UPORABA INFORMACIJSKE KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) PRI DELU Z UPORABNIKI V ŠOLSKI KNJIŢNICI USE OF INFORMATION COMMUNICATION TECHNOLOGY FOR WORK WITH USERS IN THE SCHOOL LIBRARY Maja Miklič Posvetovanje ZBDS, Maribor, oktober 2011 Spletna anketa je bila zasnovana za potrebe tega prispevka, med šolskimi knjiţničarji Slovenije pa je bila izvedena v juniju in juliju 2011, prikazuje torej aktualno stanje na hitro razvijajočem se področju uporabe IKT pri delu z uporabniki v slovenskih šolskih knjiţnicah, pri pedagoškem, bibliopedagoškem delu, pri izvajanju knjiţnično informacijskega znanja (KIZ), pri svetovanju uporabnikom, pri informacijskem opismenjevanju uporabnikov in pri drugih dejavnostih ter storitvah, ki jih izvaja šolska knjiţnica oz. knjiţničar/-ka. Projekt E-ŠOLSTVO (E-kompetentni učitelj + E-podpora) Seminarji E-gradiva E-podpora šolam Spletne skupnosti oz. spletne učilnice SIO.SI – SLOVENSKO IZOBRAŢEVALNO OMREŢJE Poznavanje in vključenost šolskih knjiţničarjev v projekt E-šolstvo Portal .si 48,5% anketiranih knjiţničarjev pozna in uporablja Slovensko izobraţevalno omreţje SIO.SI Spletne skupnosti – 2 spletni učilnici študijskih skupin Zavoda RS za šolstvo Novice, seminarji, egradiva, spletne učilnice izobraţevanj in projektov,… Koliko šolskih knjiţničarjev pozna projekt E-ŠOLSTVO Opremljenost šol z računalniki Uporaba računalniških učilnic Za izvajanje pedagoških ur je pomembno tudi, kako je z IKT opremljena celotna šola, saj knjiţničar ne more vedno vseh vsebin predstaviti v svoji knjiţnici. Na veliki večini šol anketiranih knjiţničarjev imajo po eno računalniško učilnico, večinoma jo uporabljajo tudi knjiţničarji. Opremljenost računalniških učilnic je glede na rezultate te ankete zelo različna. Interaktivne table I-tabla = Interaktivna tabla E-gradiva prilagojena uporabi z i-tablo Šole so v zadnjih letih lahko pridobile i-table preko razpisov Ministrstva za šolstvo. Interaktivne table – rezultati ankete Večina šol, ki so bile zajete v tej anketi, ima eno ali več interaktivnih tabel, nekatere pa nimajo tudi (še) nobene. Trenutno interaktivno tablo uporablja malo knjiţničarjev, morda gre iskati razlog za to tudi v dejstvu, da je izredno malo (samo 8 v anketi zajetih) knjiţnic tudi opremljenih z njo. Knjiţničarji bi ţeleli uporabljati interaktivno tablo, zato bi bilo smiselno šolske knjiţnice (ali prostore, kjer se izvaja delo s skupinami ter pedagoške ure) opremiti z itablo, iz istih razlogov, kot je veljalo, da se knjiţnice opremi z drugo IKT opremo (računalnik, projektor, televizija, video in DVD predvajalnik,…). E-gradiva Primere e-gradiv lahko najdemo tudi na www.sio.si ali pa na www.egradiva.si/. Uporaba e-gradiv med šolskimi knjiţničarji E-gradiv veliko knjiţničarjev ne pozna ali ne uporablja. Ugotavljamo, da za področje šolskega knjiţničarstva ni dovolj e-gradiv, da morda niso dosegljiva, predvsem pa da niso razširjena in poznana. Smiselno bi bilo torej narediti izbor e-gradiv, ki bi jih lahko uporabili šolski knjiţničarji, spodbujati izmenjavo teh e-gradiv med knjiţničarji, zagotoviti financiranja za e-gradiva, ki niso brezplačno dostopna, predvsem pa zagotoviti financiranje izdelave e-gradiv, ki bi jih izdelovali slovenski knjiţničarji – praktiki, kakor je bila ţe praksa na razpisih Ministrstva za šolstvo v preteklih letih, ko so na tak način nastajala e-gradiva za različna predmetna področja. Tisti knjiţničarji, ki sami izdelujejo e-gradiva, jih izdelujejo za izvajanje ur KIZ in tudi za posamezne predmete, uporabljajo pa npr. Power Point ter tudi nekatera večinoma brezplačna orodja za izdelavo e-gradiv (Hot Potatoes, CrossWorld, ExeLearning, ExeCute …). Šolski knjiţničarji imajo večinoma zelo pozitivno mnenje o e-gradivih, ţelijo jih spoznati in uporabljati za motivacijo, popestritev pouka, izvajanje KIZ … Izobraţevanja in izdelava e-gradiv ter nekakšnih priporočilnih seznamov egradiv bi bila vsekakor potrebna. Kako izgleda e-gradivo? Spletne učilnice Spletne učilnice omogočajo postavitev e-gradiv ter drugih virov in dejavnosti, s katerimi lahko podpremo poučevanje in učenje. Namenjene so lahko podpori pouka ali pa samostojnemu delu. Poleg spletne strani, katero dandanes ima ţe skoraj vsaka šolska knjiţnica, pa so vedno bolj pogoste tudi spletne učilnice šolskih knjiţnic oz. predmetov, ki jih poučuje knjiţničar, uporabljajo pa jih pa tudi za sodelovanje in informiranje staršev, sodelavcev, za delo pri kroţkih, projektih,... DRUGE IKT IZKUŠNJE Šolski knjiţničarji se vključujejo v različne projekte in dejavnosti, pri katerih uporabljajo IKT. Najbolj pogosto so anketiranci omenjali izdelavo e-knjige v okviru projekta Stisni roko v pest, ki se je odvijal v šolskem letu 2010/2011 v okviru Ministrstva za šolstvo, pa tudi mednarodno sodelovanje, kot npr. e-twinning, Comenius. Veliko šolskih knjiţničarjev sledi razvoju IKT v okviru šole, se udeleţujejo izobraţevanj, nekateri so na šoli zaposleni kot knjiţničarji in računalnikarji, nekateri pa sledijo napredku uporabe IKT iz osebnega zanimanja in ne toliko zaradi opisa delovnih dolţnosti. ______________________ Šolski knjiţničarji uporabljajo različna IK orodja in tehnologije, najpogosteje projektor, računalnik, med vsebinami, ki se najpogosteje poučujejo (in zaradi svoje specifičnosti pravzaprav ne morejo biti poučevane drugače) s pomočjo IKT pa je uporaba vzajemnega kataloga COBISS/OPAC. Poleg tega vsak knjiţničar uporablja še svoj izbor zanimivih spletnih vsebin, pogosto za predstavitve uporabljajo PowerPoint, poleg licenčnih nekateri uporabljajo tudi ţe nekatere odprtokodne programe. E-bralnik je bil med odgovori omenjen samo dvakrat, čeprav bi morala ponudba e-knjig in e-bralnikov prodreti tudi v slovenske osnovne in srednje šole, saj bi morali naše mlade uporabnike seznanjati tudi s tako (vsebinsko) ponudbo ter jih naučiti uporabljati tovrstno opremo. V letu 2011 je izšla tudi tematska dvojna številka revije Šolska knjiţnica o uporabi IKT v šolskih knjiţnicah (v njej je bilo predstavljenih tudi veliko primerov dobre prakse, tako uporabe spletnih učilnic, izdelave spletnih strani ter vključevanja storitev spleta 2.0, mednarodnega sodelovanja, sodelovanja v socialnih omreţjih, poučevanja z uporabo orodij spletne učilnice, i-table …), pred tem pa je izšla ţe tematska številka o moţnostih uporabe e-bralnikov in eknjigah v knjiţnicah. Tematske številke Hvala za pozornost! Maja Miklič [email protected]