Metodologija učenja starejših Projekt Bridge Magdalena Zadworna-Cieślak, Howie Firth, Kennet Lindquist, Izabela Łapioska Izvedba tega projekta je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije oz. priročnika je izključna odgovornost avtorja in Komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje. 1 KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE ........................................................................................................................ 2 UVOD .......................................................................................................................................... 3 SKLEPI RAZISKAV MED STAREJŠIMI ............................................................................................ 3 Slovenija ................................................................................................................................. 4 Škotska.................................................................................................................................... 4 Poljska..................................................................................................................................... 5 Avstrija .................................................................................................................................... 5 Italija ....................................................................................................................................... 5 SKLEPI RAZISKAVE, IZVEDENE MED MENTORJI .......................................................................... 6 VSEBINA USPOSABLJANJA MENTORJEV ..................................................................................... 8 METODE IZOBRAŽEVANJA ........................................................................................................ 17 METODOLOGIJA ZA USPOSABLJANJE STAREJŠIH LJUDI IKT – OBLIKA TEČAJA ......................... 20 SPLOŠNI PRINCIPI UČENJA STAREJŠIH ...................................................................................... 25 VIRI ........................................................................................................................................... 28 2 UVOD1 Namen projekta je boljše razumevanje ovir, ki jih morajo premagati starejši ljudje, ki želijo uporabljati IKT tehnologijo ter iskanje rešitev, ki se nanašajo predvsem na obliko in vsebino računalniških tečajev za starejše. Ključni cilj projekta je bil doseči starejše ljudi, ki jim obstoječi tečaji zaradi oblike in metodologije ne ustrezajo, saj niso prilagojeni potrebam in zahtevam ciljne skupine. Projekt je bil izveden v partnerskih državah v skupinah starejših ljudi in mentorjev, ki so jih poučevali. SKLEPI RAZISKAV MED STAREJŠIMI Pri povzemanju sklepov raziskav so vidni nekateri splošni vzorci. Raziskava je bila izvedena v petih državah s pomočjo anket, vprašalnikov in intervjujev. Starejši ljudje predstavljajo izredno individualizirano starostno skupino, zato ne more biti predlagana zgolj ena metoda računalniškega usposabljanja, ki bi posplošila njihove potrebe, sposobnosti in znanja. Tipičnega starostnika namreč ni. Starejša kot je oseba, bolj je zrela in raznolika, kar je posledica življenja, polnega individualnih in različnih izkušenj. Posledično je k tej temi potrebno pristopiti zelo fleksibilno. Vsaka starejša oseba ima svoje specifične potrebe, sposobnosti in življenjske pogoje, ki so rezultat socialnih, gospodarskih, družinskih in čustvenih situacij, te pa so povezane z osebnostjo posameznika, ki se je izoblikovala tekom let. 1 Ta projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije. 3 Ključni podatki iz vprašalnikov in intervjujev v vsaki državi: Slovenija Precej velik delež starejših ljudi ima računalnik v svojih gospodinjstvih, vendar ga le nekateri od njih uporabljajo. Del starejših občasno uporablja računalnik s pomočjo drugih družinskih članov, ostali pa računalnika na žalost sploh ne uporabljajo. Starejši ljudje, ki živijo daleč od svojih sorodnikov, imajo omejen dostop do računalnika ter ga ne znajo uporabljati. Hkrati pa kažejo potrebo po komuniciranju z otroki. Takšna komunikacija je lahko eden od dejavnikov, ki povzročajo željo, da se seznanijo z novo napravo in njenimi zmogljivostmi. Veliko anketiranih upokojencev ni nikoli uporabljalo računalnika niti doma niti pri prijateljih ali v internetni točki (kavarni). Otežen dostop do moderne tehnologije jim ne daje priložnosti, da se seznanijo z možnostmi, ki jim jih ponuja računalnik. Anketirani starejši ljudje so zelo zainteresirani za tečaje in za večino predlaganih računalniških vprašanj. Škotska Starejši ljudje imajo pogosto računalnik, vendar ga brez pomoči njihovih tesnih prijateljev /sorodnikov ne uporabljajo. Velika želja in potreba po uporabi brez zunanje pomoči pa žal ni dovolj. Nekateri starejši ljudje dobijo motivacijo, ko se uporabe računalnika učijo s svojimi mlajšimi sinovi ali vnuki. Nekateri starejši ljudje so se pripravljeni prijaviti na računalniški tečaj, saj čutijo potrebno po tem, da to storijo. Starejši so zainteresirani za uporabo računalnikov zgolj v praktičnem smislu. Zanje je namreč računalnik izdelan za določen namen. Nekateri imajo potrebe, ki so zlahka prepoznavne, npr. zanima jih zgolj pošiljanje elektronske pošte z namenom, da vzdržujejo stike s svojimi družinami. 4 Poljska Nekateri starejši ljudje obvladajo osnove in potrebujejo znanje in sposobnosti zgolj za določena vprašanja glede uporabe računalnika. Na žalost so med njimi tudi takšni, ki so se odmaknili od življenja in nimajo več potreb in pričakovanj. V taki situaciji, s takšnim življenjskim odnosom, je lahko možnost imeti računalnik in potrebno podporo za učenje novih spretnosti, kot so internet, v veliko pomoč. Anketirane ambiciozne neodvisne upokojence ne zanimajo splošni tečaji, vendar pa so zelo zainteresirani za računalniško tehnologijo. Prav tako so radovedni in navdušeni. Avstrija Podobno kot Poljski državljani, starejši ljudje poznajo nekaj osnov uporabe računalnika in imajo voljo, da nadaljujejo proces učenja in razširijo svoje znanje. Tudi tukaj starejši, ki nekaj osnov že poznajo, želijo bolj specifično usmerjeno znanje. Starejši ljudje so zainteresirani za učenje o vzdrževanju računalnika, vendar ne posvečajo preveč časa iskanju rešitev. Če bi imeli možnost, bi se udeležili računalniškega tečaja. Italija V Italiji raziskava kaže, da obstajata dve jasno začrtani skupini ljudi. Prva skupina ima računalnik doma in ga pogosto uporablja, druga skupina doma nima računalnika in ga nikoli ne uporablja. Starejši ljudje so zelo komunikativni, družbeno aktivni, uporabljajo telefon do petkrat dnevno, vendar ne kažejo preveč zanimanja za poglabljanje znanja, povezanega z računalniki. 5 Seveda pa je pri pripravi zaključkov potrebno upoštevati:  Da statistika ne more biti objektivna, saj se število raziskav po državah razlikuje (med 10 in 20)  Med državami, kjer so bile raziskave opravljene, obstajajo vidne razlike v dojemanju pojavov našega zanimanja, ki vodijo k ugotovitvi, da je nemogoče ustvariti splošni standard in vzorec.  Obstaja toliko razlik, da bi bilo pošteno reči, da je individualni pristop v našem primeru bistvenega pomena. Pri ustvarjanju podobe potencialnega udeleženca v tečaju je potrebna: - podrobna analiza uporabnika – oris uporabnika, ki zahteva posebno pozornost glede njegovih potreb v procesu učenja o novih tehnologijah; - opredelitev splošnega namena tečaja, kjer se kaže kot najbolj ustrezna kombinacija dveh vidikov (tečaj mora biti kratek, teme naj bodo določene in prilagojene udeležencem v prilagodljivi obliki, tako da lahko mentor kadarkoli, odvisno od problema, spremeni potek dela). Program tečaja naj se nenehno razvija glede na stopnjo in potrebe udeležencev. SKLEPI RAZISKAVE, IZVEDENE MED MENTORJI  Upoštevajmo, kako starejši dojemajo računalnik na splošno (kar je bil cilj naših raziskav in intervjujev). Z veliko previdnostjo začnemo počasen proces učenja na način, ki ne bo predstavil preveč težkih vprašanj za samem začetku, saj bi ta samo odvračala udeležence od nadaljnjega učnega procesa.  Na začetku učenja obstaja potreba po usklajevanju glede interesov udeležencev tečaja (to je potrebno tudi pri preverjanju sposobnosti in temeljnih spretnosti posameznikov). 6  Prisluhniti je potrebno potrebam posameznika, skrbeti zanj, mu dati občutek varnosti in zavest, da tudi če naredi kaj narobe, se ne bo zgodilo nič neprijetnega in ne bo nič nepopravljivo uničenega.  Preveč govorjenja zgolj o tehničnih vidikih je lahko odvračajoče.  Nova vsebina mora vedno biti prikazana na praktičnih primerih.  Pokazati je potrebno zaporedne stopnje korak za korakom s pomočjo posebnih ukazov, predvsem med praktičnimi dejavnostmi.  Potrebno je komunicirati z udeleženci med dejavnostmi po elektronski pošti in jim ponuditi možnost medsebojne komunikacije po učnih urah. Takšni ukrepi ne le gradijo vezi med udeleženci, temveč tudi povzročijo, da se en udeleženec uči od drugega.  Učne ure morajo biti tudi zabavne in zagotoviti določeno obliko sprostitve. Manj surovega teoretičnega znanja, tem bolje.  Zanimivo vprašanje je predlog za spodbujanje mladih, da bi pomagali starejšim ljudem pri procesu prilagajanja, asimilacije računalniških veščin.  Potrebno bi bilo izdelati preprosto tehnologijo, usmerjeno in prilagojeno neposredno starejšim potrošnikom (npr. posebni mobilni telefoni za starejše uporabnike). Vsaka država partnerica ima veliko primerov dobre prakse na področju izobraževanja starejših v izbiri novih tehnologij. Projekt Bridge je del interakcije, ki zapolnjuje vrzeli, ki se v nekaterih državah (npr. na Poljskem) zdijo večje kot v drugih (npr. na Švedskem). 7 VSEBINA USPOSABLJANJA MENTORJEV2 Pri usposabljanju mentorjev lahko upoštevamo spodaj navedene vsebine, ki so rezultat partnerskega srečanja na Švedskem: 1. Metodološka podpora A – Priprave Modul 1 – Spodbujanje učenja Modul 2 – Zasnova vključujočega učenja Modul 3 – Andragogika/Učenje za starejše osebe B – Pristopi Modul 1 – Socialno učenje Modul 2 – Konstruktivistično učenje Modul 3 – Interakcionizem/Skupnost učečih 2. IKT podpora A – Odprta vprašanja/zaskrbljenost Modul 1 – IKT za starejše Modul 2 – eStoritve za starejše Modul 3 – Spletne informacijske storitve za starejše osebe B – IKT rešitve Modul 1 – IKT Podporne tehnologije Modul 2 – IKT naprave/podporne tehnologije Modul 3 – Mobilne in omrežne storitve 2 Vir tega dela je “Program usposabljanja učiteljev” projekta Bridge. 8 3. IKT Naprave/Rešitve A – Uporaba IKT naprav Modul 1 – Mobilni telefoni/SMS Modul 2 – Pad in bralci Modul 3 – Dlančniki, pametni telefoni in aplikacije B – Uporaba IKT naprav Modul 1 – Skype telefonija/Datoteke/Video/ Daljinski pristop Modul 2 – Iskanje/Google Modul 3 – Video in fotografija/YouTube Vse zgoraj omenjene tematike so razvile posamezne partnerske države znotraj projekta, njihov širši opis se nahaja v drugem dokumentu – Priročniku za usposabljanje učiteljev. Prvi del Metodološka podpora je bil ustvarjen, da nam poda metodološko ozadje tečaja. Spodbujanje učenja Modul predstavlja spodbujanje učenja, njegove prednosti in slabosti ter spodbuja udeležence k izvajanju pristopa znotraj njihovega poklica. Temelj za spodbujanje učenja je vera v enakost, v sprejemanje različnih odločitev, enake možnosti, o delitvi oblasti in osebno odgovornost. Odnosi, ki prikazujejo učinkovitost pri pospeševanju učenja, odražajo pregledno realnost moderatorja ter pripravljenost postati osebnost. Cilji tega modula so: ● Razviti kritično zavedanje o spodbujanju učenja in priznati nujnost in koristnost takšnega pristopa. ● Spodbuditi učitelje/trenerje, da povezujejo spodbujanje učenja s svojo strokovno prakso in kontekstom, ter opredelijo priložnosti za spodbujanje učenja pri svojem delu / v okviru svojega strokovnega področja. ● Razvijati kritično razumevanje, kako je lahko ta pristop prilagojen za delo s ciljno skupino (starejše osebe) ter opredeliti njegove prednosti in slabosti. 9 ● Spoznati pomen stvarnosti in avtentičnost učitelja in spodbujati učitelje za pristop do učencev na bolj osebni ravni. ● Spodbuditi učitelje/trenerje kot moderatorji, da se pripravljajo na vzpostavitev odnosov z učenci in za razvoj poudarjenega razumevanje učencev, njihovih strahov, potreb in občutkov. ● Razviti strategija za evalvacijo učinkovitosti in primernosti spodbujanja učenja pri učenju starejših ljudi glede na njihove dejavnosti in okoliščine. Udeleženci bodo sposobni: o razlikovati med zgolj predavateljem in spodbujevalcem učenja ter sposobni spodbujati procese učenja; o razviti in povečati svoje sposobnosti spodbujanje učenja; o razviti kritično razmišljanje o potrebah svojih učencev in načinih, na katere ti sprejemajo informacije; o ustvariti učno okolje, ki bo spodbujalo učenje; o izbrati ustrezne učne pristope za kar največjo aktivnost učencev; o poznali bodo tehnike spodbujanja učenja, se zavedali ključnih dejavnikov tega procesa in načinov njihovega prilagajanja skupini učencev. Zasnova vključujočega učenja Modul sestavljajo osnovna načela participativnega oz. vključujočega učenja. Pomembno in učinkovito učenje je participativno. Učenje se mora osredotočiti na učence, ki sodelujejo pri svojih učnih izkušnjah, ne pa jih zgolj prejemajo. Obstajajo različne oblike sodelovanja pri učenju, vključno z različicami, ki vključujejo sodelovanje učencev pri gradnji lastne rešitve (razumevanja) za dani problem. Participativno učenje spodbuja in vrednoti prispevek učencev, zagotavlja sredstva in načina za učence, da podajo pripombe, zabeležijo spoznanja, podajo kritiko in pojasnjujejo problem. Udeležba pri učnem procesu je v prispevku učencev, s katerim lahko ti prilagodijo svoje izkušnje in izkazujejo razumevanje snovi. Bolj kot so kompleksna znanja, bolj pomembno je, da na participativen način vključimo v učni proces tudi učence. 10 V idealnih okoliščinah bi zasnova tečaje seveda omogočala učencem, da prilagodijo učne izkušnje za doseganje svojih ciljev in dopolnjevanje svojih osebnih učnih stilov. Učenje je družbena dejavnost: dejavnost skupine in skupnosti pomaga pri učinkovitosti učne izkušnje, ker to odraža osnovno naravo človeka kot socialnega bitja. Da bi se učenje uspešno izvedlo, mora oseba ponotranjiti informacije; le videli ali slišali nekaj, ni dovolj. Zato učenje zahteva aktivnost. Aktivno sodelovanje v učnem procesu je boljše, kot pa daljše obdobje pasivnega poslušanja in gledanja. Sodelovanje pomeni sodelovanje tako z duševno ali telesno dejavnostjo, ki bo pomagala, da učenec razume in shraniti predstavljene informacije. Cilji modula so, da udeleženci spoznajo temeljna načela participativnega načrtovanja učenja, omogočanja takšnega pristopa in spoznajo možne načine / tehnike za uporabo v razredu, kot so študije primerov, igra vlog, diskusija, simulacijske vaja, reševanje problemov in instrumentalno skupinsko učenje. Učni rezultati bodo naslednji: o udeleženci bodo poznali temeljna načela participativne zasnove učenja; o udeleženci bodo razumeli pomen in vlogo participacije pri učenju odraslih; o udeleženci bodo znali uporabiti načela participativne zasnove učenja v praksi; o udeleženci bodo znali uporabljati različne metode in tehnika v razredu (študije primerov, igranje vlog, razprava, simulacija, reševanje problemov, instrumentalno skupinsko učenje); o udeleženci bodo pripravili na participaciji zasnovan učni modul za področje IKT. 11 Andragogika/Učenje za starejše osebe Andragogika je poddisciplina pedagogike, ki se ukvarja s procesi izobraževanja, vzgoje, izobraževanja in samoizobraževanja odraslih. Proučuje, opisuje in analizira cilje, vsebine, sistemi, oblike in metode teh procesov in njihove socialne, ekonomske, kulturne, civilizacijske in biološke pogoje. Andragogika določa odgovore na vprašanja: kdo je lahko odrasel in kakšno raven razvoja je mogoče doseči, če bodo ustvarjeni optimalni pogoji za njegovo izobrazbo in se bo vključil v proces nadgrajevanja lastnega znanja. Razvoj in diferenciacijski proces andragogike je povzročil, da je porazdeljena na različne poddiscipline. Ena izmed takšnih delitev predlaga naslednja področja (Turos, 1999): zgodovina izobraževanja odraslih, poučevanje odraslih, teorije izobraževanja odraslih, podrobna andragogika, ostale poddiscipline (npr. andragogika višjega izobraževanja). Ta modul vključuje zlasti znanja o poučevanju odraslih v pozni odraslosti. Poučevanje ljudi te starosti zahteva poznavanje zakonitosti njihovega razvoja, kot tudi posebne pristojnosti učiteljev, povezanih s procesom prenosa znanja. Zlasti pomembna je izbira ustreznih ukrepov in metod poučevanja. Osnove dela z odraslimi so določene drugače, odvisno od teoretičnega pristopa. Najpomembnejša načela, ki izhajajo iz teoretične osnove znanja na tem področju, se nanašajo na pogoje in načine učenja, ki zagotavljajo največjo učinkovitost izobraževanja. Učitelj mora upoštevati zavest študentov, se nanašati na izkušnje odraslih in uporabo tega znanja v učnem procesu. Še ena od načel, ki usmerjajo izobraževanje starejših ljudi, je prehod od tega, kar je bližje, do tistega, kar je bolj oddaljeno, od tega, kar je lažje za študente, do tistega, kar je težje, od tistega, kar je znano študentom, do tistega, kar je novo in neznano. Treba upoštevati razlike v tempu dela in ravni napredka v znanosti posameznih študentov. Druga pravila: načelo sistematičnosti, aktivno sodelovanje, razvoj veščin, ki združuje teorijo in prakso, individualizacija in kolektivnost (glede na svoje potrebe) in načelo trajnosti izobraževanja. Ta modul je del metodoloških osnov za usposabljanje za trenerje, ki izvajajo program o novih IK tehnologijah za starejše. Da bi zagotovili najvišje standarde za starejše, se morajo trenerji najprej usposabljali v istem postopku razvoja kot v pozni odraslosti, ter spoznati metode in sredstva za poučevanje, kot je navedeno za delo s to skupino ljudi. Osnovno znanje 12 andragogike je bistvenega pomena v kombinaciji z znanjem drugih zadevah v zvezi z izobraževanjem, opisanih v drugih modulih prvega dela tega priročnika. Usposabljanje ciljev na podlagi tega modula vključuje pridobivanje znanj in veščin s področij: ● razvoj urejenosti/stalnosti v obdobju pozne odraslosti, ● izbira metod poučevanja pri delu s starejšimi ljudmi, ● uporaba načel izobraževanja odraslih, ● načrtovanje lastnega učenja s skupino starejših, ● reševanje problemov v učnem procesu, da bi bil prenos znanja učinkovit za starejše. Učni rezultati bodo naslednji: o razumevanja razvojnega reda starejših, o bodite pozorni na kognitivne sposobnosti starejših (te se lahko slabšajo na nekaterih področjih, na primer pozornost ali kratkoročni spomin), o prilagoditi učenje obliki in vsebini, sposobnostim in stopnji utrujenosti starejših oseb, o uporaba načel izobraževanja odraslih, o prilagoditev sredstev in metod poučevanja, odvisno od namena, teme in potrebe po usposabljanju udeležencev, o izvesti učinkovit učni proces v skupini starejših. Socialno učenje Klasične teorije učenja temelji na učenju z opazovanjem (socialna modeliranje). Pojavlja se skozi opazovanje obnašanja drugih ter posledice teh vedenj. To je osnovna oblika učenja ljudi - zaradi tega, posameznik osvoji znanja o naravi socialnega sveta, vrednotah in standardov ter pridobi ustrezno vrsto vedenja. Pri učenju so vključene proces pozornosti, shranjevanje podatkov v spominu, simbolično preoblikovanje snovi in motivacijski procesi, vse ti vzajemno sodelujejo. Samo najenostavnejše, razvojno zgodnje modeliranje je točno posnemajoče vedenje. Naslednje modeliranje in razvoj je proces, ki včasih vključuje celotno osebo in njeno dejavnost, ki ima značilnosti ustvarjalne dejavnosti. Proces modeliranja se individualizira - različni ljudje bodo isti postopke modelirali v različne sestavine in vzorce obnašanja in jih predelali za izvajanje svojih dejavnosti. V procesu oblikovanja vedenja, ne 13 gre le za nagrado in kazen, ki ju ljudje dobijo od drugih ampak so pomembne tudi nagrade in kazni, ki imajo vir v posamezniku samem. Posledice teh dejavnosti so lahko pomemben sestavni del procesa samoregulacije. Ob ugotovitvi, da so kognitivni procesi posrednik pri obnašanju, je Bandura (1977) opozoril na vlogo pričakovanja lastne učinkovitosti. Bandura razlikuje med pričakovanjem izida - samooceno, da bo določeno ravnanje vodilo do specifičnih rezultatov in pričakovanje glede lastne učinkovitosti - prepričanje, da bo lahko posameznik uspešno opravljal vedenje, ki vodi do želenih rezultatov. Pričakovanje lastne učinkovitosti je ključnega pomena pri učenju novih vedenj. Občutljivost glede vzora in smernic je odvisna od lastnosti modela, lastnosti opazovalca in posledic, ki jih čuti opazovalec pri sledenju modela. Značilnosti modela vodijo do njegove učinkovitosti, tj. podobnosti status opazovalca modela in visoke ravni usposobljenosti. Pri poučevanju starejših ljudi, je pomembno, da se zavedajo, kako uporabljati modeliranje procesov pri poučevanju novih vsebin. Cilji usposabljanja, ki temeljijo na tem modulu, vključujejo pridobivanje znanj in veščin o: ● značilnostih učnega procesa, ki temelji na modeliranju, ● model prikaza in opazovalca, ki spodbuja učenje ● v procesu učenja razvijati socialno učenje ● poznavanje ustreznih ojačitev, ki spodbujajo učenje ● metode spodbujanja udeležencev glede občutka lastne učinkovitosti pri pridobivanju novih znanj. Udeleženci bodo osvojili: o razumevanje procesa socialnega učenja, o preverjanje teorije; ali sem v svojem vedenju zanesljiv?, o spodbujanje procesa vzajemnega učenja, o uporaba metode predstavitve in vaj, ki temeljijo na socialnem učenju, o prednosti učnega procesa s pomočjo pozitivne komentarjev in povratne informacije, o podporo učenju v občutek lastne učinkovitosti učencev. 14 Konstruktivistično učenje Modul predstavlja konstruktivistični pristop k učenju, njegovo morebitno izvajanje in njegove prednosti in slabosti. Poudarja razlike med tradicionalnim pristopom in navezuje konstruktivističen pristop za delo s ciljno skupino (starejše osebe). Konstruktivistično učenje razumemo kot konstrukcijo učenca skozi učni proces. Znanje se ne prenaša z ene osebe na drugo, ampak mora biti vzpostavljeno s strani vsakega posameznika. Cilji konstruktivističnega učitelja ne zajemajo zgolj obravnave snovi iz učni načrt, ampak da sodeluje s slušatelji kot aktivnimi učenci pri konstruiranju lastnega znanja in prepričanj v izbrani domeni. Konstruktivistični učitelji dajejo učencem možnost, da povezujejo svoje predhodno znanje in svoje prejšnje izkušnje s snovjo, ki se je učijo na novo. Cilji:  predstaviti konstruktivističnem udeležencem, njegove prednosti in slabosti.  spodbuditi udeležence (vodje), da uporabljajo konstruktivistično učenje pri svojem strokovnem področju, v praksi in v kontekstu učnega procesa, ter upoštevajo svoje osebne učne izkušnje ter da ponovno razmislijo o svojih preteklih praksah.  spodbuditi udeležence usposabljanja za podporo različnim mnenjem in pogumu svoje učencev, da izrazijo svoja mnenja.  spodbuditi udeležence usposabljanja za oblikovanje učnega okolja, ki bo dajalo učencem priložnost videti in doživeti učenje kot proces, ki jim omogoča reševanje težav, ki jih osebno težko najti, da je za povečanje lastne usposobljenosti na določenem področju, npr. z določitvijo ustreznih nalog, z razvojem učinkovitejše učenja in strategij za reševanje problemov.  razviti strategija za evalvacijo učinkovitosti in primernosti konstruktivističnega učenja pri učenju starejših na podlagi za lastne prakse in konteksta učenja. Udeleženci bodo sposobni: o uvideti pomen konstruktivističnega pristopa, o prilagoditi konstruktivistični pristop za načrtovanje pouka. 15 Interakcionizem/Skupnost učečih Modul zajema osnovna načela interakcionizma pri učenju odraslih oz. starejših oseb. Učenje je aktivni, družbeni proces, kjer naj se učenci učijo, da odkrijejo načela, pojma in dejstva zase. Inštruktor in učenci so prav tako vključeni v učenje tudi drug od drugega. Naloga ali problem je torej vmesnik med inštruktorjem in učencem. To ustvarja dinamično interakcijo med nalogo, učiteljem in učencem. Nekateri pristopi k učenju, ki lahko vključujejo to interaktivno izhodišče učenja in vzajemno poučevanje, so strokovno sodelovanje, kognitivno vajeništvo, reševanje problema na osnovi navodil, učenje s pomočjo lastnega iskanja virov, zasidrano poučevanje in drugi pristopi, ki vključujejo učenje v povezavi z drugimi. Cilji: Udeleženci se bodo seznanili z načeli in načini interakcije in z več tehnikami za gradnjo živahne skupnost učečih, kot so okrogle mize, diskusijske skupine, strukturirana skupinska reševanja problemov, igra vlog, sodelovalno učenje, igre, idr. Udeleženci bodo osvojili naslednja znanja in spretnosti: o udeleženec pozna osnovne principe interakcionizma; o udeleženec razume pomen in vlogo v skupnosti učečih v učnem procesu; o znanje o različnih načinih, ki se uporabljajo pri interakcionističnem pristopu k poučevanju/učenju odraslih; o udeleženec je sposoben uporabljati različne možne metode / tehnike za uporabo v pedagoškem procesu: okrogle mize, diskusijske skupine, strukturirana skupine za reševanje problemov, igra vlog, sodelovalno učenje, igre, itd. 16 METODE IZOBRAŽEVANJA Pri izvajanju usposabljanja mentorjev, katerega cilj je priprava na izvajanje programov za starejše v projektu Bridge, se lahko uporabljajo naslednje metode:  metode, ki temeljijo na besedi: predavanje, pripovedovanje pravljic, pogovor, opis, razprava, delo s knjigo;  metode, ki temeljijo na opazovanju: predstavitev;  metode, ki temeljijo na praktičnih dejavnostih za študente;  aktivacijske metode. Še posebej so priporočljive aktivacijske metode dela v skupinah, saj si oseba zapomni 90% tega kar je počela, medtem ko si zapomni le 10% slišanega. Najpomembnejše metode so: »Brainstorming«  Vsak član skupine lahko poda svoje mnenje, povezano z glavno temo  Utrjevanje že osvojenega znanja  Iskanje rešitev problemov  miselno ogrevanje Metoda primerov  Analiza in razprava o dogodku, ki ga je predstavil učitelj (Kakšna je druga možna rešitev problema? Kaj bi lahko storili, da bi uspešno izvedli nalogo? Kakšne odločitve bi sprejel, če bi bil v poziciji junaka?)  Utrjevanje že osvojenega znanja  Specifične veščine prakse 17 Didaktična razprava  Vsebuje predstavitev, glavno razpravo ter povzetek rezultatov  Nasveti: - teme naj bodo lahko razumljive, - določite pravila, - vsakemu zagotovite udeležbo v diskusijah, - določite trajanje razprav, - poskrbite za primerno vzdušje med razpravami, - disciplina je pomembna. Metode projekta  Iskanje samega sebe  Neodvisne akcije  Predpostavke: - specifični cilji in delovne metode, - fiksni pogoji glede celotnega projekta ter posameznih stopenj projekta, - določitev osebe, odgovorne za izvajanje, - kriteriji ocenjevanja so znani, - delo v skupinah, - udeleženci delajo samostojno, - projekt traja več dni, tednov. Ostale metode učenja uporabljajo ICT orodje z učenjem:  Mešano učenje – temelji na združevanju ali mešanju dveh ali več izobraževalnih strategij, kot sta e-učenje ter neposredno učenje (tradicionalno).  e-učenje – samo komuniciranje prek interneta  VLE (Okolje Virtualnega Učenja) – tehnike urjenja, ki uporabljajo vse razpoložljive elektronske medije, ki vključujejo internet, avdio/video interaktivno televizijo, multimedijo in e-učenje. 18 V pripravljalnem obdobju mentorjev, kot tudi v nadaljnjih usposabljanj starejših, bi bilo smiselno upoštevati načine organiziranja timskega dela:  Učenje drug od drugega  Učenje sprejemanja samostojnih odločitev, ki jih dosežemo s pogajanji  Razvoj sodelovanja in deljenja odgovornosti za spretnosti  Izboljšanje kulture socialnega vzajemnega delovanja  Preprečevanje izoliranosti  Ustvarjanje možnosti za premagovanje treme  Vzpodbujanje kreativnega raziskovanja med odpravljanjem težav  Integracija tima Saj je skupinsko delo učinkovito, kadar:  je cilj natančno ter jasno določen,  udeleženci sprejemajo odločitve skupaj,  ima vsak pravico do izražanja svojega mnenja,  vsak ve, kaj je njegova zadolžitev,  učenci so vključeni,  naloga je razumljiva,  vsi spoštujejo sprejeta navodila,  v skupini je prijateljsko vzdušje. Aktivne metode, kot so brainstorming, didaktične razprave, reševanje primerov, projektno delo (o čemer so razpravljali na srečanju v Nykopingu), so lahko še posebno dragocene. Uporabite lahko tudi metode, ki temeljijo na novih tehnologijah – kombinirano učenje, ki temelji na združevanju in mešanju dveh ali več izobraževalnih strategij, kot so e-učenje in neposredno poučevanje (tradicionalno) in »Virtual Learning Environment,« ki je tehnika učenja z uporabo vseh razpoložljivih elektronskih medijev, vključno z internetom, avdio/videom, interaktivno televizijo, multimedijo in e-učenje. Te metode se lahko dopolnjujejo in lahko naredijo tradicionalne metode bolj privlačne. 19 METODOLOGIJA ZA USPOSABLJANJE STAREJŠIH LJUDI IKT – OBLIKA TEČAJA (temelji na podlagi analize potreb uporabnikov)3 1. Cilj projekta je pomagati starejšim ljudem, ki do sedaj niso uporabljali IKT kljub vsem priložnostim za dostop na delu, v družini, med prijatelji in v izobraževalnih institucijah. Obstajajo razlogi, zakaj se niso udeležili obstoječih tečajev, zato je potrebno razviti pristop, ki bi jim pomagal na preprost način, brez formalne udeležbe na šoli. Vsebine tečaja morajo zato biti samostojne, da je do njih vedno mogoče neposredno dostopati in da niso odvisne od vložka (»input«) strokovnega mentorja. Oblika, ki ustreza temu so kratki izobraževalni videi. Nekaj primerov obstaja na spletni strani BBC-ja. Osnove dela z miško: http://www.bbc.co.uk/webwise/courses/computer-basics/lessons/themouse Osnove tipkovnice: http://www.bbc.co.uk/webwise/courses/computer-basics/lessons/thekeyboard Igre za učenje del z miško: http://www.bbc.co.uk/webwise/courses/computer- basics/lessons/clicky-mouse-game Te metode zadevajo probleme, kot so učenje usklajevanja roke in oči pri uporabi miške. 2. Rdeča nit, ki se je ponavljala skozi analizo potreb uporabnika, skozi vprašalnike in intervjuje starejših ljudi in skozi intervjuje za mentorje: starejši ljudje so posamezniki. Nekateri se lahko ob tehnologiji počutijo nelagodno. Drugi iste starosti so morda tehnologijo uporabljali v svojem profesionalnem življenju in bi v svojem pokoju želeli uživati v početju nečesa drugega. Pogosto je glavna gonilna sila: katere praktične koristi jim omogoča uporaba računalnika? Tako nekdo, ki ga zanima e-mail ne bo nujno zainteresiran za digitalno 3 Avtor tega dela je Howie Firth. 20 fotografijo ali preglednice. Ne moremo govoriti o »tipičnem uporabniku« in poskusiti oblikovati tečaj za nekakšnega povprečnega udeleženca. Edina rešitev je uporaba modularne strukture, v kateri je vsaka enota samostojna. Bile pa bi navzkrižne povezave med eno sekcijo in drugo, zaradi česar bi učenci lažje sledili –noben modul pa ne bi smel biti odvisen od drugega. Ponovno, koncept kratkih izobraževalnih videov ustreza merilom, saj je vsak od teh strukturiran tako, da govori sam zase. 3. Težave, ki jih imajo pogosto starejši z računalnikom, večinoma niso posledica fizičnih ali psihičnih nezadostnosti, ampak le potrebe po času, da se navadijo na bistvene spremembe v dojemanju. Primer tega je v razvoju spretnosti za nadzor miške, ki so »counter-intuitive« in zato potrebujejo prakso. Dober IKT tečaj za starejše ljudi torej zahteva čas na samem začetku za koordinacijo roke in oči, in zato bi morali zagotoviti različne načine, da se prepričamo, da učenci pridobijo temeljne veščine. 4. V metodologiji je pomembno upoštevanje, kako se potrebe razlikujejo od ene države do druge. V nekaterih državah računalniki še vedno niso v celoti prodrli na obstoječe trge in zato je veliko mladih, delovno sposobnih ljudi, ki še niso kupili računalnika. V takšnih državah bodo starejši ljudje, ki bi kupili računalnik imeli manj problemov z njegovo uporabo, zato ker se bodo o njem učili pri njihovem delu. Torej je v teh državah povpraševanje po običajnem IKT usposabljanju še vedno veliko. Toda v drugih državah je procent računalniških uporabnikov lahko veliko večji, tako da so vsa pokrita že vsa področja, ki jih lahko potencialni »računalniško misleči« prevzamejo za uporabo IKT. Ti starejši ljudje, ki so ostali, so morda tisti, ki ne morejo normalno dostopati do IKT zaradi določenih težav in za njih običajni računalniški tečaj ne bi bil zadovoljiv. Namesto tega se mora metodologija razviti način, kako jim pomagati na veliko bolj fleksibilni in individualni podlagi. 21 Situacijo lahko povzamemo po načelu Pareto »20:80«. V vsaki državi bi razvoj računalnikov in IKT lahko dosegel 80 % populacije po standardnih načinih. Končnih 20 % pa je veliko težje doseči in sicer lahko ti zahtevajo 80 % prizadevanj. V tem projektu se osredotočamo na teh 20 % v vsaki državi in zato moramo biti previdni v razvoju metodologije, saj je v nekaterih državah še vedno povpraševanje na trgu nekaterih ljudi iz kategorije 80 %, kar bi lahko zapletlo situacijo. Posvetovanje, ki je bilo izvedeno za analizo potreb uporabnikov, je pripeljalo do različnih zahtev za tečaj za ciljne skupine:  mora biti modularen, tako da lahko ljudje izbirajo katerikoli del kadarkoli in se naučijo samo tiste spretnosti, ki so pomembne za njihovo določeno situacijo,  mora biti dostopen od doma ali od kjerkoli drugod, kadarkoli ima oseba za to čas,  mora biti enostaven in praktičen – da pokaže ljudem, kako stvari delujejo, ne pa da gradi teorijo. Te zahteve bi izpolnila priprava in uporaba svežnja kratkih videov, ki prikazujejo kako izvesti razne aktivnosti. 5. Kljub temu, da ta projekt izpostavlja tečaje učenja računalništva, se veliko ljudi nauči dela z računalnikom kar samostojno ali s pomočjo prijateljev. Študija na Škotskem je pokazala, da se je le polovica ljudi, ki so se učili delati z računalnikom, tega naučila na konvencionalnem tečaju, medtem ko se je približno četrtina ljudi naučila dela z računalnikom od družinskega člana ali prijatelja. V primeru nekaterih starejših ljudi je jasno, da bodo lahko uporabljali računalnik le s pomočjo prijateljev. Za nekoga, ki je nastanjen v domu za starejše in ima gibalne omejitve, je tedensko obiskovanje tečajev v lokalnem centru za računalništvo skoraj nemogoče. Zato moramo razmišljati o drugačnem načinu učenja. Če se ti ljudje tečaja ne morejo udeležiti, moramo znanje prinesti k njim. Razmisliti moramo tudi o tem, kaj pravzaprav mislimo z besedo »mentor«. 22 Mnogo starejših ljudi ima dostop do profesionalne pomoči, predvsem preko socialnih delavcev ter osebja, ki nudi oskrbo na domu. Ti ljudje so pogosto spretni pri uporabi IKT. Morda niso strokovni mentorji v IKT, vendar pa imajo veliko znanja in spretnosti v komunikaciji s starejšimi ljudmi in razumevanju, kako starejši vidijo svet. Poleg tega imajo redne stike s starejšimi ljudmi in to ob času, ki ustreza starejšim, ter imajo globoko profesionalno obvezo pomagati starejšim ljudem izboljšati njihova življenja. Ti so v resnici pogosto ključna pot, skozi katero nastajajo nove ideje in znanja, ki jih prenesejo starejšim, ki jim pomagajo. Takšni strokovnjaki so zato lahko idealen način za pomoč starejšim ljudem do dostopa IKT. Seveda pa bo še vedno prisotna potreba po drugih strokovnjakih (računalniki potrebujejo popravilo), ali če kateri starejši posameznik obvlada osnove tako dobro, da išče več od obvladovanja osnov – kar je trenutno fokus pozornosti vlad po Evropi in fokus sedanjega projekta –bi bila velika napaka, da ne bi uporabili teh skupin, ki imajo strokovno znanje za komuniciranje s starejšimi ljudmi. Takšni strokovnjaki tako predstavljajo odločno pot za omogočanje starejšim uporabo IKT. Kadar imamo nekoga pri roki, ki že uporablja IKT, ki je strokovno usposobljen za pomoč starejšim ljudem in razmišlja empatično ter ima redne stike z njimi, je pogosto lažje najti načine, da te uporabimo kot mentorje pri individualnem pristopu, kot da bi poskušali organizirati tečaj v popolnem obsegu v tradicionalni obliki. Dejansko delo strokovnjakov kot npr. v domu za ostarele, pogosto vključuje dejavnosti, kot so pomoč pri komunikaciji z družinami ali sestavljanje spominske knjige in tako se ta vloga lahko normalno razvije v nekatere IKT aplikacije, zlasti če so bili razviti novi učni materiali v obliki, ki bi aplikacije poenostavila. 6. V vprašalnikih smo ugotovili, da imajo ljudje, ki redno uporabljajo mobilne telefone za pošiljanje kratkih sporočil in satelitsko navigacijo za avtomobile, kljub vsemu težave pri uporabi računalnikov. Menijo, da je krivda njihova, vendar v resnici strokovnjaki že dolgo 23 časa govorijo, da je načrtovanje računalniških sistemov slabo, da je vizualna predstava okrnjena, da so operacijski sistemi kontraintuitivni in ne vedno logični. Nekateri od vodilnih računalniških načrtovalcev sedaj trdijo, da so težave, ki jih imajo nekateri potencialni uporabniki z IKT, posledica slabega načrtovanja sistemov. Pravijo, da se bodo dolgoročno ljudje – tako mladi kot starejši – preprosto odvrnili od računalnikov v korist prenosnih informacijskih naprav (kot smartphone in iPad). Te poudarjajo, da lahko vsakdanje objekte uporabljamo brez tečajev, kjer bi se učili, kako jih uporabljati. Način za njihovo uporabo je vgrajen v njihovo sestavo, tako da smo jih sposobni uporabljati takoj, ko se soočimo z njimi. Trenutno potekajo razvoji, ki upoštevajo te ideje, kot je ELDY sistem in SimplicITy computer (http://news.bbc.co.uk/1/hi/8352606.stm). In tudi ta projekt je priložnost zgraditi nov tečaj okoli novih idej in takoj poseči v dolgo obstoječe prepreke. 7. V vprašalnikih smo ugotovili, da so ljudje nehali uporabljati računalnik zaradi začetnih težav, kljub temu, da so ga sprva želeli uporabljati. Morda so ga celo kupili, vendar se težko poiskali pomoč. Oblika pomoči, ki jo iščejo, je enostavna – klikni to, premakni ono. Na začetku potrebujejo pomoč pri odpravljanju težav. Če ne dobijo tega, lahko nastane veliko frustracij pri iskanju pomoči, ki bi presegle začetniške težave in posledično ljudje računalnik celo vrnejo ali podarijo – čeprav so zainteresirani za uporabo interneta in bi računalnik še vedno radi uporabljali. V Veliki Britaniji ponudniki internetnih storitev delujejo na daljavo s pomočjo preko telefonske linije. Na Švedskem pa družba, ki zagotavlja internetne storitve, prevzame odgovornost zagotovitve, da je bil računalnik pravilno nameščen in da oseba ve, kako ga uporabljati. Podjetje se zaveda, da bo nekdo, ki zna dostopati so spleta, s tem nadaljeval tudi v prihodnosti, zato imajo dolgoročno stranko. Švedsko podjetje uporablja mlade ljudi, ki opravljajo obiske na domu, s tem pa zagotavljajo polovični delovni čas za mladino inhkrati poskrbijo, da pomoč pride od nekoga z nekaj svežine in časom, kot pa da bi to storil nek starejši serviser v naglici. 24 To nas pripelje do dveh priporočil za metodologijo: Prvič, da bi šola morala preučiti načine, kako spodbujati učence, da bi pomagali staršem in starim staršem pri uporabi računalnikov. Poleg družbenih koristi ima tako pomoč učencev tudi izobraževalne koristi, in sicer učenci bolje razumejo zaznavne tematike, omogoča pa jim tudi praktično vajo iz komunikacijskih veščin. Tak razvoj je seveda nekaj, kar presega moči projekta in njegovih partnerjev, vendar lahko vsaj poudarimo idejo in spodbujamo starejše, da si pridobijo mlajše člane družine, da bi jim pomagali pri IKT. Drugič, da v tečajih, ki jih razvijamo, poskušamo razviti sistem zagotavljanja bolj splošne pomoči, kot je odpravljanje težav. Na primer, moduli bi morali vključevati tako osnovne vidike kot tudi nadgradnjo. Poleg tega je potrebno pomoč in podporo zagotoviti na zahtevo, idealno z obiskom na domu in ko je pomoč potrebna, in to gotovo preko telefona. Tako mentor zagotavlja pouk na zahtevo in ne preko kontaktne skupine enkrat tedensko. To spet krepi koncept samostojnih tečajev (npr. preko izobraževalnih videov) in uporabo tistih, ki so že v rednem stiku s starejšimi ljudmi, preko usposabljanja takih ljudi v osnovnem odpravljanju težav. SPLOŠNI PRINCIPI UČENJA STAREJŠIH Kar zadeva odnos med "učenec" in "učitelj / inštruktor / posrednik", je očitno, da se sektor izobraževalnih / učnih storitev sooča z novo stvarnostjo in novimi "delitvami moči", ter se tako pogosto preusmerja tradicionalne in močno stran od vertikalne avtoritativno vloge učitelja k bolj "horizontalnim"razmerjem in delitvijo oblasti med učitelji in učenci. 25 Starejše učence je morda potrebno nežno preoblikovati v tiste bolj zrela in za skupno učenje pripravljene ter se po možnosti čim bolj prilagoditi novim načinom poučevanja in novo porazdelitvijo vlog in odgovornosti učencev. Učitelji starejših oseb se morajo tudi prilagoditi in biti strokovno pripravljeni, da sodelujejo v učnih procesih, ki so zasnovani različno kot spoznanja tradicionalne paradigme "krede-in-predavanja", in to s poudarkom na več gradnje znanja in ne na prenosu znanja. Nove metodologije bodo terjale tudi nove sposobnosti učiteljev. Na podlagi analize uporabnikov, intervjujev z učitelji in drugi virov in izkušenj lahko izpostavimo naslednje principe učenja starejših.  Vedno začnite s pozitivnim, udeležence pohvalite, nagradite in podpirajte;  na prvem srečanju se seznanite z udeleženci, spoznajte njihove navade in potrebe in se potem vračajte k tem med tečajem;  jasno predstavite vprašanja, ki je pojavijo;  začnite z lažjimi nalogami/vsebinami – s takimi, za katere veste, da jih bodo zmogli vsi;  izogibajte se žargonu in strokovnim izrazom;  po vsakem srečanju spremljajte odziv;  bodite potrpežljivi in prilagodite hitrost dela najpočasnejšim udeležencem;  pokažite spoštovanje in razumevanje – mnogi starejši ne verjamejo, da so se pri svojih letih sposobni naučiti nečesa novega. Z spodbujanjem in pogovorom jih poskušajte prepričati o nasprotnem;  ponavljajte navodila in ukaze, govorite počasi in razumljivo. Pokažite kako se izvede posamezna naloga in udeležence spodbujajte, da se naloge lotijo samostojno;  vedite, da je učni proces pri starejših drugačen od tistega pri mlajših in da zahteva bolj individualen pristop;  odgovarjajte na vprašanja in poskrbite, da vas bodo razumeli – starejšim je pogosto nerodno in se sramujejo neznanja, zato morda ne bodo zastavili vprašanja, čeprav ne bodo vsega razumeli;  napake obravnavajte kot priložnost za učenje in za premagovanje strahu pred neznanim; 26  prisluhnite njihovim zgodbam – starejši imajo veliko povedati in od njih se lahko marsičesa naučite;  načrtujte odmore na vsakih 45-60 minut.  Poskrbite za dobre učne pogoje – za ustrezno osvetlitev in pohištvo in preprečite vdor hrup. Nadalje, kar zadeva učenje IKT naj (se) učitelji/trenerji:  osredotočijo na praktično stran uporabe IKT – starejši ne potrebujejo tehničnih informacij;  pomagajo premagati strah pred računalnikom s kratko razlago, kako ti delujejo;  poudarjajo prednosti učenja novih tehnologij za starejše (npr. pogostejši stiki z družinskimi člani in prijatelji);  izdelajo seznam najpomembnejših ukazov, funkcij, tipk vključno z informacijami o rabi in ga izročijo vsem udeležencem;  pri razlagi novih pojmov uporabijo preproste izraze in metafore kot npr. dvojni klik je hiter kot tok-tok na vrata;  spodbujajo starejše, da vadijo doma, če imajo priložnost. 27 VIRI: 1. User Needs Analysis (analiza uporabnikov) izdelava v sklopu projekta Bridge 2. Program za usposabljanje učiteljev (izdelan v sklopu projekta Bridge) 3. Rau E., Ziętkiewicz E. (2000), Jak aktywizowad uczniów, Wyd. G&P. 4. Pencheva A., Petrova T., Rashkova I., Kuukka M., Tuominen R. (2009), Methodological guide for intergenerational learning circles, Eks Press. 5. www.andragogika.pl 6. www.teknologiradet.no/ICT%20for%20elderly%20people_wNGky.pdf.file 7. http://www.slideshare.net/romolo/elderly-people-and-ict 8. http://www.upclive.pl/Akademia_e_Seniora/ 9. http://news.bbc.co.uk/1/hi/8352606.stm 10. http://www.bbc.co.uk/webwise/courses/computer-basics/lessons/the-mouse 11. http://www.bbc.co.uk/webwise/courses/computer-basics/lessons/the-keyboard 12. http://www.bbc.co.uk/webwise/courses/computer-basics/lessons/clicky-mouse-game 28