretiramo v odmerku 125 g/ha pri porabi vode 500 – 600 L/ha (2 g na 10 L vode).
Prvič tretiramo med fazo izleganja jajčec ali v rastnem stadiju mlade gosenice. V rastni dobi ga
uporabljamo največ trikrat v razmaku 7 dni.
Karenca: 3 dni za paradižnik, papriko, kumare, bučke, melone, lubenice, buče, zelje, cvetačo,
rdeče zelje, brokoli, solato, radič in endivjo, 7 dni za jablane, hruške, breskve, nektarine, marelice, 10 dni za vinsko trto in 28 dni za brstični ohrovt.
STOMP® 400 SC
BASF
herbicid
Aktivna snov: pendimetalin (400 g/L)
Način deovanja: talno
Formulacija: SC (koncentrirana suspenzija)
Pakiranje: plastenka (1 L, 5 L, 20 L)
Registrirano v
programih varstva:
Značilnosti:
Herbicid za zatiranje enoletnega travnega in nekaterih vrst širokolistnega plevela.
Uporaba:
a) v ozimni pšenici po setvi v odmerku 2,5 L/ha ali v fazi 2 – 3 listov pšenice v odmerku 4 L/ha,
tretiramo samo jeseni,
b) v ozimnem ječmenu, ozimni rži in tritikali po setvi v odmerku 5 L/ha ali v fazi 2 – 3 listov
posevka v odmerku 4 L/ha, tretiramo samo jeseni,
c) v koruzi pred vznikom ali po vzniku koruze do faze štirih listov (BBCH 14) v odmerku 3 – 4 L/ha,
d) v sončnicah z inkorporacijo ali pred vznikom v odmerku 5 L/ha,
e) v zelju pred presajanjem v odmerku 4 L/ha (40ml na 100 m2),
f ) v korenju pred vznikom v odmerku 4 L/ha (40ml na 100 m2), na nekaterih sortah korenja je
sredstvo fitotoksično;
g) v čebuli (iz semena in čebulčka) po setvi oz. sajenju do faze vznika posevka v odmerku 4 – 5
L/ha (40 – 50 mL na 100 m2), na lahkih in humoznih tleh 2,5 – 3 L/ha (25 – 30 mL na 100 m2),
uporabo na zelo lahkih ali s humusom revnih tleh odsvetujemo, pri pridelavi čebule iz semena
priporočamo uporabo nižjih odmerkov,
h) v česnu po sajenju v odmerku 4 L/ha (40 mL na 100 m2),
i) v fižolu pred vznikom v odmerku 5 L/ha (50 mL na 100 m2),
138
SEZNAM SREDSTEV
j) v grahu, pred vznikom v odmerku 5 L/ha (50 mL na 100 m2),
k) v paradižniku pred presajanjem v odmerku 4 L/ha (40 mL na 100 m2),
l) v krompirju pred vznikom v odmerku 5 L/ha (50 mL na 100 m2),
m) v soji pred setvijo z inkorporacijo ali pred vznikom v odmerku 3,5 L/ha,
n) v mladih nasadih vinske trte, jablan, hrušk, breskev in nektarin do rodnosti, v odmerku
3 L/ha
Karenca: 100 dni v zelju, 90 dni v ozimni pšenici, ozimnem ječmenu, ozimni rži, tritikali in
koruzi, 75 dni v čebuli in česnu, 60 dni v korenju, zagotovljena s časom uporabe v sončnicah,
fižolu, paradižniku, grahu, soji, krompirju in trajnih nasadih jablan, breskev, nektarin ter vinske
trte.
TALENDO®
DuPont
fungicid
Aktivna snov: prokvinazid (200 g/L)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: EC (koncentrat za emulzijo)
Pakiranje: plastenka (50 mL, 100 mL, 200 mL, 500 mL, 1 L, 5 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti: Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje pepelovke/oidija vinske trte z edinstvenim načinom delovanja. Prokvinazid je aktivna snov s preventivnim načinom delovanja, zato
je zatiranje potrebno pred infekcijo vinske trte. Rezultati kažejo, da ima aktivna snov podaljšano
delovanje in učinkovito zatira pepelovko/oidij takoj po kalitvi spor, saj zavira njihovo kaljenje
in tvorbo apresorija. Uporablja se izključno preventivno, pred pojavom simptomov pepelovke/
oidija vinske trte. Lahko se uporablja v bloku 2 – 3 krat zaporedoma ali izmenično s fungicidi z
različnim načinom delovanja, in sicer od faze prvih razvitih listov (BBCH 13) pa vse do zapiranja
grozdov (BBCH 77).
Uporaba:
a) na vinski trti za zatiranje oidija (Uncinula necator) v odmerku 200 – 250 mL na hektar (20 –
25 mL na 100 L vode).
Karenca: 28 dni za namizne in vinske sorte.
TAROT® 25 WG
DuPont
herbicid
Aktivna snov: rimsulfuron (250 g/kg)
Način delovanja: sistemično
Formulacija: WG (močljiva zrnca)
Pakiranje: 50 g (vodotopne vrečke po 10 g)
Registrirano v programih varstva:
139
SEZNAM SREDSTEV
Značilnosti:
Sistemični, postemergentni herbicid za zatiranje trav in širokolistnega plevela v koruzi in krompirju. Vsrka se skozi liste in korenine in preprečuje celično delitev v občutljivih vrstah. Občutljivi
plevel preneha rasti hitro po škropljenju, toda znaki propadanja (sprememba barve, nekroza) so
vidni šele 1 do 2 tedna po uporabi, odvisno od pogojev rasti in relativne občutljivosti plevelnih
vrst. Herbicidno delovanje je boljše v vlažnem in toplem vremenu. Hladne in suhe vremenske
razmere lahko zmanjšajo učinkovitost sredstva. Manj občutljivi plevel, oziroma plevelne vrste in
starejše rastline ne propadejo, vendar zaostanejo v rasti.
Uporaba:
a) v koruzi po vzniku (post-emergence) z obveznim dodatkom sredstev za izboljšanje
močljivosti.
A) za zatiranje semenskega in nekaterih vrst večletnega širokolistnega plevela ter večletnih
trav npr. divji sirek (Sorghum halepense) in plazeča pirnica (Agropyron repens):
1. enkratna uporaba:
TAROT 25 WG 50 - 60 g/ha (0,5 – 0,6 g na 100 m2) z dodatkom močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji (10 mL na 10 L vode). Tretiramo, ko so plevelne trave visoke 15 - 20 cm.
2. večkratna uporaba – deljena (split) aplikacija:
TAROT 25 WG 30 g/ha + 30 g/ha (0,3 g + 0,3 g na 100 m2) z dodatkom močila TREND 90 v 0,1
% koncentraciji (10 mL na 10 L vode). Prvič tretiramo, ko je plevel visok 10-15 cm oz. ima razvite
2-3 liste, drugič pa dva do tri tedne kasneje, če trave ponovno vzniknejo.
B) za zatiranje semenskega in nekaterih vrst večletnega širokolistnega plevela ter enoletnih trav npr. kostreba (Echinochloa spp.), srakonje (Digitaria spp.), muhviči (Setaria spp.) in proso
(Panicum spp.):
1. enkratna uporaba:
TAROT 25 WG 40 - 50 g/ha (0,4 – 0,5 g na 100 m2) z dodatkom močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji (10 mL na 10 L vode). Tretiramo, ko so plevelne trave v fazi 1-3 listov, a najkasneje do konca
razraščanja.
2. večkratna uporaba – deljena (split) aplikacija:
V primeru počasnega ali ponovnega vznika navadne kostrebe (Echinochloa crus-galii) in drugega plevela lahko tretiramo večkrat - deljena (split) aplikacija:
TAROT 25 WG 30 g/ha + 30 g/ha (0,3 g + 0,3 g na 100 m2) z dodatkom močila TREND 90 v 0,1
% koncentraciji (10 mL na 10 L vode). Prvič tretiramo, ko so plevelne trave v fazi 1-3 listov, drugič
pa 2 do 3 tedne kasneje.
C) za zatiranje travnega in prevladujočega širokolistnega plevela npr. metlike (Chenopodium
spp.), dresni (Polygonum spp.), navadni kristavec (Datura stramonium) in pasje zelišče (Solanum
nigrum) v kombinaciji z naslednjimi sredstvi:
TAROT 25 WG 50 g/ha + HARMONY 75 WG 10 g/ha (0,5 g + 0,1 g na 100 m2) z dodatkom močila
TREND 90 v 0,1 % koncentraciji (10 mL na 10 L vode).
b) v krompirju za zatiranje enoletnega in večletnega ozkolistnega in nekaterih vrst
širokolistnega plevela:
A) v odmerku 40 - 50 g/ha z obveznim dodatkom močila TREND 90 v 0,1 % koncentraciji (10 mL
na 10 L vode) v primeru enkratne uporabe v času, ko ima plevel 2 - 4 liste, krompir pa v povprečju
ni višji od 20 cm;
B) v odmerku 2 krat po 20 - 25 g/ha pri deljeni (split) aplikaciji z obveznim dodatkom močila
TREND 90 v 0,1 % koncentraciji (10 mL na 10 L vode) pri obeh tretiranjih. Prvič tretiramo v času, ko
ima plevel 1-2 para pravih listov, drugo tretiranje opravimo 2-3 tedne po prvem tretiranju.
Karenca: zagotovljena s časom uporabe. Za silažno koruzo je karenca 63 dni.
140
SEZNAM SREDSTEV
TREND® 90
DuPont
močilo
Aktivna snov: izodecil alkohol etoksilat (900 g/L)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: SL (vodotopni koncentrat)
Pakiranje: plastenka (100 mL, 1 L)
Registrirano v programih varstva:
Značilnosti:
Površinsko aktivno sredstvo, ki omogoča boljše prodiranje herbicida v rastlino in s tem povečuje
njegovo učinkovitost.
Uporaba:
Kot dodatek herbicidom:
- v 0,1 % koncentraciji kot dodatek herbicidom v koruzi, žitih in krompirju,
- v 0,05 % koncentraciji kot dodatek herbicidom v sladkorni in krmni pesi.
Karenca: zagotovljena s časom uporabe.
VOLATON G 5%
Pinus TKI
insekticid
Aktivna snov: foksim (5 %)
Način delovanja: dotikalno
Formulacija: FG (drobna zrnina)
Pakiranje: vreča (1 kg, 30 kg)
Registrirano v
programih varstva:
Značilnosti:
Sredstvo za zatiranje talnih rastlinskih škodljivcev.
Uporaba:
Za zatiranje naslednjih talnih škodljivcev v poljščinah:
- strun (Elateridae), ogrcev poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha),
čebulne muhe (Hylemyia antiqua), bramorjev (Gryllotalpa gryllotalpa) in sovk
(Noctuidae) v odmerku:
- 80-100 kg/ha (0,8-1 kg na 100 m2), če ga potresemo po vsej površini ali
- 20-30 kg/ha (200-300 g na 100 m2), če ga potresemo v vrstah.
Karenca: 42 dni za zelenjavo (razen korenaste in gomoljaste), 91 dni za korenje,
korenasto in gomoljasto zelenjavo; za vse preostalo je karenca zagotovljena s časom
uporabe.
141
LATINSKA IMENA
LATINSKA IMENA
BOLEZNI RASTLIN
latinsko ime povzročitelja bolezni
Alternaria brassicae
Alternaria helianthi
Althernaria mali
Alternaria solani
Alternaria spp.
Ascochyta spp.
Aspergillus spp.
Biopolaris oryzae
Biopolaris sorokiana
Blumeria graminis
Blumeria graminis tritici
Blumeria graminis hordei
Blumeriella jaapii
Botryosphaeria obtusa
Botryotinia fuckeliana
Botrytis cinerea
Botrytis spp.
Bremia lactucae
Calonectria graminicola
Cerospora beticola
Cladosporium carpophilum
Cladoporium herbarum
Blasterosporium carpohilum
Coccomyces hiemalis
Cochliobolus miyabeanus
Coclioboous sativus
Collettotrichum lindemutrianum
Diaporthe helianthi
Diaporthe phaseolorum
Diplocarpon rosae
Drechslera avenae
Drechslera graminea
Drechslera teres
Drepanopezziza ribis
Erysiphe polygoni
Erysiphe betae
Erysiphe graminis
Erysiphe orontii in Sphaerotheca fusca
Erysiphe orontii
142
slovensko ime
črna listna pegavost kapusnic
temna pegavost sončnic
jablanova alternarijska pegavost
črna listna pegavost krompirja
črna listna pegavost paradižnika
bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Alternaria
pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu Ascochyta
vrste iz rodu Aspergillus
glej Cocliobolus miyabeanus
glej Cocliobolus sativus
žitna pepelovka
pšenična pepelovka
ječmenova pepelovka
češnjeva listna pegavost
jablanova rjava listna pegavost
siva plesen
glej Botryotinia fuckeliana
sive plesni
solatna plesen
snežna plesen
pesna listna pegavost
glej Venturia carpophila
glej Mycocpaerella tulasnei
glej Stigmina carpophila
glej Blumeriella jaapii
riževa helimotosporiozna pegavost
žitna helmintosporiozna pegavost
fižolov ožig
črna pegavost sončničnih stebel
sojin ožig
črna listna pegavost vrstnic
glej Pyrenophora avenue
glej Pyrenophora graminea
glej Pyrenophora teres
ribezov listni ožig
glej Erysiphe pisi
pesna pepelovka
glej Blumeria graminis
pepelovka bučnic
tobakova pepelovka
LATINSKA IMENA
latinsko ime povzročitelja bolezni
Erysiphe pisi
Erysiphe polyphaga
Erysiphe spp.
Fusarium graminearum
Fusarium moniliforme
Fusarium nivale
Fusarium spp.
Fusicoccum amygdali
Gaeumannomyces graminis
Gibberella fujkuroi
Gibberella zeae
Gyymnospsorangium sabinae
Guignardia bidwellii
Helminthosporium avenae
Helmintosporium gramineum
Helminthosporium oryzae
Helminthosporium sativum
Helminthosporium spp.
Helminthosporium teres
Helminthosporium turcicum
Leptosphaeria avenaria
Leptosphaeria maculans
Marssonia rosae
Monilia fructigena
Monila laxa
Monilia spp.
Monilinia fructigena
Monilinia laxa
Mycosphaerella graminicola
Mycosphaerella spp.
Mycosphaerella tulasnei
Nectria cinabarina
Nectria galigena
Oidium spp.
Penicillium spp.
Peronospora brassicae
Peronospora destructor
Peronospora farinosa
Peronospora manshurica
Peronospora parasitica
Peronospora schachtii
Peronospora schleideni
Peronospora spp.
Peronospora tabacina
Phaerosphaeria avenaria
slovensko ime
grahova pepelovka
glej Erysiphe orontii
pepelovke
glej Gibberella zeae
glej Gibberella fujikuroi
glej Calonectria graminicola
fuzarioze
ožig breskove skorje
črna žitna noga
stebelna fuzarioza koruze
žitna fuzarioza
hruševa rja
črna grozdna gniloba
glej Pyrenophora avenae
glej Pyrenophora graminea
glej Cochliobolus miyabeanus
glej Cochliobolus sativus
progavosti
glej Pyrenophora teres
koruzna progavost
glej Phaeosphaeria avenaria
suha trohnoba zelja
glej Diplocarpon rosae
glej Monilinia fructigena
glej Monilinia laxa
monilije
navadna sadna gniloba
cvetna monilija
pšenična listna pegavost
listne pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu
Mycosphaerella
žitna črnoba
sušica listavcev
jablanov rak
pepelovke
čopičaste plesni
glej Peronospora parasitica
čebulna plesen
pesna plesen
sojina plesen
kapusna plesen
glej Peronospora farinosa
glej Peronospora destructor
peronospore
tobakova plesen
ovsova pegavost
143
LATINSKA IMENA
latinsko ime povzročitelja bolezni
Phoma betae
Phoma lingam
Phoma macdonaldii
Phoma spp.
Phomopsis helianthi
Phomopsis phaseoli
Phomopsis spp.
Phomopsis viticola
Phragmidium mucronatum
Phytohpthora capsici
Phytophthora cryptogea
Phytophthora infestans
Plasmopara halstedii
Plspomara viticola
Pleospora allii
Podosphaera leucotricha
Podosphaera tridactyla
Polystigma rubrum
Pseudocercosporella herpotrichoides
Pseudomonas solanacearum
Pseudoperonospora cubensis
Pseudoperonospora humuli
Pseudopeziza tracheiphila
Puccinia chrysanthemi
Puccinia coronata
Puccinia dispersa
Puccinia glumarum
Puccinia graminis
Puccinia helianthi
Puccinia hordei
Puccinia horiana
Puccinia pelargonii-zonalis
Puccinia recondita recondita
Puccinia recondita tritici
Puccinia simplex
Puccinia spp.
Puccinia striiformis
Puccinia triticina
Pyrenophora avenae
Pyrenophora graminea
Pyrenophora teres
Pyricularia oryzae
Pythium debaryanum
Pythium spp.
Rhizoctonia solani
144
slovensko ime
ožig pesnih kalčkov
glej Leptosphaeria maculans
črna pegavost sončnic
bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Phoma
glej Diaporthe helianthi
glej Diaporthe phaseolorum var.sojae
bolezni, ki jih povzročajo glive iz rodu Phomopsis
črna pegavost vinske trte
šipkova rja
paprikina plesen
paradižnikova koreninska trohnoba
krompirjeva plesen
sončnična plesen
peronospora vinske trte
rjava hruševa pegavost
jablanova pepelovka
kutinova pepelovka
rdeča listna pegavost češpelj
lomljivost žitnih bilk
rjava bakterijska gniloba krompirja
kumarna plesen
hmeljna peronospora
rdeči listni ožig vinske trte
navadna krizantemina rja
ovsova rja
ržena rja
glej Puccinia striiformis
žitna progasta rja
sončnična rja
ječmenova rja
bela krizantemina rja
pelargonijeva rja
glej Puccinia dispersa
glej Puccinia triticina
glej Puccinia hordei
rje
rumena rja
pšenična rja
ovsova temna pegavost
ječmenova progavost
ječmenova mrežasta pegavost
siva riževa pegavost
padavica sadik
padavica
glej Thanathephorus cucumeris
LATINSKA IMENA
latinsko ime povzročitelja bolezni
Rhynchosporium secalis
Sclerotinia minor
Sclerotinia sclerotiorum
Septaria apiicola
Septaria avenae
Sepatria lycopersici
Septoria nodorum
Septoria spp.
Septoria tritici
Sphaeropsis malorum
Sphaeroheca aphanis
Sphaerotheca fusca
Sphaerotheca macularis
Sphaerotheca mors-uvae
Sphaerotheca pannosa persicae
Sphaerotheca panosa rosae
Stagonospora nodorum
Stemphylium vesicarium
Stigmina carpophila
Taphrina deformans
Taphrina pruni
Thanathephorus cucumeris
Tilletia caries
Tilletia tritici
Trnszschelia pruni-spinosae
Uncinula necator
Uromyces betae.
Uromyces dianthi
Ustilago avenae
Ustilago hordei
Ustilago maydis
Ustilago nuda
Ustilago tritici
Ustilago zeae
Venturia carpophila
Venturia inaequalis
Venturia pyrina
Venturia spp.
slovensko ime
rženi listni ožig
ječmenov listni ožig
solatna bela gnilova
bela gniloba
listna pegavost zelene
glej Phaeosphaeria avenaria
okrogla listna pegavost paradižnika
glej Stagonospora nodorum
listne pegavosti, ki jih povzročajo glive iz rodu
Septoria
glej Mycosphaerella graminicola
glej Botryosphaeria obtusa
jagodna pepelovka
pepelovka bučnic
hmeljeva pepelovka
ameriška kosmuljeva pepelovka
breskova pepelovka
šipkova pepelovka
rjavenje pšeničnih plev
glej Pleospora allii
listna luknjičavost koščičarjev
breskova kodravost
rožičavost češpelj
bela noga krompirja
rizoktonijska padavica kapusnica
rizoktonijska uvelost graha
pšenična trna snet
glej Tilletia caries
češpljeva rja
oidij vinske trte
pesna rja
nageljnova rja
ovsova prašnata snet
ječmenova pokrita snet
glej Uytilago zeae
ječmenova gola snet
prašnata pšenična snet
koruzna bulava snet
breskov škrlup
jablanov šklrup
škrlupi
navadna bakterija fižolova pegavost
145
LATINSKA IMENA
LATINSKA IMENA
ŠKODLJIVCI GOJENIH RASTLIN
latinsko ime škodljivca
Acanthoscelides obtectus
Acarina
Acarus siro
Adoxophyes orana
Adoxophyes reticulana
Agromyzidae
Agrotis segetum
Atrotis spp.
Aleurodes brassicae
Aleyrodes proletella
Aleyrodidae
Anarsia lineatella
Anthonomus pomorum
Anthonomus spp.
Aphididae
Aphis fabae
Aphis pomi
Aphodemus sylvaticus
Archips podana
Arge rosae
Arvicola terrestris
Athalisa rosae
Atomaria linearis
Autographa gamma
Boris laticollis
Blatella germanica
Blatta orientalis
Boarmia rhomboidaria
Bothynoderes punctiventris
Brevicoryne brassicae
Bruchus atomarius
Bruchus lentis
Bruchus pisorum
Cacopsylla pyri
Cacopsylla pyrisuga
Calepitrimerus vitis
Carpocapsa pomonella
Cemiostaminae
Ceratitis capitata
Ceroplastes rusci
146
slovensko ime
fižolar
pršice
močna pršica
sadni zavijač
glej Adoxophyes orana
listne zavrtalke
ozimna sovka
sovke iz rodu Agrotis
glej Aleyrodes proletella
kapusov ščitkar
ščitkarji
breskov molj
jablanov cvetožer
cvetožerji
listne uši
črna fižolova uš
zelena jablanova uš
gozdna miš (belonoga miš)
rjavi sadni lupinar
šipkova grizlica
voluhar (veliki voluhar)
repna grizlica
mahovinar
glagolka
kapusov koreninar
rjavi ščurek, švab
črni ščurek, žohar
glej Peribatodes rhomoidarius
veliki pesni rilčkar
mokasta kapusova uš
bobar
lečar
grahar
navadna hruševa bolšica
velika hruševa bolšica
pršica trsne kodravosti, akarinoza
glej Cydia pomonella
listni zavrtači iz družine Cemistomidae
breskova muha
smokvin kapar
LATINSKA IMENA
latinsko ime škodljivca
Ceutorhynchus assimilis
Ceutoryhnchus spp.
Chaetocnema tibialis
Cheimatobia brummata
Cicadina
Coccina
Coccinellidae
Coleopera
Colomerus vitis
Comstocaspis perniciosa
Contarinia spp.
Cricetus cricetus
Cryptolests spp.
Curculio nucum
Cydia funebrana
Cydia molesta
Cydia pomonella
Cydia spp.
Dacus oleae
Delia radicum
Diaspididae
Diptera
Ditylenchus dipsaci
Elateridae
Ephestia elutella
Ephestia spp.
Epitrimerus piri
Erannis defoliaria
Eriophyes piri
Eriophyes vitis
Eriphydae
Eriosoma lanigerum
Eulecanium corni
Eulecanium persicae
Eupoecilia ambiguella
Euproctis chrysorrhoea
Eurydema ventrale
Eurygaster integriceps
Eurygaster maura
Eurygaster spp.
Euxoa spp.
Frankliniella occidentalis
Geometridae
Gracillariidae
Gryllotalpa gryllotalpa
Halticinae
slovensko ime
luskov kljunotaj
kljunotaji
pesni bolhač
glej Operopthera brumata
škržati
kaparji
polonice
hrošči
trna pršica
ameriški kapar
hržice iz rodu Contarinia
hrček
žitniki iz rodu Cryptolestes
lešnikar
češpljev zavijač
breskov zavijač
jabolčni zavijač
zavijači
oljčna muha
kapusova muha
kaparji iz družine Diaspididae
dvokrilci
stebelna ogorčica
strune
tobakova vešča
vešče iz rodu Ephestia
hruševa rjasta pršica
veliki zimski pedic
hruševa pršica
glej Colomerus vitis
pršice šiškarice
krvava uš
glej Parthenoleucarnium corni
breskov kapar
pasasti grozdni sukač
zlatoritka
pisana stenica
azijska žitna stenica
navadna žitna stenica
žitne stenice
sovke iz rodu Euxoa
cvetlični resar
pedici
listni zavrtači iz družine Gracillariidae
bramor
bolhači
147
LATINSKA IMENA
latinsko ime škodljivca
Hedya dimidioalba
Heliothis spp.
Heterodera schachtii
Hibernia defoliara
Hoplocampa spp.
Hylemyia antiqua
Hyphtantria cunea
Ips typographus
Lacanobia oleracea
Lasioderma serricorne
Lema melanopa
Lepidoptera
Leptinotarsa decemlineata
Leucopetera malifoliella
Leucoptera scitella
Liriomyza spp.
Lobesia botrana
Loxostege sticticalis
Lygus pratensis
Lygus rugulipennis
Lygus spp.
Lymantria dispar
Lyonetia clerkella
Lyonetia spp.
Lyonetiidae
Malacosoma neustrium
mamestra brassicae
Mamestra oleracea
Mamestra spp. + Lacanobia spp.
Meligethes aeneus
Melolontha melolontha
Microtus arvalis
Mus musculus
Musca domestica
Myzus persicae
Myzus varians
Napomyza gymnostoma
Nemapogon granella
Neopulvinaria innumerabilis
Nuctuidae
Operophtera brumata
Oryzaephilus surinamensis
Oscinella frit
Ostrinia nubilalis
Oulema melanopus
Oulema spp.
148
slovensko ime
sivi brstni sukač
sovke iz rodu Heliothes
pesna ogorčica
glej Erannis defoliaria
sadne grizlice
čebulna muha
murvov prelec
knaver
zelenjadna sovka
tobakar
glej Oulema melanopus
metulji
koloradski hrošč
sadni listni duplinar
glej Leucoptera malifoliella
listne zavrtalke
križasti grozdni sukač
metlica
travniška stenica
motna poljska stenica
stenice iz rodu Lygus
gobar
sadni listni zavrtač
listni zavrtači iz rodu Lyonetia
zankasti listni zavrtači
prstančar
kapusova sovka
glej Lacanobia oleracea
listne sovke
repičar
poljski majski hrošč
poljska miš
hišna miš
navadna hišna muha
siva breskova uš
zelena breskova uš
porova zavrtalka
žitni molj
veliki trtni kapar
sovke
mali zimski pedic
zobati žitnik
švedska mušica
koruzna ali prosena vešča
rdeči žitni strgač
žitni strgači
LATINSKA IMENA
latinsko ime škodljivca
Pandemis heparana
Panonyhus ulmi
Parthenoleucanium corni
Pegomya hyoscyami
Peribatodes rhomdoidarius
Phorbia brassicae
Phorodon humuli
Phyllobius oblongus
Phyllobius spp.
Phyllonorycter blancardelia
Phyllonorycter spp.
Phytodecta fornicatus
Pieridae
Pieris brassicae
Pityogenes chalcographus
Planococus citri
Pladia interpunctella
Plutella maculipennis
Plutella xylostella
Prays oleae
Pseudaulacaspis pentagona
Pseudococcidae
Pseudocossuc citri
Psylla mali
Psylla piri
Psylla pirisuga
Psylla spp.
Psyllidae
Pulvinaria vitis
Quadraspidiotus perniciosus
Rottus norvegicus
Rattus rattus
Rhagoletis cerasi
Rhizopertha dominica
Sciaridae
Sitophilus granarius
Sitophilus oryzae
Sitopthilus spp.
Sitophilus zeamais
Sitotroga cerealella
Sparganothis pilleriana
Spilonota
Spilonota ocellana
Stegobium paniceum
Stephanitis pyri
Stigmella malella
slovensko ime
pasasti sadni lupinar
rdeča sadna pršica
češpljev kapar
pesna muha
zemljemerka
glej Delia radicum
hmeljeva uš
rjavček
rilčkarji iz rodu Phyllobius
sadni listni sitar
listni sitarji
lucernovka
belini
kapusov belin
šesterozobi smrekov lubadar
agrumov volnati kapar
krhljev molj
glej Plutella xylostella
kapusov molj
oljčni molj
murvov kapar
volnati kaparji
glej Planococcus citri
jablanova bolšica
glej Cacopsylla piri
glej Cacopsylla pyrisuga
bolšice
bolšice
mali trtni kapar
glej Comstocaspis perniciosa
siva podgana
črna podgana
češnjeva muha
žitni kutar
mrtvaške mušice
črni žitni žužek
rižev žužek
žužki
koruzni žužki
koruzni molj
trsni sukač
brstni sukači
rdeči brstni sukač
kruhar
hruševa stenica
jablanov listni zavrtač
149
LATINSKA IMENA
latinsko ime škodljivca
Sullia lurida
Tanymecus dilaticollis
Tanymecus palitaus
Tanymecus spp.
Tenebrio mmolitor
Tenebrioides mauretanicus
Tephritidae
Tetranychidae
Tetranychus telarius
Tetranychus urticae
Thaumatocampa pityocampa
Thaumotopoea pityocampa
Theresimina ampelophaga
Thrips tabaci
Thysanoptera
Totricidae
Totrix viridana
Trialeurades vaporariorum
Tribolium castaneum
Tribolium confusum
Tribolium spp.
Trogoderma granarium
Tyroglyphus farinae
Trypetidae
Yponomeuta malinella
Yponomeuta spp.
Zabrus tenebrioides
150
slovensko ime
česnova muha
koruzni rilčkar
mali pesni rilčkar
rilčkarji iz rodu Tanymecus
mokar
mavrtanski mokar
sadne muhe
pršice prelke
lipova pršica prelka
navadna pršica
pinijeva sprevodnica
glej Thaumatocampa pityocampa
trsni brstar
tobakov resar
resarji
zavijači
zeleni hrastov zavijač
rastinjakov ščitkar
rižev mokar
mali mokar
mokarji
indijski žitnik
glej Acarus siro
glej Tephritidae
jablanov molj
molji iz rodu Yponomeuta
žitni brzec
LATINSKA IMENA
LATINSKA IMENA
PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH PLEVELOV
latinsko ime škodljivca
Abutilon teohrasti
Achilliea millefolium L.
Aegopodium podagraria L.
Agrostemma githoga L.
Ajuga reptans L.
Alnus spp. L.
Alopecurus myosuroides
Ambrosia artemisifolia
Amaranthus lividus
Aramanthus retroflexus L.
Anagallis Arvensis L.
Antehmis arvensis L.
Anthemis cotula L.
Anthriscus silvestri (L) H.
Apera spicaventi L.
Aristolochia clematitis L.
Artemisia vularis L.
Atriplex patula L.
Avena fatua L.
Bidens tripartitus L.
Bifora radians MB
Brassicas nigra L.
Bromus spp. L.
Cakystegia sepium (L) R.
Capsella B.pastoris (L)M.
Caramine pratensis L.
Cardaria draba
Carex spp. L.
Carpinus betulus L.
Centarea cyanus L.
Cerastium arvense L.
Chenopidum album L.
Chenopodium polyspermum L.
Chrystantemum segetum
Cichorium intybus L.
Cirsium arvense (L) Scop.
Clematis vitalba L.
Colchicum autumnale L.
Conolida regalis
Convolvulus arvensis L.
slovensko ime
baržunasti oslez
navadni rman
navadna regačica
navadni kokalj
plazeči skrečnik
jelše
njivni lisičji rep
navadna ambrozija
zelenkasti ščir
srhkodlakavi ščir
njivska kurja češnjica
njivska pasja kamilica
smrdljiva pasja kamilica
gozdna krebuljica
navadni srakoperec
navadni podraščec
navadni pelin
navadna loboda
gluhi oves
deljenolisti mrkač
žarkasta dvoglavka
črna ogrščica
stoklasa
navadni plotni slak
navadni plešec
travniška penuša
navadni poprovnik
šaš
navadni gaber
modri glavinec
njivska smiljka
bela metlika
mnogosemenska metlika
žitna ivanjščica
navadni potrošnik
njivski osat
navadni srobot
jesenski podlesek
poljski ostrožnik
njivski slak
V
P
G
M
SV
TP
LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki
151
LATINSKA IMENA
latinsko ime škodljivca
Crategus spp.L.
Cuscuta spp.
Cynodon dactylon (L.) Pers.
Cyperus spp. L.
Doctylis glomerata L.
Datura stramonium
Daucus carota L.
Digitaria sanguinalis Scop.
Echinochloacrus-galli L.
Elymus repens (A.r.) Beauv.
Erica spp. L.
Erigeron canadensis L.
Erodium cicutarium L.
Equisetum arvense L.
Euphorbia spp. L.
Fumaria officinalis L.
Galeopsis tetrahit L.
Galinsoga paraviflora C.
Galium aparine L.
Glechoma hederacea L.
Helianthus anhnuus L.
Heracleum sphondylium L.
Holcus lanatus L.
Hordeum spp. L.
Hyoscyamus niger
Juncus spp. L.
Juniperus spp. L.
Lamium amplexicaule L.
Laium purpureum L.
Laium spp. L.
Lathyrus spp. L.
Legousia speculum (L.) Ch.
Lepidium draba L.
Linaria vularis MII.
Lithospermum arvense L.
Lolium perenna L.
Lychnis floscuculi L.
Malva L.
Matricaria chamomila L.
Matricaria inodora L.
Matricaria matricarioides L.
Mentha spp. L.
Mercurialis annua L.
Myosotis arvensis (L.) Hill.
Orobanche ramasa L.
Oxalis sricta L.
152
slovensko ime
V
glog
predenica
prstasti pesjak
ostrica
navadna pasja trava
navadni kristavec
navadno korenje
krvava srakonja
navadna kostreba
plazeča pirnica
resa
kanadska hudoletnica
navadni čapljevec
njivska preslica
mleček
navadna rosnica
navadni zebrat
drobnocvetni rogovilček
plezajoča lakota
bršljanasta grenkuljica
navadna sončnica
navadni dezen
volnena medena trava
ječmen
črni zobnik
ločje
brin
njivska mrtva koprivka
škrlatna rdeča mrtva kopriva
mrtva kopriva
grahor
navadno njivno zrcalce
navadni poprovnik
navadna madronščica
njivski železnik
ljulka
kukavičja lučca
slezenovec
prava kamilica
nedišeča trirobka
vonjava kamilica
meta
enoletni golšec
njivska spominčica
razrasli pojalnik
toga zajčja deteljica
P
G
M
SV
TP
LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki
LATINSKA IMENA
latinsko ime škodljivca
Panicum milleaceum L.
Panicum spp. L.
Papaver rhoeas L.
Phragmites communis L.
Potentilla reptans L.
Plantago spp. L.
Poa annua L.
Polygonum aviculare L.
Polygonum persicaria L.
Polygonum convolvulus L.
Polygonum lapathifolium
Portulaca oleracea L.
Prunus spinosa L.
Pteridium aquilinum (L.)
Ronunculus arvensis L.
Ranunculus repens L.
Raphanus raphaistsrum L.
Rhinanthus major Rach.
Rorippa silvestric (L.) B.
Rosa canina L.
Rubus caesius L.
Rumex acetosa L.
Rumex acetosella L.
Rumex crispus L.
Rumex obtusifolius L.
Sambucus spp. L.
Senecio vulgaris L.
Secaria glauca (L.) P.B.
Setaria viridis (L.) P.B.
Shgerardia arvensis L.
Sinapis arvenis L.
Sisymbrium spp. L.
Sonchus aarvensis L.
Sonchus oleraceus L.
Solanum nigrum L.
Sorghum halepense (L.) Pers
Spergula arvensis L.
Stachys annua L.
Stachys arvenis L.
Stellaria media (L.) Vill.
Symphytum officinale L.
Tanacetum spp. L.
Taraxacum oficinale Web.
Thaspis arvense L.
Tussilago farfara L.
Typha spp. L.
slovensko ime
divje proso
proso
poljski mak
navadni trst
plazeči petoprstnik
trpotec
enoletna latovka
ptičja dresen
breskova dresen
navadni slakovec
ščavjelistna dresen
navadni tolščak
črni trn
orlova praprot
njivska zlatica
plazeča zlatica
njivska redkev
veliki škrobotec
gozdna potočarka
šipek
sinjezelena robica
navadna kislica
mala kislica
kodrastolistna kislica
topolistna kislica
bezeg
navadni grint
sivozeleni muhvič
zeleni muhvič
njivska rdečina
njivska gorjušica
dihnik
njivska škrbinka
navadna škrbinka
pasje zelišče
divji sirek
njivski oklast
enoletni čišljak
njivski čišlajk
navadna zvezdica
navadni gabez
vratič
navadni regrat
njivski mošnjak
navadni lapuh
rogoz
V
P
G
M
SV
TP
LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki
153
LATINSKA IMENA
latinsko ime škodljivca
Urtica dioica L.
Urtica urens L.
Veronica agrestis L.
Veronica arvenis L.
Veronica hederifolia L.
Veronica persica
Vicia craccca L.
Vicia sativa L.
Viola arvensis Murr.
slovensko ime
velika kopriva
mala kopriva
njivski jetičnik
poljski jetičnik
bršljanostilistni jetičnik
perzijski jetičnik
ptičja grašica
navadna grašica
njivska vijolica
V
P
G
M
SV
TP
LEGENDA: V = vrtovi P = polja G = gozdovi M = močvirja SV = sadovnjaki in vinogradi TP = travniki in pašniki
154
PRAVILNA UPORABA
PRAVILNA UPORABA FITOFARMACEVTSKIH
SREDSTEV
NAKUP
Pred nakupom fitofarmacevtskih sredstev moramo biti dobro seznanjeni z njegovimi lastnostmi. Pri izbiri sredstva upoštevamo njegovo nevarnost za človeka in živali. Če imamo proti istim
škodljivcem ali boleznim na razpolago enako učinkovita sredstva, ki so različno strupena, se
bomo vsekakor odločili za manj strupena. Sredstva kupujemo sami. Ko kupujemo sredstvo
preverimo njegov rok uporabe in embalažo (ali je nepoškodovana in originalno zaprta).
Seznam fitofarmacevtskih sredstev, ob nakupu katerih ne potrebujemo potrdila o strokovnem
usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine:
OGRIOL
BELO OLJE-FRUTAPON
BOOM EFEKT
COSAN
vsa pakiranja
vsa pakiranja
pakiranje 100 ml
pakiranje 100 g
SHRANJEVANJE
Prvo in najpomembnejše opravilo pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva je branje
priloženega navodila. Kratki napotki, ki so navedeni na embalaži, nikakor ne zadoščajo. Vsa fitofarmacevtska sredstva moramo shranjevati v originalni, dobro zaprti embalaži, v suhem, hladnem in zaklenjenem prostoru, kjer ni živil in ne krmil, in kamor otroci in neodgovorne osebe
nimajo dostopa. Paziti moramo tudi, da sredstva ne zmrznejo. Priporočljivo je sredstva shranjevati ločeno po vrsti sredstva (herbicidi, insekticidi, fungicidi). Če nimamo posebnega prostora
za shranjevanje, si moramo omisliti vsaj posebno omarico ali omaro, ki jo lahko zaklenemo.
UPORABA
Včasih so potrebna tudi zaščitna očala in zaščita za dihalne organe. Ko pripravljamo sredstvo
oziroma brozgo za tretiranje (škropilno brozgo), moramo potrebno količino sredstva natančno
stehtati oziroma odmeriti. Sredstvo najprej razredčimo z malo vode, nato pa vlijemo v rezervoar škropilnice, ki je do polovice potrebne količine napolnjen s čisto vodo. Med mešanjem dodamo še preostalo količino vode. Najprej pripravimo praškasta sredstva, nato dodamo sredstva
v tekočih formulacijah. Za pripravo brozge za tretiranje moramo imeti na razpolago posebno
posodo, ki je ne uporabljamo za druge namene. Brozge za tretiranje ne pripravljamo v zaprti
prostorih, temveč na prostem.
Ko začnemo tretirati, se držimo napotkov, navedenih v navodilu za uporabo – med delom
ne smemo jesti, piti ali kaditi. Ne tretiramo v vetrovnem vremenu. Pazimo, da ne pride do
zanašanja na sosednje kulture ali v vode. Med delom se včasih odpočijemo. Če se ne počutimo
dobro, nas začne boleti glava in podobno, takoj prenehamo z delom! Ko smo končali s tretiranjem, slečemo umazano delovno obleko, jo očistimo ter se dobro umijemo z milom in po
možnosti s toplo vodo. Prav tako očistimo ves uporabljeni pribor. Zlasti moramo biti previdni,
če tretiramo spomladi v vinogradu z nahrbtno škropilnico s sredstvom za zatiranje plevela.
Škropilnico moramo dobro oprati s toplo vodo, ki smo ji dodali sodo ali pralno sredstvo, nato
pa jo še večkrat splaknemo s hladno vodo. Čistilno in čisto vodo spustimo tudi skozi škropilno
palico, preden škropilnico uporabimo za tretiranje s fungicidi.
155
RAVNANJE Z ODPADKI FFS
RAVNANJE Z ODPADKI FITOFARMACEVTSKIH
SREDSTEV (FFS)
1.1 Splošno
Zakonodaja na področju odpadnih FFS (embalaža in ostanki), je na območju RS urejena zelo
kompleksno. Področje urejajo trije zakoni in njihovi podzakonski predpisi:
Zakon o varstvu okolja z tremi krovnimi uredbami
Uredba o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08)
Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l.
RS, št. 119/2006)
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (RS 84/06,106/06 in 110/07)
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih
Pravilnik o ravnanju z zalogami fitofarmacevtskih sredstev po prenehanju registracije (Ur.l. RS,
št. 59/2003; Spremembe:Ur.l. RS, št. 6/2005)
Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur.l. RS, št. 62/2003 Spremembe:
Ur.l. RS, št. 5/2007) – 10 člen
Zakon o kemikalijah
Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Ur.l. RS, št. 35/2005 Spremembe: Ur.l. RS, št. 54/2007, 88/2008)
Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Ur.l. RS, št. 67/2005 Spremembe: Ur.l. RS, št. 137/2006, 88/2008)
Odpadna FFS se (z vidika ravnanja z odpadki) delijo v dve skupini:
- odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva in ribogojstva (v nadaljnjem besedilu: odpadki
iz kmetijstva), ki niso komunalni odpadki in
- ločene frakcije, ki so komunalni odpadki.
Pri oddajanju odpadkov FFS je potrebno ločiti, ali gre za pravilno očiščeno prazno embalažo FFS,
ali pa za neuporabna FFS ter odpadno embalažo z ostanki FFS, ki ni bila pravilno očiščena.
Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l.
RS, št. 119/06) določa, da mora končni uporabnik odpadna FFS hraniti ločeno, tako, da se ne
mešajo z drugimi odpadki, dokler jih ne odda distributerju ali zbiralcu. Uredba o ravnanju
z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07) pa določa, da mora
končni uporabnik hraniti ločeno odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, tako da se ne
meša z drugimi odpadki in da je mogoče nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi.
Povzročitelj odpadkov, pri katerem letno nastane več kot 5 kg nevarnih odpadkov ali več kot 10 t
vseh odpadkov, mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, do 31. marca tekočega leta poročati
o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto. Poroča se na obrazcu, ki je
objavljen na spletni strani Agencije RS za okolje:
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/ODP.pdf
156
RAVNANJE Z ODPADKI FFS
1.2. Priprava in oddaja odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev
Odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju del v kmetijstvu se uvršča med odpadno
embalažo, ki ni komunalni odpadek, skupaj z odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanju
proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v gozdarstvu, ribištvu in
prometu. Prepovedano jo je prepuščati skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki ali kot ločeno
zbrano frakcijo komunalnih odpadkov (izjema velja le za ločeno zbrano odpadno embalažo,
ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, ki se lahko prepušča kot ločeno
zbrana frakcija).
Pravilno očiščena embalaža fitofarmacevtskih sredstev ni nevaren odpadek. Izjema je embalaža
FFS v kateri so bila sredstva s skupino nevarnosti T ali T+, ki ima tudi po ustreznem čiščenju še
vedno lastnosti nevarnega odpadka.
Embalaža se izprazni ob pripravi škropilne brozge. Odpadno embalažo tekočih fitofarmacevtskih sredstev, ki so pakirana v ročke, plastenke, steklenice in pločevinke – je po uporabi
potrebno trikrat izprati in osušiti. Zamaške hranimo ločeno ob embalaži. Odpadno embalažo
trdnih fitofarmacevtskih sredstev npr. granulatov, prahu, WP, WG formulacij, je obvezno temeljito izprazniti. Odpadnih vrečk, kjer so bili granulati ali prah, ne izpiramo. Kadar je pripravek
pakiran tako, da ga sestavljata dve embalažni enoti npr. karton/papir in PE vrečka, lahko sekundarno kartonasto/papirnato embalažo odložite kot komunalni odpadek, vendar le, v kolikor
sta obe embalažni enoti ustrezno označeni z etiketami proizvajalca, v nasprotnem primeru je
primarna embalaža že s strani proizvajalca pritrjena na sekundarno embalažo in jo v celoti oddate zbiralcu odpadne embalaže FFS. Očiščeno embalažo hranimo odprto in suho do oddaje
na zbirno mesto.
Slika 1: Postopek ročnega izpiranja plastenke, ponoviti ga je potrebno trikrat
Pred oddajo na zbirno mesto na pravilno pripravljeno embalažo napišite svoje osebne podatke: ime, priimek in naslov. Ob oddaji več kosov embalaže, jih je najbolje zložiti v prozorno
plastično vrečo ali kartonsko škatlo, prav tako jih je potrebno opremiti z osebnimi podatki.
157
RAVNANJE Z ODPADKI FFS
Slika 2: Vreča, v kateri je izprana odpadna embalaža, namenjena za
brezplačno oddajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo
Pravilno izpraznjeno in očiščeno embalažo osebe z registrirano dejavnostjo (kmetijska gospodarstva, golf objekti,…) brezplačno oddajo distributerju, trgovcu ali na eno izmed zbirnih mest
družbe za ravnanje z odpadno embalažo (Slopak, Interseroh, Zbiranje in predelava odpadnih
surovin d.o.o.,…) v nadaljevanju DROE, osebe ki nimajo registrirane dejavnosti pa odpadno
embalažo FFS oddajo izvajalcu javne službe ali DROE. Distributer/trgovec lahko (ni pa to njegova obveza) odpadno embalažo prevzame tudi od oseb, ki nimajo registrirane dejavnosti.
1.3. Odpadna fitofarmacevtska sredstva
Odpadna embalaža FFS, ki ni bila pravilno očiščena ali pa je ni bilo mogoče očistiti, zaloge FFS
in FFS, ki jim je potekel rok uporabe, nastala pri izvajanju del v kmetijstvu, so prav tako nekomunalni odpadki, ki se brezplačno oddajo zbiralcu odpadnih FFS.
Osebe z registrirano dejavnostjo (kmetijska gospodarstva, golf objekti,…) brezplačno oddajo odpadna FFS distributerju oz. trgovcu, ki odpadna FFS sprejema najmanj v času, ko se izvaja prodaja fitofarmacevtskih sredstev; osebe, ki nimajo registrirane dejavnosti pa odpadno
embalažo FFS oddajo izvajalcu javne službe ali v primeru zbiranja odpadnih FFS, ki vsebujejo
nevarne snovi na nivoju občin (zbiralne akcije,…). Prejemnik odpadnih FFS, končnemu uporabniku ob prevzemu odpadnih FFS na njegovo zahtevo potrdi prevzem teh odpadkov s svojim
podpisom na dokumentu o prevzemu odpadnih FFS.
1.3.1. Zaloge fitofarmacevtskih sredstev
S Pravilnikom o ravnanju z zalogami fitofarmacevtskih sredstev po prenehanju registracije je
določeno, da je FFS, ki je bilo do izteka veljavnosti odločbe o registraciji dano v promet, lahko
v prometu in uporabi do izteka roka uporabnosti, vendar najdlje 18 mesecev po izteku veljavnosti odločbe o registraciji, če FFS ne predstavlja bistveno večje nevarnosti za zdravje ljudi,
živali in okolje kot v času registracije. Ne glede na to pa je poraba zalog FFS pri končnih uporabnikih dovoljena do izteka roka uporabnosti, če FFS ne predstavlja bistveno večje nevarnosti
za zdravje ljudi, živali in okolje kot v času registracije.
Vir: Blažič, M. in soavtorji. 2009. Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana. 94 s.
158
PRVA POMOČ
PRVA POMOČ V PRIMERU NESREČE ALI ZASTRUPITVE
V primeru zastrupitve, moramo takoj prenehati z delom in nuditi ponesrečencu prvo pomoč:
1. Zastrupljenemu slečemo umazano delovno obleko.
2. Temeljito umijemo izpostavljene dele telesa z vodo in milom. V primeru draženja poiščemo
zdravniško pomoč.
3. Če je sredstvo prišlo v oči, s palcem in kazalcem razpremo očesni veki in oči temeljito nekaj
minut spiramo z vodo. Pokličemo zdravnika.
4. Če je prišlo do zaužitja, ponesrečencu speremo usta z vodo in takoj pokličemo zdravnika.
Ravnamo po priloženih navodilih.
Zdravniku predložimo, če je le mogoče, etiketo z embalaže sredstva ali navodilo za uporabo
ali varnostni list.
V navodilih za uporabo je natančno navedeno, kako ukrepati ob zastrupitvi. Če navodil nimamo, zdravniku sporočimo ime sredstva.
V primeru zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi se posvetujte z eno od naslednjih ustanov:
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Center za zastrupitve
Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Tel: (01) 522 25 89
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Oddelek za internistično intenzivno terapijo
Ljubljanska 5, 2000 Maribor, Tel: (02) 321 29 30 ali (02) 321 29 39
SPLOŠNA AMBULANTA ZD KRANJ - NUJNA MEDICINSKA POMOČ
Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj, Tel: (04) 208 41 00
SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA NOVA GORICA
Ulica padlih borcev 13/A, 5290 Šempeter pri Gorici, Tel: (05) 330 10 00
SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA
Polje 35A, 6310 Izola, Tel: (05) 660 60 00
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO - NUJNA MEDICIDNSKA POMOČ
Kandijska cesta 4, 8000 Novo Mesto, Tel: (07) 391 67 89 ali (07) 391 67 00
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA
Ulica Dr. Vrbnjaka 6, Rakičan, 9000 Murska Sobota, Tel: (02) 512 31 00
ali pa pokličite številko 112
159
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
160
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
161
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
162
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
163
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
164
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
165
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
166
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
167
EVIDENCA TRETIRANJ
EVIDENCA TRETIRANJ
KULTURA:
DATUM
168
LOKACIJA
SREDSTVO
PORABA
OPOMBE
BELEŽKE
BELEŽKE
169
BELEŽKE
BELEŽKE
170
BELEŽKE
BELEŽKE
171
BELEŽKE
BELEŽKE
172
Pinus TKI d.d.
Grajski trg 21
2327 Rače
T / +386 (0)2 60 90 211
F / +386 (0)2 60 90 410
E / [email protected]
www.pinus-tki.si