Letno poročilo JKP Žalec d.o.o.

LETNO POROČILO
LETNO POROČILO 2013
KAZALO
KAZALO
1.
1.1
1.2 1.3.
UVOD V LETNO POROČILO................................................................ 6
Kratka predstavitev podjetja.............................................................. 8
Poročilo direktorja podjetja.............................................................. 11
Poročilo predsednice nadzornega sveta............................................ 17
2.
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
2.5.1
2.5.1.1
2.5.1.2
2.5.1.3
2.5.2
2.5.3
2.5.3.1
2.5.3.2
2.5.3.3
2.5.4
2.5.4.1
2.5.4.2
2.6
2.6.1
2.6.2
2.6.3
2.6.3.1
2.6.3.2
2.6.3.3
2.7
2.8
2.9
2.10
POSLOVNO POROČILO....................................................................
Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja.....................................
Gospodarska gibanja v Evropi in Sloveniji..........................................
Analiza poslovanja podjetja..............................................................
Zaposleni v podjetju........................................................................
Izvajanje gospodarskih javnih služb...................................................
Oskrba s pitno vodo........................................................................
Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo........................................
Vzdrževanje vodomerov...................................................................
Vzdrževanje vodovodnih priključkov..................................................
Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda..........................
Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda............................
Centralna čistilna naprava Kasaze....................................................
Male komunalne čistilne naprave......................................................
Čiščenje grezničnih gošč.................................................................
Ostale gospodarske javne službe.....................................................
Urejanje javnih površin Žalec............................................................
Pokopališka in pogrebna dejavnost Žalec..........................................
Druge (dopolnilne, tržne) dejavnosti..................................................
Vodovodne storitve.........................................................................
Kanalizacijske storitve.....................................................................
Tehnične storitve.............................................................................
Vodenje investicij v javno infrastrukturo.............................................
Vodenje katastra.............................................................................
Izdajanje projektnih pogojev in soglasij..............................................
Nabava in izvajanje javnih naročil......................................................
Pričakovani razvoj družbe................................................................
Pomembni poslovni dogodki po koncu poslovnega leta .....................
Izjava o odgovornosti poslovodstva .................................................
20
22
24
27
40
43
43
43
47
47
50
54
54
58
62
66
66
68
69
69
71
71
71
72
74
76
78
80
81
3.
3.1
3.1.1
3.1.2
3.1.3.
3.1.4
3.1.5
3.1.5.1
3.1.5.2
3.1.5.3
3.2
3.2.1
3.2.2
3.2.3
3.2.4
3.2.5
3.2.6
3.2.7
3.3.
3.3.1
3.3.1.1
3.3.1.2
3.3.1.3
3.3.2
3.4
RAČUNOVODSKO POROČILO........................................................... 82
Računovodski izkazi ....................................................................... 84
Bilanca stanja................................................................................. 84
Izkaz poslovnega izida..................................................................... 86
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa.......................................... 88
Izkaz denarnega toka...................................................................... 88
Izkaz gibanja kapitala...................................................................... 90
Izkaz gibanja kapitala v letu 2013.................................................... 90
Izkaz gibanja kapitala v letu 2012 ................................................... 90
Izkaz bilančnega dobička kot priloga Izkaza gibanja kapitala
v letu 2013.................................................................................... 91
Priloge s pojasnili k računovodskim izkazom..................................... 92
Splošna razkritja k računovodskim izkazom...................................... 92
Razkritja posameznih računovodskih postavk k bilanci stanja.............. 92
Razkritja posameznih računovodskih postavk v izkazu uspeha.......... 107
Stroški po funkcionalnih skupinah................................................... 117
Zabilančna evidenca...................................................................... 118
Izračun pomembnejših kazalnikov poslovanja.................................. 119
Davek iz dohodka pravnih oseb...................................................... 120
Dodatna razkritja po SRS 35.......................................................... 121
Računovodski izkazi poslovnega izida po dejavnostih....................... 121
Računovodski izkazi poslovnega izida po dejavnostih – GJS............. 122
Računovodski izkazi poslovnega izida
po dejavnostih – dopolnilne dejavnosti............................................ 124
Računovodski izkazi poslovnega izida
po dejavnostih – OE in strokovne službe......................................... 126
Prikaz sodil za razporejanje splošnih prihodkov in
splošnih stroškov ter odhodkov na posamezne dejavnosti................ 128
Poročilo neodvisnega revizorja . .................................................... 131
PREGLED POGOSTO UPORABLJENIH KRATIC:
GJS
Gospodarske javne službe
MKČN
Mala komunalna čistilna naprava
CČN
Centralna čistilna naprava Kasaze
Uredba MEDO
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS 87/2012)
LETNO POROČILO 2013
UVOD
V naravi ni ničesar nekoristnega. Žalostno je,
kadar reka govori in človeški rod ne posluša.
UVOD
6 7
ŽIVLJENJE
LETNO POROČILO 2013
UVOD
UVOD V
LETNO
POROČILO
1.1 KRATKA PREDSTAVITEV PODJETJA
Osnovni podatki o podjetju:
• firma podjetja:
Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o.
• skrajšani naziv:
JKP Žalec, d.o.o.
• sedež podjetja: Ulica Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec
• matična številka:
5068134000
• davčna številka:
SI 94086362
• št. TRR:
06000–0045266125 pri Banki Celje
• št. TTR:
19100–0010276331 pri Deželni banki
• elektronska pošta:
[email protected]
• spletna stran:
www.jkp-zalec.si
• telefon in faks:
03/713 67 50, 03/713 67 70
Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1963 in je v letu 2013
praznovalo petdeset let delovanja. Podjetje je nastalo iz Vodne skupnosti Šempeter z
namenom, da organizira oskrbo s pitno vodo na območju Spodnje Savinjske doline. Razen
vodovoda Roje–Vrbje–Žalec, vodovoda v Preboldu, ki ga je zgradila takratna Tekstilna
tovarna Prebold, in nekaj manjših lokalnih vodovodov v Savinjski dolini praktično ni bilo
javnih vodovodnih sistemov.
Izvajanje različnih dejavnosti ali spremembe zakonodaje so bile vzrok za pogosto
spreminjanje organizacijske oblike podjetja. V začetnem obdobju poslovanja je bila
glavna dejavnost podjetja vodooskrba, ki se ji je kasneje priključilo tudi odvajanje in leta
1986 še čiščenje odpadnih voda v čistilni napravi Kasaze. V podjetju smo se v celotnem
obdobju obstoja med drugim ukvarjali tudi z vzdrževanjem cest, odvozom in deponiranjem
odpadkov, s stanovanjsko dejavnostjo, z izgradnjo vodovodov na celotnem območju
takratne države Jugoslavije, ogrevanjem mesta Žalec, urejanjem javnih površin, itd.
Pomemben mejnik v poslovanju podjetja je predstavljala v letu 1998/1999 razdružitev
prej enovite Občine Žalec na šest občin. V začetku je to pomenilo, da se je dejavnost
podjetja osredotočila predvsem na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje
odpadnih voda. Občine so sprejele nov odlok o ustanovitvi podjetja in v skladu s tem
odlokom oblikovale nove organe upravljanja in nadzora. Po nekaj letih so štiri občine
8 9
v okviru JKP Žalec, d.o.o., organizirale nove samostojne delovne enote, ki so se
ukvarjale z urejanjem javnih površin v posameznih občinah. Delovne enote za urejanje
javnih površin iz občin Polzela, Tabor in Vransko so se kmalu izločile iz podjetja in danes
je v podjetju ostala aktivna samo še delovna enota, ki pokriva območje občine Žalec.
Ta delovna enota je bila v preteklih letih pogosto jedro spora in nezaupanja med župani,
zaradi česar je bilo poslovanje podjetja precej oteženo.
Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., oziroma skrajšano JKP Žalec, d.o.o., je podjetje,
organizirano v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o gospodarskih
javnih službah kot družba z omejeno odgovornostjo. Podjetje je ustanovljeno za opravljanje
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih in
padavinskih odpadnih vod v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec.
Za potrebe občine Žalec je v podjetju organizirana DE Urejanje javnih površin, v okviru
katere se izvajata pokopališka in pogrebna dejavnost ter dejavnost plakatiranja.
Poleg gospodarskih javnih služb v podjetju izvajamo tudi druge tržne storitve, v okviru
dejavnosti, za katere smo registrirani. V občinah, s katerimi smo se dogovorili oziroma
so nas za to pooblastile, smo opravljali dopolnilne storitve načrtovanja, gradnje in nadzora
gradnje komunalnih naprav ter vodili investicije v infrastrukturo. Del stroška DE Urejanje
javnih površin se je pokrival tudi iz prihodka, ki ga je enota ustvarila na trgu.
Za celovito obvladovanje oskrbe s pitno vodo, delovanje kanalizacijskih sistemov in čistilnih
naprav ter za izvajanje gospodarske javne službe urejanja javnih površin so v podjetju
organizirane tri službe, ki opravljajo delo za potrebe celotnega podjetja in štiri delovne
enote, ki so specializirane za izvajanje določenih specifičnih opravil.
1. Splošna služba
2. Finančno-računovodska služba
3. Tehnična služba
4. Delovna enota Vodovod
5. Delovna enota Kanalizacija
6. Delovna enota Čiščenje
7. Delovna enota Urejanje javnih površin
JKP Žalec, d.o.o., je na podlagi sklepa iz delitvene bilance občin v letu 2000 prevzelo v
upravljanje in vzdrževanje zaprto deponijo Ložnica. Vsa dela sanacije je do prevzema izvedla
občina Žalec. V letu 2000 je nosilec izvajanja sanacijskih ukrepov ter vzdrževanja zaprte
deponije Ložnica postalo naše podjetje. Stroški sanacije in vzdrževanja zaprte deponije se
delijo med vseh šest občin po posebnem, med občinami dogovorjenem ključu.
V letu 2013 smo v Javnem komunalnem podjetju Žalec, d.o.o., za potrebe občine Žalec
zaposlili javne delavce. Podjetje je nudilo pravni okvir za zaposlovanje teh delavcev. Stroške
zdravniških pregledov, varstva pri delu, zaščitnih sredstev, materiala, orodja, plač itd., ki
so pri tem nastajali, je v deležu pokrivala Občina Žalec, razliko pa Zavod za zaposlovanje
RS. Splošne stroške, povezane z javnimi deli, smo morali v letu 2013 pokrivati sami iz
rednih dejavnosti podjetja.
LETNO POROČILO 2013
UVOD
Lastniška struktura podjetja, ki je v 100-odstotni lasti občin je naslednja:
Občina
Osnovni vložek
Poslovni delež
Braslovče
23.820,55 EUR
13 %
Polzela
23.820,55 EUR
13 %
Prebold
21.988,20 EUR
12 %
9.161,75 EUR
5%
Vransko
14.658,80 EUR
8%
Žalec
89.785,15 EUR
49 %
Skupaj
183.235,00 EUR
100 %
Tabor
V skladu z določili Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega
podjetja Žalec, d.o.o. (Ur. l. RS, 63/2001) ima podjetje oblikovano skupščino, ki jo
sestavljajo vsakokratni župani občin lastnic podjetja. Skupščina podjetja se je v letu 2013
sestala trikrat, in sicer 23. 4. 2013, zatem na nadaljevanju seje 29. 5. 2013 ter na seji
10. 12. 2013. Člani skupščine so sprejeli vrsto zelo pomembnih odločitev.
Poleg skupščine ima podjetje v skladu z Odlokom o ureditvi statusa, upravljanja in
organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec, d.o.o. (Ur. l. RS, 63/2001) tričlanski
nadzorni svet v sestavi:
• Marija Jerman, predsednik (predstavnik Občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in
Vransko),
• Ervin Čas, namestnik predsednika (predstavnik Občine Žalec),
• Janez Vodlan, član (predstavnik zaposlenih v JKP Žalec, d.o.o.).
Nadzorni svet se je v letu 2013 sestal trikrat, in sicer 22. 4. 2013 in 12. 12. 2013 ter
na izredni seji 28. 8. 2013, ter pregledal oziroma nadziral poslovanje podjetja. Vsebina
pregledov je razvidna v poročilu predsednice Nadzornega sveta.
V skladu z Odlokom o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega
podjetja Žalec, d.o.o. (Ur. l. RS, 63/2001) in v skladu s statutom podjetja, podjetje vodi
direktor.
Sedanja ureditev JKP Žalec, d.o.o., vključno z organi upravljanja, je popolnoma usklajena z
Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o gospodarskih
javnih službah, Zakonom o lokalni samoupravi, Zakonom o integriteti in preprečevanju
korupcije, Odlokom o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega
podjetja Žalec, d.o.o., Statutom JKP Žalec, d.o.o., in Obrazložitvijo komisije za preprečevanje
korupcije z dne 29. 12. 2010.
10 11
1.2 POROČILO DIREKTORJA PODJETJA
V letih 1991–1994 je podjetje poslovalo z izgubo. Leta 1995 smo izdelali sanacijski
program, ki je temeljil na reorganizaciji podjetja in novih cenovnih razmerjih. Od leta
1995 do 1998 smo z delom na trgu (izgradnja križanj vodovodov z novo avtocesto)
ustvarili tako velik prihodek in s tem povezan dobiček, da smo v celoti sami sanirali izgubo
iz preteklih let. Po razdelitvi prej enovite Občine Žalec na šest občin konec leta 1998
ter delni sprostitvi cen konec leta 1999, smo v letih 1999–2003 vsako poslovno leto
zaključili z dobičkom. Tega smo v skladu s sklepi skupščine in na osnovi med občinami
dogovorjenega ključa B1 nakazali v proračune občin. Občine so dobiček vračale v obnovo
in izgradnjo komunalne infrastrukture. Del dobička, ki je nastal na dejavnosti odvajanja
in čiščenja odpadnih voda, je ostal nerazporejen in je bil v letih 2005–2007 porabljen
za izdelavo projektov za dograditev in razširitev centralne čistilne naprave Kasaze in
izgradnjo kanalizacijskih sistemov na območju vseh šestih občin.
Poraba oziroma prodaja pitne vode se je na območju vseh šestih občin v obdobju od leta
2000 do danes zelo spreminjala. Beležimo dva večja padca porabe. Do leta 2000 se je
poraba nenehno zviševala in leta 2000 dosegla rekordnih 2.916.424 m3. V obdobju
2001–2003 je sledil padec porabe za 8,7 % in v obdobju 2004–2006 še za dodatnih
14,8 %. Skupno se je količina prodane pitne vode zmanjšala za kar 22,2 % in dosegla
v letu 2006 najnižjo točko – 2.268.322 m3. Padec prodaje količin pitne vode in hkrati
prisotna letna inflacija sta zelo hitro izničila pozitivne učinke dviga cene vodarine iz leta
2000. Povišanja cen zaradi zakonskih omejitev, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije,
ni bilo možno izvesti in to kljub temu, da so takšen dvig potrdili občinski sveti vseh šestih
občin. V letih 2007–2008 beležimo rahlo povečanje prodaje pitne vode, v letih 2009–
2010 pa kot posledica gospodarske krize zopet upadanje količin. V letu 2013 je poraba
pitne vode v primerjavi z nekaj let nazaj zopet v majhnem vzponu in je v letu 2013 znašala
2.387.464 m3.
2013
... v znamenju praznovanja
50-letnice, otvoritve nove
centralne čistilne naprave in
prilagoditve cen komunalnih
storitev.
LETNO POROČILO 2013
UVOD
Hidrološko je bilo leto 2013 zaznamovano z določenimi ekstremi. Zima 2012/2013
je bila bogata s snežnimi padavinami, tako da so se zaloge pitne vode po izredno
sušni zimi 2011/2012 zopet obnovile. Poletje je bilo izjemno vroče in sušno, vendar
smo uspeli leto preživeti brez kakršnihkoli omejitev porabe pitne vode. Edine omejitve
so bile kratkotrajnega značaja in so imele vzroke v okvarah v vodovodnem sistemu.
Takšno obvladovanje vodovodnih sistemov je rezultat kakovostnega daljinskega nadzora
in krmiljenja vodovodnega sistema ter resnega in odgovornega dela zaposlenih v DE
Vodovod, ki so ves čas skrbeli za čim hitrejšo odpravo tudi najmanjših okvar v sistemu.
Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je prišlo v letu 2013 zaradi priključevanja
obstoječih objektov na novozgrajene kanalizacijske sisteme po vseh občinah do povečanja
odpadnih voda v primerjavi z letom 2012 za 11 %. Bolj zaskrbljujoč podatek je, da v
celotnih količinah odpadnih voda zelo pada delež iz gospodarskih subjektov, povečuje pa
se delež gospodinjstev. Izgradnja oziroma aktiviranje kanalizacijskih sistemov iz naslova
kohezije še vedno ni zaključena. Glede na to, da je zadnji še sprejemljivi rok za dokončanje
investicij iz naslova kohezije junij 2014, so te aktivnosti v polnem teku.
Konec leta 2009 smo z vsemi šestimi občinami podpisali pogodbe o poslovnem
najemu javne infrastrukture, v katerih je opredeljen nov način medsebojnih odnosov in
medsebojnega sodelovanja. Do konca leta 2009 je imelo podjetje s strani občin javno
komunalno infrastrukturo v upravljanju, z letom 2010 pa so bili infrastrukturni objekti in
naprave vrnjeni v poslovne knjige občin, le-te pa so infrastrukturo s pogodbo predale v
najem podjetju. Višino in način obračuna najemnine poleg najemne pogodbe opredeljuje tudi
nova Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, 87/2012).
Konec leta 2012 je začela veljati nova Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, 87/2012), ki je nadomestila
pravilnik za oblikovanje cen iz leta 2009. Ta uredba je določila, da je treba najkasneje do
konca marca 2014 oblikovati in uveljaviti nove cene komunalnih storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb in uvesti nekatere nove storitve. Pri spremembi cen ne gre zgolj za
dvig cen komunalnih storitev, ampak prilagoditev novemu sistemu obračuna.
V Javnem komunalnem podjetju Žalec, d.o.o., smo v začetku leta 2013 sledili določilom
Uredbe in pripravili elaborate za oblikovanje cen. Elaborati so bili obravnavani na skupščini
podjetja v aprilu in maju, po tistem pa še junija in julija na občinskih svetih vseh šestih
občin. Nove cene so začele veljati 1. 8. 2013.
Uredba določa, da je ravnanje z grezničnimi goščami obvezna občinska gospodarska
javna služba. Predpisan je nov način izvajanja ter obračuna te storitve. Stroške za odvoz
in obdelavo grezničnih gošč so porabniki dolžni plačevati glede na količino porabljene
pitne vode. Prav tako je postalo obvezno tudi vzdrževanje vodovodnih priključkov, ki so
sicer še vedno v lasti lastnikov objektov, v okviru omrežnine za vodooskrbo pa porabniki
plačujejo tudi vzdrževanje vodovodnega priključka. Višina omrežnine je v Uredbi določena
s faktorjem glede na premer osnovnega vodomera, dimenzije DN 20, in nima nobene
povezave s količino porabljene pitne vode.
12 13
Uredba je določila obvezne sestavine omrežnin za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda. Občinam je v okviru omrežnin omogočena subvencija k omrežninam in
na ta način delna razbremenitev gospodinjskih uporabnikov komunalnih storitev, ni pa
subvencija dovoljena za pravne osebe. Možnost uvedbe omrežnin za odvajanje odpadnih
voda so zaradi precej velikih cen omrežnine izkoristile občine Braslovče, Vransko in Žalec
ter na ta način delno razbremenile gospodinjske odjemalce.
Cene osnovnih gospodarskih javnih služb, to je oskrba s pitno vodo ter odvajanje in
čiščenje odpadnih voda, so se povečale relativno malo in to povečanje ni veliko doprineslo
k višjim stroškom porabnikov komunalnih storitev. Višji stroški na računih so večinoma
posledica uvedbe omrežnin za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
ter uvedba nove storitve – odvoz grezničnih gošč in blata iz MKČN v skladu z zakonodajo.
Ker je višina omrežnine neposredno odvisna od velikosti vodovodnega priključka oziroma
velikosti vodomera, so se pri porabnikih pojavile zahteve po zmanjševanju velikosti
vodomera, ki jih obravnavamo individualno.
Nova uredba o metodologiji za oblikovanje cen je postavila temelje novi dejavnosti, to
je ravnanju z grezničnimi goščami. Področje je bilo že v preteklosti zakonsko nekako
opredeljeno, nova že veljavna Uredba pa ga postavlja v enakovreden položaj z odvajanjem
in s čiščenjem odpadnih voda. Zaradi ekonomije obsega, ki se s tem odpira, ima uvedba
praznjenja greznic in čiščenja grezničnih gošč na čistilni napravi Kasaze pozitiven vpliv na
zmanjšanje stroškov čiščenja odpadnih voda. Uvedba te storitve ni samo zakonska obveza,
ampak naša dolžnost, da poskrbimo in ohranimo čistejše okolje. V Savinjski dolini je še
vedno preko 8.000 greznic, katerih vsebine so se leta in leta nenadzorovano spuščale v
okolje, v katerem živimo. Če želimo našim potomcem zapustiti dolino takšno, da bo v njej
življenje lepo in zdravo, je zadnji čas, da se tudi na tem področju naredi določen red.
V javnosti se pogosto pojavljajo razmišljanja, da bo Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o.,
z višjimi cenami in uvedbo novih storitev ustvarjalo dobiček na račun občanov. Temu
vsekakor ni tako. Temeljno poslanstvo načina izvajanja obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, odvoz grezničnih
gošč ter vzdrževanje vodovodnih priključkov) je poleg zagotavljanja temeljnih dobrin
pokritje stroškov obratovanja sistemov in ne ustvarjanje dobička. Če bi dobiček nastal,
ga je treba po enem letu evidentirati in ga vključiti v ceno storitev, kar pomeni, da bi se
cena znižala.
Stroške podjetja za vodenje katastra infrastrukture gospodarskih javnih služb, izdajo
dokumentov v upravnih postopkih in vodenje investicij smo v okviru Poslovnega načrta za
leto 2013 zmanjšali na minimum. Ti stroški ne morejo biti vključeni v ceno storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb. Občine morajo te stroške pokriti iz proračunov, če
želijo uporabnikom ohraniti obstoječo raven kakovosti izvajanja gospodarskih javnih služb
oskrbe s komunalnimi storitvami na svojem območju.
Nove cene gospodarskih javnih služb so začele veljati šele 1. avgusta 2013, čeprav je
bila s strani skupščine podjetja že v okviru potrjevanja Poslovnega načrta za leto 2013
zahtevana in uveljavljena maksimalna racionalnost poslovanja. Poslovna politika je bila
LETNO POROČILO 2013
UVOD
usmerjena v:
• zmanjševanje materialnih stroškov in stroškov storitev, ob pogoju zagotavljanja
optimalnega delovanja vodovodnega in kanalizacijskega sistema ter čistilnih naprav;
• čim večjo realizacijo na področju tržnih dejavnostih, v smislu večjega obsega naročniških del;
• dosledno izvajanje izterjave odprtih terjatev tako na področju nepridobitnih kot tudi
pridobitnih dejavnosti;
• optimizacija števila zaposlenih v podjetju na raven, ki še omogoča izvajanje gospodarskih
javnih služb v okvirih doseženih standardov oskrbe;
• zamrznitev zaposlovanja na podlagi sklepa skupščine podjetja od jeseni 2011 dalje.
Vsako dodatno zaposlitev mora predhodno potrditi skupščina podjetja.
Splošna gospodarska kriza se v podjetju odraža tudi v likvidnostnih težavah. Od avgusta
2013 dalje so cene storitev gospodarskih javnih služb takšne, da pokrivajo stroške
obratovanja sistemov ter stroške poslovanja. Največje spremembe pri oblikovanju
cenovne politike se odvijajo na področju omrežnine, kar pa večinoma pomeni predvsem
večje prihodke občinskih proračunov. Občine bodo še vedno imele na voljo instrument
subvencije, skozi katerega bodo lahko vplivale na višino omrežnine, vendar pa bodo s
tem tudi zmanjševale prihodke svojih proračunov in zmanjševale razpoložljiva sredstva
za naložbe. Pomembno je, da si moramo tako mi v JKP Žalec, d.o.o., kot tudi lokalne
skupnosti skupaj prizadevati za čim večji obseg priključevanja na javno infrastrukturo, kajti
ob intenzivni izgradnji sistemov samo velik obseg priključevanja pomeni zmanjševanje
cene gospodarske javne službe.
V podjetju zaradi varčevalnih ukrepov v letu 2013 ni bilo treba nikjer zmanjševati načrtovanih
ciljev oziroma zaradi tega ni trpela kakovost oskrbe prebivalcev.
Na poslovanje leta 2013 je še vedno zelo vplivalo nadaljevanje izgradnje primarnih
kanalizacijskih kolektorjev, kanalizacijskih črpališč in izgradnja nove čistilne naprave
Kasaze, ki se financirajo iz sredstev kohezije, državnega proračuna oziroma prispevka
občin. V letu 2010 in 2011 je prišlo do stečaja obeh glavnih izvajalcev del, to je podjetja
Vegrad, d.d., in CPM, d.d. Zaradi propada teh dveh podjetij se je izvajanje projektov v celoti
ustavilo. Takšnega primera v praksi Slovenije še ni bilo, zato smo vsi skupaj mnogo časa
porabili za to, kako projekta oživiti in pripeljati do konca. V izvajanje teh dveh projektov
kohezije so bili zaposleni v našem podjetju v letu 2013 izredno aktivno vpeti predvsem v
zaključek izgradnje čistilne naprave Kasaze in zaključevanje izgradnje kanalizacij. V projekt
kohezije so bili preko celega leta v našem podjetju aktivno vključeni štirje zaposleni.
V vseh občinah kljub gospodarski krizi potekajo stalne aktivnosti glede izgradnje
sekundarnih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Vse te aktivnosti so vezane na
različna republiška nepovratna sredstva in seveda tudi na nujni delež sovlaganja občin.
Hkrati z izgradnjo kanalizacije je pogosto treba obnoviti obstoječi ali zgraditi nov vodovod.
Pri teh delih vidimo tudi naše možnosti sodelovanja ali vodenja projektov, nekje več, drugje
manj. Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., ima ustrezen kader, znanje in izkušnje za
vodenje takšnih projektov. Prepričani smo, da je organiziran pristop k investiciji za občine
boljši, saj bodo na ta način dobili kakovostno zgrajeno infrastrukturo.
Na področju vodooskrbe so bile aktivnosti usmerjene v obnovo tistih delov sistema, za
14 15
katere smo se uskladili s strokovnimi službami občin in v tiste vodovodne odseke, katerih
obnova je bila nujna zaradi hkratne izgradnje kanalizacijskih sistemov ali obnov cest. Žal
so zaradi prenizke cene omrežnine in posledično primanjkljaja sredstev v proračunih v
prvih sedmih mesecih iz načrtov izpadli predvsem tisti deli vodovodnega sistema, ki bi jih
bilo zaradi dotrajanosti in pogostih okvar nujno čim prej obnoviti.
Investicija v dograditev CČN Kasaze se je v letu 2013 zaključevala, naprava pa je delovala
v okviru svojih trenutnih zmožnosti. Ker je sredstev iz naslova vnovčene bančne garancije in
zadržanih sredstev na projektu za dokončanje del na čistilni napravi zmanjkalo, je skupščina
podjetja že v letu 2012 sprejela sklep, na osnovi katerega smo vse stroške obratovanja
CČN Kasaze za meseca november in december 2012 pokrili sami. Stroške obratovanja
CČN Kasaze smo v celoti pokrivali tudi v letu 2013, zato je JKP Žalec, d.o.o., na ta način
pravzaprav delno vstopilo v financiranje projekta. Zaradi vseh zapletov glede zaključevanja
te investicije smo morali vse aktivnosti za delovanje čistilne naprave prevzeti zopet mi,
saj si nedelovanja čistilne naprave enostavno nismo mogli privoščiti. CČN Kasaze je bila v
letu 2013 dograjena. Vodna linija naprave je pričela s poskusnim obratovanjem že 12. 10.
2010 za čas devet mesecev. Liniji blata in plina sta pričeli s poskusnim obratovanjem 1.
6. 2013 za obdobje do enega leta. Poskusno obratovanje se je podaljšalo še v leto 2014
in zaključilo 23. 1. 2014 z izdajo uporabnega dovoljenja.
V okviru DE Čiščenje smo imeli konec leta 2013 v najemu in v upravljanju devet malih
čistilnih naprav, in sicer štiri v občini Vransko, tri v občini Tabor, eno v občini Braslovče in
eno v občini Žalec. Čistilna naprava Tabor je bila prevzeta konec leta 2013. Obratovanje,
nadzor, vzdrževanje in posluževanje vseh teh čistilnih naprav je še dodatno breme
zaposlenih v DE Čiščenje. Število zaposlenih v tej delovni enoti je ves čas isto, obseg del
pa se veča. S strani obratovalnih stroškov manjše čistilne naprave povzročajo izgubo, saj
prihodki ne pokrivajo stroškov.
V DE Urejanje javnih površin v letu 2013 ni bilo bistvenih sprememb. Zaposleni so bili zelo
obremenjeni predvsem v zimskem času zaradi izredno velikih količin snega.
Na področju katastra smo v letu 2013 nadaljevali z uvajanjem sistema digitalnega katastra.
Stroške za vodenje katastra komunalne infrastrukture morajo pokrivati občine, ker ti
stroški ne smejo biti vključeni v osnovno ceno izvajanja gospodarskih javnih služb. Vodenje
katastra zahteva stalna vlaganja tako v strojno kot tudi v programsko opremo. Težava
obvladovanja katastra vodovoda in kanalizacije je pogosto v tem, da od izvajalcev del ne
dobimo pravočasno podatkov v takšni obliki, kot so bili sicer dogovorjeni v pogodbah.
Zakonodaja s področja financ, računovodstva ter davkov se neprestano spreminja in
dopolnjuje. To je zgodba, ki nima konca, zahteva pa stalno angažiranje precej velikih
finančnih sredstev. Nadgradnje obstoječega informacijskega sistema omogočajo delo
finančno-računovodske službe v skladu z zakonskimi in drugimi zahtevami, hkrati pa
omogočajo tudi izdelavo raznih analiz in primerjav, ki so še kako pomembne za poslovne
odločitve. Delo na tem področju se bo nadaljevalo, saj je stalno dopolnjevanje programov
danes nujno tako z vidika sprememb zakonodaje kot tudi z vidika vedno bolj ostrih pogojev
dela na trgu. Vedno večji poudarek namenjamo izterjavi zapadlih obveznosti tako na terenu
LETNO POROČILO 2013
UVOD
kot preko samostojne sodne izterjave. Izterjava preko odvetnikov je bolj izjema kot pravilo,
saj je vezana na precej večje stroške. Poslužujemo se je izključno takrat, ko se stranke
pritožijo na izrečeno elektronsko izvršbo in tako zadeva preide v redne sodne postopke.
V podjetju razen zamenjave določenih dotrajanih osnovnih sredstev (delovna vozila,
računalniki, merilna oprema, pohištvo …), večjih investicij iz omejenih lastnih virov v letu
2013 nismo imeli. Investicije v ta osnovna sredstva so bile načrtovane v okviru Poslovnega
načrta za leto 2013.
Do konca leta 2009 se je Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., po velikosti uvrščalo
med srednja podjetja v Sloveniji. Od treh kriterijev, ki so po ZGD za to potrebni, smo
izpolnjevali dva, in sicer število zaposlenih in vrednost aktive v bilanci stanja. S podpisom
Pogodbe o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih glede javne infrastrukture in
izvajanja gospodarskih javnih služb konec leta 2009, se je vrednost infrastrukture v bilanci
stanja prenesla v poslovne knjige občin lastnic, tako da izpolnjujemo samo še en kriterij za
srednja podjetja. JKP Žalec, d.o.o., se je 31. 12. 2011 uvrstilo med majhne družbe, ker je
pogoj za to spremembo izpolnjevanje meril dve leti zapored na presečni dan letne bilance
stanja. S tem podjetje ni več zavezano k redni letni reviziji poslovanja, razen če se lastniki
odločijo, da jo zaradi boljše preglednosti in nadzora nad poslovanjem podjetja ohranijo.
Stališče vodstva je, da se zaradi specifične dejavnosti podjetja glede zagotavljanja javnih
dobrin revizija poslovanja ohrani tudi v prihodnje.
Finančno breme za podjetje predstavlja zakonska obveza, po kateri moramo zaradi
večjega števila zaposlenih od 50, imeti preko celega leta zaposleno določeno število
invalidov. To zakonsko določbo smo v letu 2013 uspeli urediti z lastnimi zaposlenimi, ki
imajo status invalida, zaposlenimi delavci iz programa javnih del in s pomočjo invalidske
firme INO, ki nam dobavlja in tiska položnice.
Leto 2013 je bilo specifično iz več vzrokov. Gospodarska kriza ni pojenjala in se je
pokazala v vseh razsežnostih ter vplivala na poslovanje podjetja. Država je z novo Uredbo
sicer omogočila oblikovanje novih cen gospodarskih javnih služb, vendar se je pozitiven
vpliv novih cen in uvedba novih dejavnosti pokazal šele v zadnjih štirih mesecih, zato je
bilo treba preko celega leta izvajati varčevalne ukrepe, aktivirali notranje rezerve in izvajati
nadzor nad porabo sredstev. Prepričani smo, da smo v okviru podjetja racionalizirali vse
večje stroške, ne da bi to ogrozilo standard oskrbe prebivalstva z javnimi dobrinami
Direktor:
Matjaž Zakonjšek, univ. dipl. inž. el. spec.
16 17
1.3
POROČILO PREDSEDNICE
NADZORNEGA SVETA
Nadzorni svet JKP Žalec, d.o.o., v sestavi: Marija Jerman, Ervin Čas in Janez Vodlan se je
sestal na dveh rednih sejah in eni izredni seji.
1)37. redna seja je bila 22. 4. 2013. Na seji so člani nadzornega sveta najprej potrdili
dnevni red seje in zapisnik 36. seje. Člani nadzornega sveta so se seznanili z revidiranim
letnim poročilom za leto 2012 in ga predlagali skupščini podjetja v sprejem. Predlagali
so skupščini podjetja, da izgubo na pokopališko-pogrebni dejavnosti v občini Žalec za
leto 2012 v višini 25.840,10 EUR v skladu s pogodbo pokrije občina Žalec s subvencijo.
Sprejeli so sklep, da se čisti dobiček podjetja za leto 2012 v višini 14.152,75 EUR
razporedi za druge rezerve iz dobička oz. za nabavo osnovnih sredstev podjetja.
Nadzorni svet JKP Žalec, d.o.o., se je seznanil s Poslovnim načrtom za leto 2013
in ga predlagal skupščini podjetja v potrditev. Prav tako se je nadzorni svet seznanil
z elaborati o oblikovanju cen in predlagal skupščini podjetja, da jih potrdi. Nadzorni
svet se je seznanil tudi s problematiko odpisov prekomerne porabe pitne vode zaradi
nenamernih iztokov in sprejel pravila, po katerih je takšne odpise možno izvesti.
2)1. izredna seja nadzornega sveta je bila 28. 8. 2013. Seja je bila sklicana na osnovi
zahteve svetnika občinskega sveta Občine Žalec, Lojzeta Posedela, glede poslovanja
Mlekarne Celeia, d.o.o., in JKP Žalec, d.o.o., v obdobju 2000–2008. Člani nadzornega
sveta so se seznanili s celotnim gradivom problematike. Zaradi določenih nejasnosti so
člani nadzornega sveta od Lojzeta Posedela zahtevali dodatno obrazložitev in so sejo
prekinili. Sejo so nadaljevali 18. 9. 2013. Sprejeli so sklep:
Čeprav svetniška skupina DAJMO Žalec nima nobenih pravic do NS, je NS njeno zahtevo
obravnaval kot pobudo na izredni seji NS. NS je pri obravnavi pobude:
• proučil vso dokumentacijo, ki jo v pobudi navaja svetniška skupina DAJMO (pogodbo
št. 8/00 z dne 30. 9. 2000, pogodbo z dne 20. 12. 2001, dodatek k pogodbama
z dne 19. 1. 2012, poročilo Aleksandra Žolnirja) in vso dokumentacijo JKP, ki se
nanaša na poslovanje med JKP in Mlekarno Celeia, d.o.o.;
• ugotovil, da so vse pogodbe veljavno sklenjene in po vsebini skladne s predpisi
Republike Slovenije, notranjimi akti in poslovno politiko JKP ter sklepi skupščine JKP;
• ugotovil, da poslovna in finančna dokumentacija JKP ne daje nobene podlage za
trditev, da obstaja dolg Mlekarne Celeie do JKP v višini 5 mio EUR niti iz sklenjenih
pogodb in poslovnih načrtov JKP ne izhaja, da je takšna terjatev kadarkoli nastala oz.
bi morala biti vzpostavljena.
LETNO POROČILO 2013
UVOD
3)38. redna seja je bila 12. 12. 2013. Na seji so člani nadzornega sveta potrdili zapisnik
37. seje in 1. izredne seje nadzornega sveta. Nadzorni svet se je seznanil z rezultati
poslovanja januar–oktober 2013 z napovedjo do konca leta in pregledal dokumente
glede porabe sredstev priključnine v občini Vransko, računov podjetja Prosys, d.o.o.,
glede posodobitve centra vodenja vodovoda in zahteval do naslednje seje poročilo o
kontroli računov in izvedenih delih na rezervoarju Studence in črpališču Letuš. Nadzorni
svet se je seznanil tudi s predlogom Poslovnega načrta za leto 2014 in v sklepu zahteval
dodatne obrazložitve glede uvedbe sistema kakovosti ISO9001:2008 in stroškov dela
za leto 2014. Ponovno mu je bila predana celotna dokumentacija glede Mlekarne Celeia,
d.o.o., vendar je nadzorni svet zavzel stališče, da je to problematiko že obravnaval in
da ne spreminja svojega stališča. Na koncu se je nadzorni svet seznanil še z možnostjo
reševanja problematike zagotavljanja individualnega čiščenja odpadnih voda.
Predsednik NS:
Marija Jerman, dipl. inž. grad., l. r
18 19
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO
POROČILO
Živeti s spoštovanjem do narave,
pomeni živeti za radost in srečo naših otrok.
POSLOVNO POROČILO
20 21
ŽIVLJENJE
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
POSLOVNO
POROČILO
2.1
POMEMBNEJŠI PODATKI
IN KAZALNIKI POSLOVANJA
2013
2012
2011
2010
2.387.464
2.322.430
2.345.676
2.301.612
12.126
11.975
11.841
11.778
425.011
425.010
408.783
408.534
39
39
40
39
6.187
6.187
6.187
6.187
- število postaj za pripravo vode v objektih vodovoda
17
17
18
17
- število črpališč
40
39
38
38
199
264
260
237
- prodana količina odvedene odpadne vode (m3)
1.118.830
1.012.476
1.002.848
997.178
- število priključkov na javni kanalizacijski sistem
3.609
2.981
2.639
2.455
169.737
145.517
107.891
107.891
27
21
8
7
1.096.191
966.539
873.519
816.123
- število MKČN nad 50 PE, ki so v upravljanju JKP
9
9
9
6
- število MKČN nad 50 PE, ki niso v upravljanju JKP
6
6
6
6
8.706
8.700
9.100
9.284
1.
FIZIČNI KAZALNIKI – STANJE KONEC LETA
1.1
VODOVODNI SISTEM
- prodana količina pitne vode (m3)
- število priključkov na javni vodovodni sistem
- dolžina javnega vodovodnega omrežja (m)
- število vodnih virov
- skupna prostornina rezervoarjev (m3)
- število okvar na javnem vodovodnem omrežju
1.2
KANALIZACIJSKI SISTEM S ČISTILNIMI NAPRAVAMI
- dolžina kanalizacijskega omrežja (m)
- število črpališč
- prodana količina očiščene odpadne vode (m3)
- število greznic in individualnih MKČN (do 50 PE)
22 23
2013
2012
2011
2010
1.937.625
1.665.319
1.734.878
2.478.786
382.647
447.874
446.599
433.885
1.093.519
803.860
960.755
1.531.232
- druga kratkoročna sredstva in AČR
461.459
413.585
327.524
513.669
- kapital
427.173
391.616
377.463
328.661
- rezervacije, dolgoročne obveznosti
313.401
478.369
466.660
417.983
1.162.659
714.707
772.261
1.547.775
34.392
80.627
118.494
184.367
30.444.160
29.179.677
23.358.146
25.551.512
- prihodki iz poslovanja
4.558.597
3.932.295
4.098.661
3.841.864
- odhodki iz poslovanja
4.549.019
3.938.643
4.063.561
3.880.205
9.578
-6.348
35.100
-38.341
- rezultat iz finančnega in drugega poslovanja
16.207
21.720
22.226
86.043
- čisti dobiček/izguba poslovnega leta
25.785
14.153
48.802
47.702
- stroški dela
1.531.010
1.530.001
1.614.630
1.606.592
- stroški plač
1.158.643
1.144.591
1.229.663
1.220.474
- povprečno število zaposlenih iz ur
75,31
74,97
73,73
76,20
- povprečna bruto plača na zaposlenega iz ur
1.282
1.272
1.390
1.335
- povprečna bruto plača na zaposlenega v RS
1.523
1.525
1.525
1.495
- gospodarnost iz poslovanja
1,00
1,00
1,01
0,99
- čista dobičkonosnost kapitala
0,06
0,04
0,13
0,15
63
61
68
65
63,17
64,83
67,42
70,58
2.
RAČUNOVODSKI IN DRUGI KAZALNIKI
2.1
BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. (v EUR)
- bilančna vsota
- dolgoročna sredstva
- kratkoročne poslovne terjatve
- kratkoročne poslovne obveznosti
- druge kratkoročne obveznosti in PČR
- zabilančna sredstva in obveznosti
2.2
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE (v EUR)
- rezultat iz poslovanja (EBIT)
2.3
2.4
2.5
STROŠKI DELA IN PLAČ
KAZALNIKI POSLOVANJA DRUŽBE
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
- stanje na koncu leta
- povprečno stanje v letu
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
2.2
GOSPODARSKA GIBANJA V EVROPI
IN SLOVENIJI*
V zadnjem četrtletju leta 2013 se je v evrskem območju nadaljevala rast
gospodarske aktivnosti predvsem zaradi rasti obsega proizvodnje v predelovalnih
dejavnostih. Prihodek v trgovini na drobno in obseg gradbenih del sta se znižala.
Razmere na trgu dela še naprej ostajajo zaostrene. Evropska komisija v svoji zimski
napovedi pričakuje nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti v letih 2014 (1,2 %) in 2015
(1,8 %). K rasti bo poleg neto izvoza prispevalo tudi domače povpraševanje, tveganja
pa ostajajo podobna kot jeseni (necelovita izpeljava reform na nacionalnih oz. evropski
ravni, razdrobljenost finančnih trgov, nizka inflacija, finančna nestabilnost in počasnejša
rast gospodarske aktivnosti v razvijajočih državah). Decembra 2013 sta Irska in Španija
izstopili iz mehanizmov začasne in stalne finančne pomoči EUR. Medbančne obrestne mere v povprečju leta 2013 ostajajo na zelo nizkih ravneh.
Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se giblje na podobnih ravneh že od septembra 2012.
V povprečju leta 2013 je ta vrednost znašala 0,220 %.
Vrednost evra se je v letu 2013 v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami
zvišala. V povprečju je v letu 2013 znašala 1,328 USD za 1 EUR, kar je 3,4 % več kot
leto prej. Vrednost evra se je močno zvišala, še posebno v primerjavi z japonskim jenom
(za 26,5 %, in sicer na 129,66 JPY za 1 EUR), višja je bila tudi v primerjavi z britanskim
funtom (za 4,7 %, 0,850 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 2,1 %, 1,231 CHF
za 1 EUR).
Cene nafte so med letom dokaj nihale (96–118 USD za sod). Kljub temu se je povprečna
dolarska cena nafte v letu 2013 znižala za 2,3 %, in sicer na 108,45 USD za sod,
izraženo v EUR pa za 5,7 % oziroma na 81,66 EUR za sod.
Gospodarska aktivnost v Sloveniji je bila ob rasti v zadnjem četrtletju (2,1 %) v
celem letu 2013 za 1,1 % manjša kot leto prej. Po podatkih Statističnega urada RS
je bil medletno večji BDP predvsem posledica prekinitve padanja potrošnje gospodinjstev
in medletno večjih bruto investicij v osnovna sredstva (5,9 %), prvič po začetku krize.
Večje so bile predvsem investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte, kar je po oceni
UMAR povezano z večjimi javnimi investicijami (izgradnja komunalne infrastrukture),
sofinanciranimi z EU sredstvi. Prispevek salda menjave s tujino je bil ob nekoliko nižji
rasti izvoza in večji rasti uvoza negativen. Medletno je bila manjša državna potrošnja,
predvsem zaradi varčevanja v zdravstvu in socialnem varstvu. Dodana vrednost je bila
v zadnjem četrtletju v večini dejavnosti večja ali približno na ravni enakega obdobja leta
2012. Najbolj se je povečala v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, padla je v
finančnih in zavarovalniških storitvah.
Obseg kmetijske proizvodnje se je po približno 10-odstotnem zmanjšanju v letu
2012 leta 2013 zmanjšal še za 4,0 %. V obeh letih je bila predvsem zaradi poletnih
* Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo (december 2013, januar 2014, februar 2014)
24 25
kmetijskih suš manjša predvsem pridelava v vseh skupinah rastlin, razen v sadjarstvu
in vinogradništvu. V živinoreji je trend zmanjševanja prisoten že dalj časa. Pod vplivom
višjih kmetijskih cen se je skupna vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2013 nominalno
zvišala za okoli 2 %.
Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, število registriranih brezposelnih se je
ob koncu leta povečalo. Konec decembra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih
124.015 oz. 5.954 oseb več kot decembra 2012. Zaradi višjega povprečnega števila
registriranih brezposelnih se je lani povišala tudi stopnja registrirane brezposelnosti (za
1,1 odstotne točke na 13,1 %), ki je bila najvišja po letu 1999. V celem letu 2013 je bilo
v povprečju število delovno aktivnih za 2 % manjše kot leto prej, padec pa je bil največji
v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.
Leta 2013 je bruto plača na zaposlenega ostala drugo leto zapored nominalno skoraj
nespremenjena. Rast v zasebnem sektorju (0,6 %) je bila podobna kot leto prej in je
izhajala le iz rasti osnovne plače. Bruto plača v javnem sektorju je bila lani za 1,3 % nižja
kot leta 2012 zaradi padca v sektorju država, ki je bil posledica celoletne veljave ZUJF
in nadaljnjega znižanja plač javnim uslužbencem.
Cene življenjskih potrebščin so se decembra znižale za 0,9 %, medletno pa so
bile v letu 2013 višje za 0,7 %. Deflacija v decembru je bila zaznamovana predvsem
s sezonskim znižanjem cene obleke in obutve. K inflaciji v letu 2013 so prispevale
predvsem višje cene hrane in energentov ter ukrepi na davčnem področju (dvig stopenj
DDV, trošarine in drugi davki). Cenovnih šokov iz mednarodnega okolja ni bilo. Kljub
relativno visokemu prispevku davčnih ukrepov je bila inflacija v letu 2013 znatno nižja kot v
predhodnem letu (2,7 %), kar je povezano predvsem z nadaljnjim krčenjem gospodarske
aktivnosti v domačem in mednarodnem okolju in s tem povezanim poslabšanjem razmer
na trgu.
Težave plačilne nesposobnosti so se v letu 2013 še poglobile. Narašča število
neplačnikov in zneski neporavnanih obveznosti, daljšajo pa se tudi obdobja neplačil.
Med neplačniki je bilo povprečno mesečno 16.053 pravnih in fizičnih oseb z dospelimi
neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu (13 % več kot leto prej). Povprečni
mesečni neplačani znesek pravnih oseb je znašal 748 mio EUR, fizičnih pa 145 mio
EUR (9,6 % oz. 20,8 % več kot leto prej). Povečalo se je število neplačnikov in zneski
neporavnanih obveznosti, daljši so bili tudi roki neplačil. Med dolžniki je bilo 2,4-krat več
pravnih oseb s 7-krat večjim dolgom kot leta 2008. Zaradi nove zakonodaje (ZFPPIPP)
se je v drugi polovici leta število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami
podvojilo. V letu 2013 je bilo v primerjavi s predhodnim letom začetih 49,5 % več
stečajnih postopkov, 35,7 % več prisilnih poravnav nad pravnimi osebami in 20 % manj
stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki.
Razmere v slovenskem bančnem sistemu so ob koncu leta 2013, pred začetkom
sanacije, ostale slabe. Podjetja in nedenarne finančne institucije so se decembra
drugi mesec zapored razdolžila v tujini, odplačevala so predvsem dolgoročne kredite, ki
so običajno v zadnjem mesecu leta nekoliko višji, podjetja pa jih ne nadomestijo v celoti
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
z novim zadolževanjem. Neto zadolževanje podjetij in nedenarnih finančnih ustanov je
v letu 2013 znašalo 1,1 mrd EUR, kar je daleč najvišja vrednost doslej (leta 2006 je
znašalo približno 740 mio EUR). Tako visoko zadolževanje je posledica dveh enkratnih
dogodkov (prekvalifikacija obveznosti iz naložb v posojilo in večja zadolžitev enega
izmed energetskih podjetij) in ne splošnega izboljšanja dostopa slovenskih podjetij do
tujih finančnih virov. Kreditno sposobna podjetja se v večji meri odločajo za zadolževanje
v tujini, kjer so obrestne mere za kredite podjetjem še vedno za več kot 2 % nižje od
domačih. Razdolževanje bank v tujini se je konec leta 2013 upočasnilo, v celem letu
so banke odplačale 2,1 mrd EUR najetih kreditov, kar je manj kot v preteklih dveh letih,
vendar so likvidnostni pritiski na slovenski bančni sistem zaradi omejenih virov financiranja
kljub temu ostali precej veliki. Zaradi prenosa 3,2 mrd EUR bančnih terjatev na DUBT
se je decembra obseg slabih terjatev znižal. Skupno znižanje je bilo precej skromno
(za 400 mio EUR na 8,2 mrd EUR) zaradi sočasnega priliva terjatev iz B-bonitetnega
razreda, ki so jih banke oslabile zaradi drugačnega vrednotenja zavarovanj. V letu 2013
se je obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu povečal za 1,5 mrd EUR, kar
je največ doslej. Obseg dodatnih rezervacij in oslabitev se je v letu 2013 povečal kar za
3,7 mrd EUR, kar je za približno 1,5-krat več kot leta 2012.
Ob nižjih prihodkih in višjih izdatkih se je javnofinančni primanjkljaj leta 2013
povečal. Javnofinančni primanjkljaj je znašal 1,6 mrd EUR (4,4 % BDP) oz.
431 mio EUR (1,2 % BDP) več kot v letu 2012, brez upoštevanja finančnih transakcij,
povezanih s sanacijo bank. Javnofinančni prihodki so se leta 2013 zmanjšali za 1,8 %
oz. 274 mio EUR, kljub višjim prihodkom od DDV zaradi dviga stopenj julija 2013 in
ukrepov za obvladovanje sive ekonomije. Javnofinančni izdatki so bili v letu 2013 večji
za 1,0 % oz. 157 mio EUR predvsem zaradi višjih plačil obresti (za 29,7 %) in odhodkov
za investicije (za 12,7 %).
26 27
2.3 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA
Podjetje JKP Žalec je v letu 2013 vsem uporabnikom, ki so priključeni na javne komunalne
sisteme v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, zagotovilo
naslednje storitve GJS:
a)zanesljivo in količinsko zadostno ponudbo zdravstveno ustrezne pitne vode na vseh
javnih vodovodnih sistemih,
b)nemoteno odvajanje komunalne in padavinskih odpadnih voda na vseh javnih
kanalizacijskih sistemih,
c)zakonsko predpisano učinkovitost čiščenja na CČN Kasaze in na devetih MKČN (nad
50 PE) v občinah: • Braslovče: MKČN Šmatevž,
• Tabor: MKČN OŠ Tabor, MKČN Plankov log, MKČN Tabor,
• Vransko: MKČN Vransko, MKČN Čeplje, MKČN Prekopski zavodi, MKČN Prekopa,
• Žalec: MKČN POŠ Trje.
V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinskih odpadnih voda,
je podjetje uporabnikom avgusta 2013 začelo zagotovljati tudi storitve, povezane z
nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN (do 50 PE). Izvajanje storitev
poteka v skladu z Načrtom praznjenja grezničnih gošč po naseljih na območju vseh
šestih občin za obdobje od leta 2013 do leta 2016.
GJS urejanja javnih površin ter pokopališko in pogrebno dejavnost podjetje izvaja na
območju občine Žalec.
Glavne storitve GJS so tudi v letu 2013 dopolnjevale vodovodne in kanalizacijske storitve
ter storitve, ki jih podjetje izvaja na podlagi javnih pooblastil občin in pogodb o najemu
javne infrastrukture.
Količine prodanih storitev v letu 2013
Količine prodanih storitev GJS so glede na značaj storitev v celoti odvisne od potreb
odjemalcev. Izpolnitev načrtovanega obsega prodaje je bilo za leto 2013 naslednje:
• poraba pitne vode je za 3 % (oz. 65.034 m3) presegla načrtovano in za 3 % (oz.
65.023 m3) porabo v letu 2012,
• količine odpadnih voda so za 1 % (oz. 9.670 m3) zaostale za načrtovanimi in za 11
% (oz. 106.354 m3) presegle količine predhodnega leta zaradi novih priključevanj na
javne kanalizacijske sisteme,
• posledično so tudi količine očiščenih odpadnih voda za 1 % (oz. 10.691 m3) presegle
načrtovane in za 13 % (129.652 m3) količine v letu 2012,
• količine, povezane s storitvami greznic, so za načrtovanimi zaostale za 13 % (oz.
77.970 m3). Gre za povsem nov način organiziranja javne službe, ki ga je podjetje
začelo izvajati avgusta 2013. V skladu z zakonodajo so zaračunavanja storitev pod
določenimi pogoji oproščeni uporabniki, ki imajo registrirano kmetijsko dejavnost.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
13
Dejavnost/leto
1
Pridobitna dejavnost
Skupaj
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Plan 2013
1.711.730
1.688.959
1.737.049
1.789.455
1.759.754
1.746.801
1.750.873
1.710.246
1.771.081
1.778.930
104
100
643.055
579.363
577.257
565.378
552.973
546.803
594.803
612.195
616.383
543.500
101
113
2.354.785
2.268.322
2.314.306
2.354.833
2.312.727
2.293.604
2.345.676
2.322.441
2.387.464
2.322.430
103
103
420.301
435.764
462.705
516.408
527.658
560.050
565.893
588.396
678.340
646.800
115
105
Pridobitna dejavnost
526.435
485.800
481.687
477.135
483.506
437.128
436.955
424.080
440.490
481.700
104
91
Skupaj
946.736
921.564
944.392
993.543
1.011.164
997.178
1.002.848
1.012.476
1.118.830
1.128.500
111
99
324.583
333.262
360.404
406.189
411.225
430.766
478.040
556.349
663.078
635.800
119
104
ČIŠČENJE ODPADNIH
VODA (Č)
Nepridobitna dej.
4
2006
Indeks
realizirano
2013/plan
2013
ODVAJANJE ODPADNIH
VODA (K)
Nepridobitna dej.
3
2005
Indeks
2013/
2012
OSKRBA S PITNO
VODO (V)
Nepridobitna dej.
2
... povečanje
količin
očiščene
odpadne
vode.
Pridobitna dejavnost
432.864
409.236
418.973
418.766
423.372
385.357
395.432
410.190
433.113
449.700
106
96
Skupaj
757.447
742.498
779.377
824.955
834.597
816.123
873.472
966.539
1.096.191
1.085.500
113
101
-
-
-
-
-
-
-
-
454.281
545.100
-
83
STORITVE, POVEZANE
Z GREZNICAMI (G)
Nepridobitna dej.
Pridobitna dejavnost
-
-
-
-
-
-
-
-
51.929
39.080
-
133
Skupaj
-
-
-
-
-
-
-
-
506.210
584.180
-
87
4.058.968
3.932.384
4.038.075
4.173.331
4.158.488
4.106.905
4.221.996
4.301.456
5.108.695
5.120.610
119
100
Prodane količine Mlekarna
(V, K, Č)
876.036
739.329
745.017
796.164
812.704
706.812
670.161
696.117
737.460
684.000
106
108
Delež Mlekarne pri
prodanih količinah V, K, Č
22%
19%
18%
19%
20%
17%
16%
16%
16%
15%
5
JKP SKUPAJ
6
Mlekarna Celeia, d.d.,
28 29
Razmejitev prodanih količin med nepridobitno (za gospodinjstva) in pridobitno dejavnostjo
(za industrijo, pravne osebe) izhaja iz določb Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja (Ur. l. RS, 87/2012; odslej: MEDO) glede
priznanja subvencij k cenam. V zadnjih devetih letih se je delež nepridobitne dejavnosti
povečal za 10 odstotkov in v letu 2013 dosegel 70-odstotni delež. Glede na leto 2012
je bistveno povečanje količin prodanih storitev nepridobitni dejavnosti razvidno pri
izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda zaradi novih priključevanj na
javno kanalizacijsko omrežje.
PRODANE KOLI^INE
V LETIH OD 2005 DO 2013
4.000.000
3.500.000
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
pridobitna dejavnost
500.000
nepridobitna dejavnost
^@[
POVPRE^NI FAKTOR
[email protected] V LETIH
OD 2005 DO 2013
V MLEKARNI CELEIA, d.d.
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Največji odjemalec storitev je že vseskozi Mlekarna Celeia, d.o.o., ki v celotnih količinah
prodanih storitev GJS predstavlja kar 16 %. Na podlagi pogodbenega določila se pri
obračunu storitev čiščenja odpadnih voda upošteva faktor onesnaženja. Le-ta je v letu
2013 v povprečju znašal 1,2183, kar je 33 % manj kot v letu 2012 in 60 % manj kot
leta 2005. Posledično so nižji tudi prihodki od faktorja, ki so v letu 2013 znašali 35 tisoč
EUR, kar je 42 tisoč EUR manj, kot je bilo načrtovano.
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
^@[
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Prihodki v letu 2013
Celotni prihodki v letu 2013 so bili realizirani v višini 4.583 tisoč EUR, kar je 621
tisoč EUR oz. 16 % več kot v letu 2012. Zvišanje prihodkov je posledica prilagoditve
izvajanja dejavnosti Uredbi MEDO, na podlagi katere je podjetje avgusta 2013 začelo z
izvajanjem dveh novih dejavnosti GJS: obnova in vzdrževanje vodovodnih priključkov ter
zagotavljanje storitev, povezanih z greznicami. Glede na leto 2012 se je obseg količine
prodanih storitev povečal za 19 %.
Prihodki
2013
Struktura 2013
2012
Indeks 2013/2012
1
Čisti prihodki od prodaje
3.230.846
70,5 %
3.112.607
104
2
Omrežnina
1.000.895
21,9 %
341.986
293
3
Prihodki, povezani s posl. učinki
312.386
6,8 %
464.371
67
4
Drugi poslovni prihodki
14.470
0,3 %
13.331
109
5
Finančni prihodki
10.310
0,2 %
12.661
81
6
Ostali prihodki
13.764
0,3 %
16.816
82
7
Prihodki skupaj
4.582.671
100,0 %
3.961.772
116
Čisti prihodki od prodaje so bili doseženi v višini 3.231 tisoč EUR in so 118 tisoč EUR
oz. 4 % višji od doseženih prihodkov v letu 2012. Največji del predstavljajo prihodki na
področju oskrbe s pitno vodo (1.000 tisoč EUR) ter prihodki od dejavnosti čiščenja (698
tisoč EUR) in odvajanja odpadnih voda (309 tisoč EUR).
Prilagoditev cen Uredbi MEDO s 1. 8. 2013 je pri ceni omrežnine za oskrbo s pitno
vodo pomenila, da je cena poleg stroškov najema javne infrastrukture s pripadajočim
zavarovanjem vključevala še stroške obnove in vzdrževanja vodovodnih priključkov. Na
novo je bila uvedena tudi omrežnina za dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Podjetje je v letu 2013 realiziralo 1.001 tisoč EUR prihodkov od omrežnin, kar je 659
tisoč EUR (193 %) več kot v predhodnem letu.
Omrežnina
2013
2012
Indeks 2013/2012
1.
Oskrba s pitno vodo
1a
Amortizacija, zavarovanje
428.429
341.986
125,3
1b
Števnina
284.045
0
-
1c
Priključnina
158.758
0
-
1d
Skupaj oskrba s pitno vodo
871.232
341.986
254,8
2
Odvajanje odpadnih voda
116.116
0
-
3
Čiščenje odpadnih voda
13.547
0
-
4
Omrežnina skupaj (1d+2+3)
1.000.895
341.986
292,7
30 31
Prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so bili realizirani v višini 312 tisoč EUR in se v
višini 301 tisoč EUR (96 %) nanašajo na:
a)subvencije cen storitev javnih služb v višini 290 tisoč EUR
Zaradi neuveljavljenih cen omrežnine za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v obdobju
januar–julij 2013, so občine najemnino za javno infrastrukturo pokrile s subvencijami
v višini 239 tisoč EUR. Na podlagi sklepov občinskih svetov občin Braslovče, Vransko
in Žalec, so subvencije k ceni omrežnine v obdobju avgust–december 2013 znašale
51 tisoč EUR.
EUR
Dejavnost
Oskrba
s pitno vodo
Občina
2013
2012
2013
2012
2013
2012
2013
2012
Indeks
2013/2012
0
3.511
37.810
2.335
1.347
3.101
39.157
8.947
438
Polzela
5.426
39.328
29.931
49.164
1.353
3.101
36.710
91.593
40
Prebold
0
7.380
37.328
44.428
1.248
4.918
38.576
56.726
68
58
3.319
1.342
1.654
4.632
5.308
6.032
10.281
59
546
7.696
19.894
16.278
16.450
19.924
36.890
43.898
84
0
55.001
126.541
149.574
5.956
13.174
132.497
217.749
61
6.030
116.235
252.846
263.433
30.986
49.526
289.862
429.194
68
Braslovče
Tabor
Vransko
Žalec
Skupaj
Odvajanje
odpadnih voda
Čiščenje
odpadnih voda
Skupaj
b)subvencijo občine Žalec v višini 11 tisoč EUR za pokrivanje negativnega rezultata GJS
pokopališko-pogrebne dejavnosti.
Drugi poslovni prihodki v skupni višini 14 tisoč EUR vključujejo izterjane odpisane terjatve
v višini 11 tisoč EUR ter prihodke od odprave rezervacij za osnovna sredstva v lasti
podjetja, ki so bila financirana z dotacijami občin v višini 3 tisoč EUR. Finančni prihodki
od zamudnih obresti so bili realizirani v višini 8 tisoč EUR in od depozitov v višini 2 tisoč
EUR.
Ostali prihodki so ustvarjeni v višini 14 tisoč EUR, od tega največji del predstavljajo
prejete odškodnine (6 tisoč EUR) in prihodki od sodnih izterjav (5 tisoč EUR).
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Odhodki v letu 2013
Celotni odhodki, ki za leto 2013 znašajo 4.557 tisoč EUR, so za 610 tisoč EUR oz.
15 % višji kot v letu 2012. Povečanje odhodkov je posledica povečanja stroškov
materiala in storitev zaradi izvajanja novih dejavnosti GJS.
Stroški, odhodki
2013
Struktura
2013
2012
Indeks
2013/2012
794.261
17,4%
578.503
137
1
Stroški materiala in blaga
2
Stroški storitev
2.118.356
46,5%
1.712.825
124
3
Stroški dela
1.531.010
33,6%
1.530.001
100
4
Odpisi vrednosti
91.111
2,0%
88.555
103
5
Drugi poslovni odhodki
14.281
0,3%
28.759
50
6
Finančni odhodki
402
0,0%
4.122
10
7
Drugi odhodki
7.465
0,2%
3.635
205
8
Stroški, odhodki skupaj
4.556.886
100,0%
3.946.400
115
Stroški materiala so znašali 794 tisoč EUR in so se v primerjavi z letom 2012 povišali
za 37 % oz. 216 tisoč EUR. Najvišji porast predstavljajo porabljene surovine in osnovni
material (206 tisoč EUR oz. 85 %) za vzdrževanje vodomerov in vodovodnih priključkov
ter obnovo vodovoda Matke. Višji so tudi stroški električne energije (za 26 tisoč EUR
oz. 12 %) zaradi začetka obratovanja novih črpališč na primarni kanalizaciji v občini
Prebold in poskusnega obratovanja nove CČN Kasaze. Nižji kot v predhodnem letu
so bili odpisi drobnega inventarja, stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva ter
stroški pisarniškega materiala.
Stroški storitev v višini 2.118 tisoč EUR so v primerjavi s preteklim letom višji za 24
% oz. 406 tisoč EUR. Povišanje stroškov je posledica povišanja stroškov gradbenih in
strojnih storitev (145 tisoč EUR), vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev (95 tisoč
EUR), komunalnih storitev (90 tisoč EUR) ter vzdrževanja računalniških aplikacij (23
tisoč EUR). Navedena povišanja so bila pričakovana tudi zaradi novih potreb poslovnega
procesa:
• obnove in vzdrževanja vodovodnih priključkov (dodatne gradbene in strojne
storitve),
• prevzema in ravnanja z grezničnimi goščami in blatom iz MKČN (dodatne komunalne
storitve),
• otvoritve nove CČN Kasaze (dodatne gradbene in strojne storitve, vzdrževalna dela in
sanacije CČN, ureditev okolice),
• dograditve programov inkasa (obračun storitev in izdaja položnic uporabnikom)
in vzpostavitev katastra greznic v okviru GIS-a z online spletno aplikacijo za bolj
kakovostno, lažje in bolj učinkovito delo zunanjih izvajalcev storitev na terenu.
32 33
V strukturi stroškov storitev prevladujejo stroški najema javne infrastrukture za izvajanje
osnovnih GJS (821 tisoč EUR), ki so v primerjavi s predhodnim letom višji za 6 % oz. 50
tisoč EUR zaradi aktiviranja investicij na javnem kanalizacijskem omrežju.
EUR
Dejavnost
Oskrba
s pitno vodo
Občina
2013
2012
2013
2012
2013
2012
2013
2012
Indeks
2013/2012
Braslovče
59.646
53.029
38.020
2.335
2.310
3.101
99.976
58.465
171
Polzela
73.562
84.943
51.310
49.164
2.320
3.101
127.192
137.208
93
Prebold
44.516
45.350
63.990
44.428
2.140
4.918
110.646
94.696
117
5.166
14.980
2.300
1.654
7.940
5.308
15.406
21.942
70
13.422
24.444
23.560
16.278
19.440
19.924
56.422
60.646
93
Žalec
225.358
235.475
175.660
149.574
10.210
13.174
411.228
398.223
103
Skupaj
421.670
458.221
354.840
263.433
44.360
49.526
820.870
771.180
106
Tabor
Vransko
Odvajanje
odpadnih voda
Čiščenje
odpadnih voda
Skupaj
Višina najemnine za objekte in opremo za izvajanje GJS pokopališke in pogrebne
dejavnosti je za leto 2013 znašala 16 tisoč EUR.
Med druge večje stroške storitev sodijo komunalne storitve (311 tisoč EUR), vzdrževanje
opredmetenih osnovnih sredstev in voznega parka (267 tisoč EUR), gradbene in strojne
storitve (200 tisoč EUR), poštne, telefonske in internetne storitve (77 tisoč EUR), kontrole
in analize vode, blata (45 tisoč EUR), zavarovalne premije (43 tisoč EUR), vzdrževanje
računalniških aplikacij (42 tisoč EUR), popravila vodomerov (36 tisoč EUR).
V primerjavi z letom 2012 so nekateri stroški storitev nižji: stroški transportnih storitev,
poštne, telefonske in internetne storitve, intelektualne in osebne storitve, povračila
stroškov zaposlencem v zvezi z delom, storitve fizičnih oseb (delovršne pogodbe),
čiščenje poslovnih prostorov in pranje, prevozi pitne vode.
Stroški dela so znašali 1.531 tisoč EUR in so enaki kot v letu 2012, kar je kljub
strošku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi posledica ukrepov
racionalizacije. Izhodiščna plača se v letu 2013 ni spreminjala in je ostala na ravni 1. 1.
2011. Plače se izplačujejo v skladu z zakonskimi določili, kolektivno pogodbo komunalnih
dejavnosti in pripadajočo tarifno prilogo ter podjetniško kolektivno pogodbo.
Stroški odpisov vrednosti v skupni višini 91 tisoč EUR obsegajo stroške amortizacije
osnovnih sredstev v lasti JKP Žalec (56 tisoč EUR) in prevrednotovalne poslovne odhodke
pri osnovnih in obratnih sredstvih (35 tisoč EUR). Prevrednotovalni poslovni odhodki pri
obratnih sredstvih znašajo 34 tisoč EUR in se nanašajo na dvomljive in sporne terjatve
do kupcev. Oblikovani so v višini zneska neplačanih terjatev z zapadlostjo plačila več
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
kot 365 dni, terjatev v postopku izvršbe in terjatev, katerih družbe so na dan sestavitve
bilance stanja v prisilni poravnavi ali stečaju. Popravki vrednosti terjatev zavzemajo
0,75-odstotni delež v celotnih odhodkih podjetja za leto 2013 (0,83 % v letu 2012).
Znesek neplačanih zapadlih terjatev 31. 12. 2013 znaša 442 tisoč EUR (331 tisoč EUR
oz. 34 % več kot 31. 12. 2012) in predstavlja ohranitev 10-odstotnega deleža čistih
prihodkov od prodaje iz leta 2012.
Drugi poslovni odhodki znašajo skupaj 14 tisoč EUR. Sestavljajo jih takse, sodni stroški
in stroški sodnih izvršiteljev (7 tisoč EUR), prispevek za stavbno zemljišče (3 tisoč
EUR) ter članarine GZS in ostalim združenjem (4 tisoč EUR). V primerjavi z letom 2012
izkazujejo 50-odstotno znižanje zaradi v predhodnem letu oblikovanih rezervacij za
jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi.
Finančni odhodki se nanašajo na stotinske izravnave. Drugi odhodki v višini 7 tisoč EUR
obsegajo izplačila nadomestil kmetom za izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi
prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima.
Poslovni izid po dejavnostih
Podjetje nima vpliva na povpraševanje po storitvah obveznih občinskih GJS. S prihodki,
ki jih pridobiva s prodajo storitev GJS in drugih storitev, poskuša čim bolj racionalno
gospodariti, pri čemer je doseganje dobička podrejeno zagotavljanju kakovostne oskrbe
uporabnikov in zaščiti naravnega okolja. Ob tem je treba poudariti, da komunalna podjetja
sodijo med kapitalsko intenzivna podjetja, pri katerih spremenljivi – obvladljivi – stroški
predstavljajo bistveno manjši delež od deleža stalnih stroškov. Zato je bila racionalnost
upoštevana ob obsegu del, ki je še zagotavljala varnost oskrbe.
Podjetje izkazuje ločene računovodske izkaze poslovnega izida za dejavnosti obveznih
občinskih GJS in za druge dejavnosti.
93
... prebivalcev Savinjske doline
ima zagotovljeno varno in
kakovostno oskrbo s pitno
vodo iz javnih vodovodov.
34 35
EUR
Dejavnost / leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Oskrba s pitno
vodo
-89.672
-68.123
-33.688
-88.852
-75.125
0
-106.738
-86.968
48.852
Odvajanje
odpadnih voda
-27.187
-15.573
-36.221
-32.233
-12.815
0
-63.871
-69.353
-28.108
Čiščenje
odpadnih voda
25.113
-451
16.864
71.245
45.101
0
195.868
121.951
-42.880
Urejanje javnih
površin Žalec
0
4
0
0
0
0
0
0
0
2.374
0
0
0
0
0
0
0
0
-89.372
-84.143
-53.045
-49.840
-42.839
0
25.259
-34.370
-22.136
Vzdrževanje
vodomerov
77.416
63.424
34.663
22.717
41.850
0
0
0
-
Vodovodne
storitve
13.232
12.214
1.689
7.438
-16.029
41.596
17.760
43.638
37.326
Kanalizacijske
storitve
24.061
8.505
16.693
14.757
17.018
3.219
5.707
6.104
10.595
0
0
0
0
2.887
76
0
0
114.709
84.143
53.045
44.912
42.839
47.702
23.543
49.742
47.921
25.337
0
0
-4.928
0
47.702
48.802
15.372
25.785
1 GOSPODARSKE
JAVNE SLUŽBE
Pokop/pogrebna
dejavnost Žalec
Skupaj GJS
2 DRUGE
DEJAVNOSTI
Tehnične storitve
Skupaj druge
dejavnosti
3 JKP SKUPAJ
(brez DDPO)
Primerjava doseženih rezultatov poslovanja GJS v letu 2013 s predhodnimi leti je
zahtevnejša zaradi sprememb, povezanih s prilagoditvijo cen storitev Uredbi MEDO od
1. 8. 2013 dalje in s tem posledično računovodskim izkazovanjem ter primerjanjem
rezultatov. Prilagoditev se odraža pri storitvah omrežnine in pri obračunu storitev,
povezanih z greznicami in MKČN.
GJS oskrbe s pitno vodo izkazuje pozitiven izid v višini 49 tisoč EUR, ki sestoji iz:
a)izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo v višini 38 tisoč EUR, katere odhodki se
pokrivajo s ceno vodarine, in
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
b)omrežnine za vodo v višini 11 tisoč EUR.
Uredba MEDO določa, da omrežnina vključuje stroške najema javne infrastrukture,
zavarovanja, odškodnine za služnost, stroške obnove in vzdrževanja priključkov na
javni vodovod in stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.
Sredstva, zbrana z najemom javne infrastrukture, občinam omogočajo zamenjavo
dotrajanih vodovodnih sistemov. Števnina je bila do prilagoditve cen na računih
uporabnikov prikazana kot samostojna postavka. S prilagoditvijo cen (od 1. 8. 2013
dalje), je le-ta vključena v ceno omrežnine in predstavlja plačilo uporabnikov za redno
menjavo in umerjanje ter overovitev vodomerov na 5 let. To področje ureja Pravilnik o
meroslovnih zahtevah za vodomere.
V omrežnino je vključena tudi postavka priključnine, ki je namenjena obnovi in
vzdrževanju vodovodnih priključkov. V obdobju avgust–december 2013 so obnovitvena
dela večinoma potekala hkrati z obnovami vodovodnega omrežja. Podjetje JKP Žalec
bo načrtno obnavljalo dotrajane vodovodne priključke in v okviru obnove izvajalo
prestavitev vodomerov v zunanje vodomerne jaške.
Primerjava rezultata s predhodnim letom izkazuje bistveno izboljšanje rezultata zaradi
višje porabe pitne vode, delno tudi prilagoditve cen Uredbi MEDO. V letu 2012 omrežnina
ni zadoščala za pokritje stroškov najema, zato so občine subvencionirale najemnino v
višini 116 tisoč EUR.
GJS odvajanja odpadnih voda za leto 2013 izkazuje negativen izid v višini 28 tisoč EUR.
Izvajanje javne službe se financira s ceno odvajanja odpadnih voda, ki pa v letu 2013 ni
zadostovala za pokritje celotnih odhodkov. Večji obseg krčenja stroškov od doseženega
ni bil mogoč, saj bi morali poseči v znižanje standarda oskrbe in s tem povečati tveganja
za kakovost, varnost in stalnost oskrbe. Zato je bil izkazan negativen rezultat v višini 31
tisoč EUR.
Pozitiven izid v višini 3 tisoč EUR je bil dosežen pri omrežnini odvajanja zaradi
intenzivnejšega priključevanja na javno kanalizacijsko omrežje. Cena omrežnine za
odvajanje je bila uveljavljena s 1. 8. 2013, za obdobje januar–julij 2013 so občine
najemnino pokrile s subvencijami v skupni višini 207 tisoč EUR.
Ključni dejavnik zmanjšanja izgube v primerjavi s predhodnim letom je v novih priključitvah
na javni kanalizacijski sistem ter tudi prilagoditvi cen Uredbi MEDO. Zaradi neuveljavljenih
cen omrežnine so občine v celoti subvencionirale stroške najema javne infrastrukture, ki
so za leto 2012 znašali 263 tisoč EUR.
Poskusno obratovanje CČN Kasaze je potekalo v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2013.
GJS čiščenja odpadnih voda za leto 2013 izkazuje negativen rezultat, ki pa ni primerljiv z
visokim pozitivnim izidom v predhodnem letu. V letu 2012 so bili stroški obratovanja CČN
Kasaze v višini 201 tisoč EUR pokriti s strani naročnika izgradnje, medtem ko je v letu 2013
podjetje tovrstne stroške v višini 125 tisoč EUR na podlagi sklepa skupščine pokrilo s ceno
storitve čiščenja. Poleg tega podjetje v predhodnem letu tudi ni zagotavljajo sistematičnega
prevzema grezničnih gošč iz greznic in blata iz MKČN. Poslovno-izidno mesto čiščenja za
leto 2013 izkazuje negativen rezultat v višini 43 tisoč EUR, ki sestoji iz:
a)pozitivnega rezultata 12 tisoč EUR javne službe čiščenja odpadnih voda na CČN
Kasaze in MKČN,
36 37
b)negativnega rezultata javne službe prevzema grezničnih gošč in blata iz MKČN v višini
49 tisoč EUR,
c)negativnega izida iz naslova omrežnine za čiščenje v višini 6 tisoč EUR. Cena
omrežnine je bila uveljavljena s 1. 8. 2013 in ni zadoščala za pokritje letnih stroškov
zavarovanja javne infrastrukture za GJS čiščenja odpadnih voda. Do uveljavitve
cene omrežnine, t. j. v obdobju januar–julij 2013, so občine najemnino za javno
infrastrukturo subvencionirale v skupni višini 26 tisoč EUR.
Podjetje je v avgustu začelo s sistematičnim izvajanjem javne službe prevzema grezničnih
gošč in blata iz MKČN. Na CČN Kasaze je bilo v letu 2013 prepeljanih in v nadaljnjo
obdelavo sprejetih 5.490 m3 grezničnih gošč oz. blata, ki izhaja iz rednega praznjenja
(3.851 m3), izrednega praznjenja (1.106 m3) in zadnjega praznjenja (533 m3). Primerjava
z letom 2012, v katerem je bilo na CČN Kasaze pripeljanih le 1.006 m3, kaže, da je
pozitivna sprememba zakonodaje z novo uredbo na področju individualnega čiščenja
odpadnih voda dosegla svoj namen. Samo v štirih mesecih leta 2013 smo obseg
prevzetih gošč povečali za 600 % glede na celotno leto 2012. Storitev je organizirana
kot obvezna občinska javna služba, je učinkovita ter za uporabnike cenovno dostopna.
600
... povečanje količine prevzetih grezničnih gošč iz gospodinjstev.
V uvajalnem obdobju smo na podlagi zaveze, dane ob predstavitvah elaboratov na
občinskih svetih občin, brezplačno izvajali tudi interventna praznjenja, ki predstavljajo
več kot 20 % vseh prevzetih količin. Velikost in vsebina greznic sta raznovrstni in kažeta
na neustrezen odnos do praznjenja greznic v preteklosti. Menimo, da se bo ob zaključku
prvega 3-letnega obdobja položaj precej izboljšal.
Septembra 2013 se je povečal trend priključevanja na javno kanalizacijo in zaradi
drugačnega pristopa in načina zaračunavanja storitev tudi odnos lastnikov stavb.
Bistveno so se povečale količine prevzetih gošč ob ukinitvi greznic, kar je potrdilo
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
naše napovedi o zmanjšanju vpliva na okolje in kakovost podtalnice. Lastniku stavbe pri
izračunu stroškov zadnjega praznjenja na podlagi sklepov občinskih svetov upoštevamo
izračun stroškov, ki je za lastnika ugodnejši (količina porabljene vode/količina gošče).
Prevzem grezničnih gošč izvajajo trije pogodbeni izvajalci: Lednik&Lednik, d.o.o., iz Arje
vasi, Hidroplanum, d.o.o., Kasaze in v majhni meri (težko dostopen teren) Dolinar Janez,
s.p., Zabukovica. Stroški prevzema grezničnih gošč so v navedenem obdobju znašali
169 tisoč €.
Lastniki stavb praviloma zahtevajo izpraznitev celotne vsebine greznice, čeprav za to ni
pravne podlage (obvezno je praznjenje prvega prekata), zato se individualno prilagajamo
zahtevam glede na stanje greznice. Nov način izvajanja storitve terja določen čas, da
se glede načina zaračunavanja storitve in višine zneska na položnicah pri uporabnikih
ustvari zaupanje v kakovost storitve. Naše napovedi o zadovoljstvu uporabnikov se po
prvih treh mesecih uvedbe sistema potrjujejo.
Vsi uporabniki, ki imajo registrirano kmetijsko dejavnost in še niso priključeni na javni
kanalizacijski sistem, so posredovali vlogo za oprostitev plačila storitev, povezanih z
greznicami. Vloga vključuje izpolnjen obrazec vloge z navedbo MID-a kmetije in potrdilo
o staležu živine (vsi obrazci, navodila in kriteriji za oprostitev so objavljeni na spletni
strani podjetja). V podjetju smo obravnavali približno 450 takšnih vlog in oprostitev
plačila uveljavili pri 346 zavezancih. Sprejeto je stališče, da je kmet oproščen plačila
storitev v primeru, če je število GVŽ (ob uporabi metodologije KGZ) enako ali večje
od števila stalno prijavljenih članov gospodinjstva. Navedena olajšava velja samo za
kmetijsko dejavnost (ločen vodomer za hlev), stanovanjski objekt se mora priključiti na
javni kanalizacijski sistem, če je le-ta zgrajen.
GJS urejanja javnih površin ter pokopališka in pogrebna dejavnost v občini Žalec
izkazujeta ničelni rezultat. Ničelni rezultat pokopališko-pogrebne dejavnosti vključuje
subvencijo za pokritje negativnega rezultata v višini 11 tisoč EUR.
Cene grobarin ne zadoščajo za pokrivanje stroškov pokopališke dejavnosti. Negativni
rezultat pokopališke dejavnosti v višini 18 tisoč EUR je delno pokrit z dobičkom pogrebne
dejavnosti v višini 7 tisoč EUR, preostanek sredstev bo zagotovila Občina Žalec v skladu
s Pogodbo o izvajanju in načinu financiranja gospodarske javne službe urejanja javnih
površin, pokopališke in pogrebne dejavnost ter urejanja pokopališč.
Vse GJS izkazujejo negativen rezultat v skupni višini 22 tisoč EUR, ki se pokriva s
pozitivnim izidom drugih dejavnosti v skupni višini 48 tisoč EUR – vodovodne storitve
37 tisoč EUR in kanalizacijske storitve 11 tisoč EUR. Tehnične storitve izkazujejo
ničelni rezultat. Na podlagi določil najemne pogodbe proračuni občin pokrivajo storitve
investicijskega inženiringa (35.740 EUR), vodenja katastra (48.820 EUR) ter izdajanja
projektnih pogojev in soglasij (76.050 EUR).
Podjetje je poslovno leto 2013 zaključilo pozitivno. Celotni prihodki v višini 4.583 tisoč
EUR so bili za 16 % višji od lanskoletnih, celotni odhodki v višini 4.557 tisoč EUR za 15
% višji od odhodkov leta 2012. Ob ničelni davčni osnovi za davek od dohodkov pravnih
oseb je za leto 2013 dosežen čisti poslovni izid v višini 26 tisoč EUR, ki bo razporejen
v skladu s sklepi skupščine podjetja JKP Žalec, d.o.o.
38 39
Cene storitev GJS
S 1. 1. 2013 je začela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih GJS varstva okolja (Uredba MEDO, Ur. l. RS, št. 87/2012), ki zavezuje
komunalna podjetja k prilagoditvi cen komunalnih storitev. Prilagoditev cen so v obliki
elaboratov obravnavali in potrdili občinski sveti občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor,
Vransko in Žalec. Prilagojene cene se uporabljajo od 1. 8. 2013 dalje.
GJS
Oskrba s pitno vodo (vodarina)
Odvajanje odpadnih voda
Čiščenje odpadnih voda
Storitve, povezane z greznicami
Cena izvajanja javne službe 1. 1. 2013
(EUR/m3)
Cena izvajanja javne službe 1. 8. 2013
(EUR/m3)
cena z vodnimi povračili*: 0,4871
cena brez vodnih povračil: 0,4143
cena z vodnimi povračili*: 0,4948
cena brez vodnih povračil: 0,4220
0,2384
0,3248
gospodinjstva: 0,4082
ostali uporabniki: 0,6736
0,7043
-
0,3687
Opomba: * Vodna povračila so državna dajatev za rabo odvzete vode (ni prihodek podjetja).
Omrežnina se obračunava glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, ki so določeni s
premerom vodomera (števca). Cena za posamezni obračunski vodomer je izračunana v skladu
z določili Uredbe MEDO in je izražena v EUR/vodomer/mesec. Po posameznih občinah se cena
razlikuje zaradi različnih stroškov najema (vrednosti) javne infrastrukture in števila uporabnikov,
ki so priključeni na javno infrastrukturo na območju vsake posamezne občine.
Uporabnikom storitev, katerih objekt je priključen na javno kanalizacijo, ki se konča s čistilno
napravo, je obračunana tudi omrežnina za odvajanje odpadnih voda in omrežnina za čiščenje
odpadnih voda. Uredba MEDO omogoča subvencioniranje cen samo za nepridobitne dejavnosti,
pri čemer mora občina za višino subvencij zagotoviti sredstva v proračunu. Občinski sveti
občin Braslovče, Vransko in Žalec so potrdili subvencijo za GJS odvajanja odpadnih voda,
subvencijo za GJS čiščenja odpadnih voda je potrdil občinski svet občine Vransko.
Vsebino elaboratov in z njimi povezanih kalkulacij cen predpisuje 9. člen Uredbe MEDO.
Predračunske kalkulacije cen, ki so jih v letu 2013 potrdili občinski sveti občin, so temeljile
na načrtovanem obsegu in načinu izvajanja GJS. Nihanja lastne cene storitve so zelo
odvisne od dejavnikov, na katere podjetje nima vpliva (prodane količine, kohezija, stroški
obratovanja CČN …). Po končanem obračunskem obdobju izvajalec javne službe ugotovi
razliko med potrjeno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Ugotovljena razlika med
potrjeno ceno in obračunsko ceno se glede na dejansko količino opravljenih storitev
v preteklem obračunskem obdobju poračuna t.j. upošteva v elaboratu pri izračunu
predračunske cene za naslednje obdobje. V primeru uvedbe nove storitve je treba ceno
oblikovati na podlagi dejanskih podatkov v štirih mesecih po prvem končanem poslovnem
letu.
Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika med potrjeno in obračunsko ceno
presega 10 % od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu,
ki mora začeti postopek potrjevanja cen.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
2.4 ZAPOSLENI V PODJETJU
V podjetju je bilo 31. 12. 2013 redno zaposlenih 63 delavcev.
Delovne enote in
službe
Število zaposlenih po letih
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
20
19
19
18
18
17
17
17
16
17
Delovne enote
1.
DE Vodovod1
2.
DE Kanalizacija2
2
2
2
3
3
3
4
5
5
6
3.
DE Čiščenje
8
9
8
7
7
7
7
7
7
6
4.
UJP Žalec4
13
13
13
19
23
21
18
20
14
15
5.
UJP Polzela
1
2
2
3
6.
UJP Vransko
2
2
7.
UJP Tabor
1
1
3
Skupaj
43
44
44
52
57
48
46
49
42
44
Službe
8.
Splošna služba
3
2
4
4
4
4
2
2
2
2
9.
FRS5
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
10.
Tehnična služba
8
9
9
11
11
11
8
8
8
8
Skupaj
20
20
22
24
24
24
19
19
19
19
Skupaj zaposleni
63
64
66
76
81
72
65
68
61
63
63
... zaposlenih tako leta 2004
kot 2013 kljub povečanemu
obsegu izvajanja dejavnosti.
40 41
Opomba:
1.V DE Vodovod smo zaradi zdravstvenih omejitev izvedli notranjo prerazporeditev
in smo zaposlenega na delovnem mestu »Monter vodovodnih naprav« prestavili
na prosto delovno mesto »Popisovalec vodomerov«. Na delovno mesto »Monter
vodovodnih naprav« smo zaposlili enega delavca.
2.V DE Kanalizacija smo zaradi izredno povečanega obsega del v skladu s poslovnim
načrtom podjetja zaposlili enega delavca na delovnem mestu »Vzdrževalec
kanalizacijskega omrežja 2«.
3.V DE Čiščenje smo trajno ukinili delovno mesto »Vodenje področja MKČN in greznic«.
Zaposlena na tem delovnem mestu je bila odpuščena kot tehnološki višek.
4.V DE Urejanje javnih površin se je v primerjavi z letom 2012 povečalo število zaposlenih
za enega delavca. Podjetje je zapustil delavec na delovnem mestu vzdrževanje
pokopališč, ki smo ga nadomestili z novim delavcem, prav tako pa smo iz nabora javnih
delavcev zaposlili enega delavca na delovnem mestu vzdrževalec javnih površin.
5.V Finančno-računovodski službi se je s porodniškega dopusta vrnila delavka,
zaposlena na delovnem mestu »Analitik/planer«. Z delavko, ki jo je nadomeščala v
času porodniškega dopusta, smo prekinili pogodbo za določen čas.
Pregled zaposlenih po dejanski stopnji izobrazbe brez javnih delavcev konec
leta 2013
Spec.,
mag.
Visoka
Višja
Srednja
Poklicna
Brez
Skupaj
Splošna služba
1
-
-
1
-
-
2
Tehnična služba
-
2
3
3
-
-
8
1
3
1
4
-
-
9
DE Vodovod
-
1
1
1
11
3
17
DE Kanalizacija
-
1
1
4
-
6
DE Čiščenje
-
3
-
1
2
-
6
DE Urejanje javnih površin
-
1
1
1
6
6
15
2
10
7
11
23
9
63
DE ali služba / Stopnja izobrazbe
Finančno–računovodska služba
SKUPAJ
Opomba: Iz zgornje tabele je razvidno, da ima skoraj polovica zaposlenih v JKP Žalec,
d.o.o., izobrazbo pete ali višje stopnje.
V letu 2013 smo zaposlovali delavce iz programa javnih del na območju občine Žalec.
Za področje urejanja in vzdrževanja javnih površin smo zaposlili dvanajst delavcev, za
področje vzdrževanja cest pa tri delavce.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Urejanje in vzdrževanje javnih površin
Obdobje
Št. oseb
Stopnja izobrazbe
Od 1. 4. do 30. 9.
2 osebi
I.
Od 1. 4. do 30. 9.
2 osebi
II.
Od 14. 1. do 31. 12.
6 oseb
II.
Od 14. 1. do 31. 12.
1 oseba
IV.
Od 1. 4. do 30. 9.
1 oseba
IV.
Obdobje
Št. oseb
Stopnja izobrazbe
Od 14. 1. do 31. 12.
1 oseba
II.
Od 1. 4. do 30. 9.
1 oseba
IV.
Od 14. 1. do 31. 12.
1 oseba
IV.
Vzdrževanje cest
Skupščina JKP Žalec, d.o.o., je na 37. seji leta 2011 sprejela sklep, da se do
preklica ohranja enako število zaposlenih, ne glede na predvideno povečanje obsega
poslovanja. V okviru poslovnega načrta za leto 2013 smo izpostavili kritično kadrovsko
problematiko v DE Kanalizacija zaradi izredno povečanega obsega del kot posledica
izgradnje in aktiviranja novih kanalizacijskih sistemov. V DE Kanalizacija smo zaradi
izredno povečanega obsega del na področju vzdrževanja, čiščenja in snemanja odsekov
kanalizacije, kontrole priključevanja porabnikov ter obvladovanja obratovanja vedno
bolj zahtevnega kanalizacijskega sistema zaposlili enega delavca na delovnem mestu
»Vzdrževalec kanalizacijskega omrežja 2«.
Na Centralni čistilni napravi Kasaze so za področje vzdrževanja vseh čistilnih naprav
zaposleni trije delavci. Eden od njih je na osnovi sklepa Zavoda za zdravstveno
zavarovanje zaposlen samo za štiri ure. Ker je obseg dela na Centralni čistilni napravi
Kasaze in na vseh malih čistilnih napravah zelo velik oziroma povečan, smo za skupščino
podjetja pripravili predlog o dodatni zaposlitvi.
42 43
2.5 IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
2.5.1 Oskrba s pitno vodo
2.5.1.1 Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo
V letu 2013 smo na območju vseh šestih občin dobavili in prodali 2.387.464 m3 pitne
vode, kar pomeni v primerjavi z letom 2012 porast prodanih količin za 2,8 % oziroma
65.034 m3. Prodane količine prodane pitne vode so se sicer ustalile in v prihodnjih
letih ne pričakujemo večjih nihanj. Skupna poraba pitne vode po občinah za obdobje
od leta 2003 do 2013 je prikazana v spodnji tabeli. Javno komunalno podjetje Žalec,
d.o.o., oskrbuje tudi del prebivalcev na mejnem območju občin v občini Celje in v občini
Šmartno ob Paki. V tabeli so te količine za leto 2005 do 2013 prikazane ločeno, v
prejšnjih letih pa so bile zajete pri občinah Žalec in Braslovče.
2,39
... milijarde litrov
porabljene pitne vode.
Skupna poraba pitne vode po občinah v obdobju 2003–2013 v m3
(stanje na dan 31. 12. 2013)
m3
Leto
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Braslovče
276.980
278.641
267.097
256.074
263.738
268.940
261.455
264.466
278.348
268.510
277.710
Polzela
259.137
248.324
250.225
251.407
258.679
258.679
262.538
263.872
279.929
278.820
292.230
Prebold
283.023
261.298
221.540
204.744
207.912
213.468
215.125
222.967
231.878
225.580
235.064
Tabor
55.768
58.682
62.360
55.573
56.698
56.595
60.857
55.721
64.650
62.720
62.499
Vransko
93.209
93.106
84.846
91.096
91.797
92.535
95.182
90.420
102.247
106.600
113.250
1.681.450
1.478.674
1.450.476
1.391.263
1.414.016
1.440.203
1.398.408
1.376.613
1.368.220
1.360.200
1.386.637
Celje
9.263
8.420
10.805
8.568
8.791
8.008
8.067
8.000
7.805
Šmartno ob Paki
8.979
9.865
10.661
10.916
10.371
11.537
12.337
12.000
12.269
2.364.049
2.276.862
2.325.111
2.358.472
2.321.518
2.301.612
2.345.676
2.322.430
2.387.464
Žalec
Skupaj vse občine
2.649.567
2.418.725
LETNO POROČILO 2013
VODARINA 2003—2013
PRODANE KOLI^INE
POSLOVNO POROČILO
3.000.000
2.900.000
2.800.000
2.700.000
2.600.000
2.500.000
2.400.000
2.300.000
2.200.000
2.100.000
2.000.000
^@[
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Konična poraba pitne vode v časovnih terminih, ko se le-ta pojavlja, ostaja skoraj na
enaki ravni oziroma na nekaterih področjih celo narašča (širjenje naselij, sprememba
namembnosti objektov, nova zazidalna območja, večji faktorji istočasnosti). Ob vseh
posegih v javno vodovodno omrežje je poleg zagotavljanja pitne vode za prehrambene
namene in sanitarno uporabo treba zagotavljati tudi vodo za požarno varstvo (hidrantna
omrežja). Občine in izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo mora zaradi
takšnih pogojev in zakonskih obveznosti načrtovati, graditi in vzdrževati zmogljivejše
javno vodovodno omrežje.
24
... manj okvar
na primarnih
in sekundarnih
vodovodih.
Število okvar na primarnem in sekundarnem vodovodnem omrežju se je v primerjavi
s prejšnjim letom zmanjšalo za 24,5 %. Manjše število okvar je povezano z obnovo
vodovodnega omrežja ob izgradnji kanalizacijskega omrežja. Merilo za izvedbo obnove
določenega vodovodnega odseka je predvsem število okvar in zanesljivost oskrbe
posameznega območja. Prednost pri obnovi vodovodnih odsekov ima izgradnja ali
obnova kanalizacijskega omrežja oziroma asfaltiranje cest ter je zato na takih območjih
smiselno predhodno urediti vso infrastrukturo. Pokazalo se je, da občasne prekinitve
44 45
dobave pitne vode povzročajo večje število okvar, saj lokalno prihaja do dokaj velikih
hidravličnih udarov. Glede na to, da so določeni deli vodovodnega omrežja že iztrošeni
in amortizirani, so na teh območjih ob takšnih razmerah pogostejše okvare in s tem
motnje pri oskrbi s pitno vodo.
Število okvar na vodovodnih priključkih se je v letu 2013 v primerjavi z letom 2012
zmanjšalo za 15,5 %, kar je predvsem posledica zmanjšanja investicij v ostalo
infrastrukturo ter s tem manjšim številom posegov na trasah priključkov. Okvare na
priključkih povzročajo motnje pri oskrbi in prispevajo vse večji delež v bilanci vodnih
izgub. Z uvedbo sistemske rešitve (priključnina/omrežnina) smo v drugi polovici leta
začeli z obnovo vodovodnih priključkov.
Glede na starost omrežja, način vgradnje in različne materiale cevi so okvare na
vodovodnih sistemih zahtevne in drage, poleg tega pa terjajo velike zaloge različnih
rezervnih delov za popravila.
Tabela okvar na hišnih priključkih v letih 2005–2013
Leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Braslovče
9
3
24
6
21
10
42
25
21
Polzela
7
3
4
1
13
8
36
12
25
Prebold
7
2
4
3
19
17
16
13
21
Tabor
8
1
6
2
15
1
11
23
11
Vransko
1
1
3
3
7
5
6
8
6
Žalec
15
10
22
5
42
29
71
67
41
Skupno število okvar
47
20
63
20
117
70
182
148
125
Tabela števila okvar primarnih in sekundarnih vodovodov po občinah
v obdobju 2005–2013
Leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Braslovče
37
19
11
24
57
31
25
32
29
Polzela
23
15
22
19
53
28
38
20
24
Prebold
31
12
13
13
30
22
17
7
16
Tabor
5
7
12
10
18
6
18
17
10
Vransko
8
4
2
2
6
8
13
10
10
97
101
76
79
157
142
149
178
110
201
158
136
147
321
237
260
264
199
Žalec
Skupno število okvar
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Okvare javnih vodovodov v obdobju 2005–2013
[TEVILO OKVAR
JAVNIH VODOVODOV
V LETIH OD 2005 DO 2013
350
300
250
200
150
100
50
0
^@[
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Glavna težava pri zmanjševanju izgub v vodovodnih sistemih je določitev lokacije
okvar. Sestava tal v spodnji Savinjski dolini je večinoma prodnata, tako da pri nastanku
okvare voda velikokrat ne priteče na površje, ampak odteka v podtalje. V DE Vodovod
posvečamo veliko pozornost sistematičnemu pregledu posameznih vodovodnih odsekov
in ugotavljamo oziroma iščemo okvare.
JKP Žalec, d.o.o., zagotavlja oskrbo s pitno vodo na območju občin Braslovče,
Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l.
RS, 19/2004) ima podjetje od leta 2005 uveden notranji nadzor kakovosti pitne vode
na osnovah HACCP sistema. Ta omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in
fizikalnih dejavnikov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Zunanji
nadzor nad kakovostjo oziroma zdravstveno ustreznostjo pitne vode izvaja Zavod za
zdravstveno varstvo Celje. V okviru nadzora se izvaja redni mesečni odvzem in analiza
vzorcev pitne vode na celotnem območju upravljanja vodovodnih sistemov.
V skladu z notranjim nadzorom izvajamo redno čiščenje vodovodnih objektov in
omrežja.
V letu 2013 je bila oskrba s pitno vodo na celotnem območju, ki je v upravljanju Javnega
komunalnega podjetja Žalec nemotena. Zaradi višinske lege objektov se na določenih
območjih pojavljajo občasne težave pri doseganju ustreznih tlakov, katere rešujemo
ločeno po posameznih območjih.
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi uporabnike pitne vode, ki so priključeni na javno
vodovodno omrežje, obveščamo o omejitvah uporabe pitne vode.
Na osnovi rednih mesečnih analiz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je bilo zdravstveno
ustreznih 96 odstotkov preiskanih vzorcev pitne vode, odvzetih iz javnega vodovodnega
omrežja, kar kaže na ohranjanje visoke ravni rezultatov iz preteklega leta.
46 47
Za potrebe občine Žalec smo v prvi polovici leta 2013 preko Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje izvajali analize pitne vode za šest lokalnih vodovodov. Rezultati teh analiz
so precej slabši od rezultatov pri javnih vodovodnih sistemih. Od skupno 39 preiskanih
vzorcev pitne vode je bilo zdravstveno ustreznih 23 vzorcev oziroma 59 odstotkov.
2.5.1.2 Vzdrževanje vodomerov
V letu 2013 smo v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere (Ur. l.
RS, 26/2002) zamenjali 2.935 vodomerov, od tega 2.645 v gospodinjstvih in 290
v gospodarskih objektih ter večstanovanjskih zgradbah. Za zamenjavo je ostalo 180
vodomerov, ki jim je potekel rok overitve in jih bomo zamenjali v letu 2014. V večini
teh primerov gre za nenaseljene objekte, kjer se pitna voda uporablja le občasno, in
objekte, katerih lastniki živijo v tujini. Rok za redne overitve vodomerov je 5 let.
Predvidena dinamika menjav vodomerov za obdobje 2013–2018
PREDVIDENA DINAMIKA
MENJAV VODOMEROV
ZA OBDOBJE 2013-2018
3.500
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
^@[
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2.5.1.3 Vzdrževanje vodovodnih priključkov
Vzdrževanje vodovodnih priključkov je nova Uredba opredelila kot GJS. Vodovodni
priključek, ki je v lasti lastnika objekta, zajema spojno cev med zasunom priključka ter
vodomernim mestom. Priključki so praviloma že dosegli predvideno dobo trajanja, zato
so okvare pogoste.
Vzdrževanje priključka stavbe obsega preverjanje delovanja priključka, vodenje
predpisanih evidenc o priključkih stavb, trasah priključkov ter njihovo vzdrževanje, obnovo,
zamenjavo in posodabljanje. Tekoče vzdrževanje zajema odpravo napak na priključku
(počena cev, okvara na spoju cevi, nefunkcionalen zasun pred ali za vodomerom,
nefunkcionalen hišni zasun na sekundarnem omrežju). Investicijsko vzdrževanje zajema
obnovo (delno ali celotno) ali zamenjavo vodovodnega priključka.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
151
... obnovljenih
vodovodnih
priključkov.
Pregled obnov priključkov po občinah v letu 2013
Občina
Število obnov
Braslovče
Polzela
Prebold
Tabor
Vransko
Žalec
18
29
36
3
10
55
Občina Braslovče
- obnova priključkov v Letušu, Orli vasi, Parižljah (obnova vodovoda in vseh priključkov
na trasi izgradnje nove kanalizacije) in Trnavi;
Občina Polzela
- obnova priključkov na Bregu, v Orovi vasi (obnova vodovoda in vseh priključkov na
trasi izgradnje nove kanalizacije), Podvinu in na Polzeli;
Občina Prebold
- obnova priključkov v Dolenji vasi, Latkovi vasi, Matkah, Preboldu, Sv. Lovrencu in v
Šeščah; (obnova vodovoda in vseh priključkov na trasi izgradnje nove kanalizacije v
naseljih Šešče in Matke);
Občina Tabor
- obnova priključkov v Ojstriški vasi in Taboru (obnova vodovoda in vseh priključkov na
trasi izgradnje nove kanalizacije Tabor–jug);
Občina Vransko
- obnova priključkov v Čepljah, na Vranskem in v Prekopi (obnova vodovoda in vseh
priključkov na trasi izgradnje nove kanalizacije);
Občina Žalec
- obnova priključkov v Grčah, Dobriši vasi, Levcu, Libojah, Migojnicah, na Ponikvi, v
Rušah, Sp. Rojah, Šempetru (obnova vodovoda in vseh priključkov na trasi izgradnje
nove kanalizacije v Starovaški in Rožni ulici), Vrbju, Zabukovici in Žalcu (1. faza obnove
transportnega vodovoda SAL 150 in vseh priključkov v Partizanski ulici).
48 49
GJS - oskrba s pitno vodo v letu 2013
EM
A
Skupna prodana količina pitne vode
m3
Prodana količina pitne vode za
gospodinjstva
m
Prodana količina pitne vode za
poslovno dejavnost
m3
Delež prodane vode za
gospodinjstva
%
B Število priključkov na javni
vodovod
kos
Polzela
Prebold
Tabor
Vransko
Žalec
Skupaj
289.979 292.230 235.064
62.499
113.250
1.394.442
2.387.464
255.676 250.713 188.128
57.271
87.616
931.677
1.771.081
3
34.303
41.517
46.936
5.228
25.634
462.765
616.383
88
86
80
92
77
67
74
1.994
1.691
1.320
462
591
6.068
12.126
4.916
5.709
4.384
1.221
1.701
20.559
38.490
%
9
5
12
25
36
4
m
64.903
65.778
37.977
25.269
34.507
196.577
425.011
Dolžina omrežja – cevi iz azbesta
m
4.392
4.709
5.969
8.103
1.518
35.149
59.840
Število okvar na javnih vodovodih
kos
29
24
16
10
10
110
199
4.598
20.602
6.941
122
2.929
86.134
121.326
kos
32
34
23
18
28
155
290
Delež ustreznih vzorcev
%
100
100
91
94
96
97
96,3%
Izdatnost vodnih virov (q sred)
l/s
5
18
33
30
24
129
239
Število vodnih virov
kos
1
5
6
3
4
20
39
Skupna prostornina rezervoarjev
kos
113
879
272
155
1.201
3.567
6.187
Število objektov s pripravo vode
kos
1
3
3
1
2
7
17
Število črpališč
kos
1
8
3
0
1
26
39
Število priključenih prebivalcev
Delež prebivalcev z lastno oskrbo
C Dolžina omrežja – javni vodovodi
D Strošek električne energije
Število analiz vzorcev pitne vode
E
Braslovče
osebe
€
Primerjalna analiza podatkov
EM
Braslovče
Polzela
Prebold
Tabor
Vransko
Žalec
Skupaj
%
12,15
12,24
9,85
2,62
4,74
58,41
100,00
Količina vode/priključek
m /kos
145,43
172,81
178,08
135,28
191,62
229,80
175,50
Količina vode/priključenega
prebivalca/leto
m3/preb
52,01
43,92
42,91
46,90
51,51
45,32
46,01
Dolžina omrežja/priključek
m1/kos
32,55
38,90
28,77
54,69
58,39
32,40
40,95
%
6,77
7,16
15,72
32,07
4,40
17,88
14,00
kos
0,45
0,36
0,42
0,40
0,29
0,56
0,41
0,0159
0,0705
0,0295
0,0020
0,0259
0,0618
0,03
Delež vseh prodanih količin v občini
Delež cevi iz azbesta v skupni dolžini
Število okvar/km omrežja
Strošek električne energije/prodano vodo
3
€/m3
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
2.5.2 Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
JKP Žalec, d.o.o., upravlja z javnimi kanalizacijskimi sistemi na območju občin Braslovče,
Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Vzdrževanje kanalizacijskih sistemov je
potekalo v skladu s Programom odvajanja in čiščenja 2013–2016.
V tabeli so podane dolžine kanalskih vodov in število črpališč po posamezni občini, ki
so bila v upravljanju (najemu) JKP Žalec v obdobju med leti 2005–2013. Skupna dolžina
kanalizacijskega sistema, ki vključuje primarne, sekundarne in magistralne vode, je
169.730 m. Skupno je v letu 2013 obratovalo 27 črpališč odpadnih voda. Kanalizacijski
sistem je delno ločenega in delno mešanega tipa.
169.730
... 17 % več kanalov kot v letu 2012.
Pregled kanalizacijskih sistemov v upravljanju
Infra. v najemu
2005
Infra. v najemu
2006
Infra. v najemu
2007
Infra. v najemu
2008
Infra. v najemu
2009
Infra. v najemu
2010
Infra. v najemu
2011
Infra. v najemu
2012
Infra. v najemu
2013
Občina
kanali
(m)
črpališča
kanali
(m)
črpališča
kanali
(m)
črpališča
kanali
(m)
črpališča
kanali
(m)
črpališča
kanali
(m)
črpališča
kanali
(m)
črpališča
kanali
(m)
črpališča
kanali
(m)
črpališča
Braslovče
4.149
0
4.149
0
4.149
0
4.149
0
4.149
0
4.516
0
4.516
0
11.610
0
17.120
1
Polzela
5.265
0
6.727
0
6.727
1
6.727
1
6.727
1
14.638
3
14.638
3
20.688
3
26.515
6
Prebold
6.472
0
6.215
0
6.215
0
8.441
0
8.441
0
10.895
0
10.895
0
24.886
5
32.119
5
Tabor
0
0
0
0
0
0
0
0
340
0
340
0
340
0
2.989
0
2.989
0
Vransko
0
0
2.906
1
2.906
1
2.906
1
2.906
1
5.410
1
5.410
2
5.410
3
5.410
3
Žalec
43.856
1
45.155
1
46.065
3
46.065
3
46.065
3
72.092
3
72.092
3
79.934
10
85.584
12
Skupaj
59.742
1
65.152
2
66.062
5
68.288
5
68.628
5
107.891
7
107.891
8
145.517
21
169.737
27
50 51
Pregled količin odpadnih voda, odvedenih po kanalizacijskih sistemih po letih in občinah,
je prikazan v naslednji tabeli:
Tabela količin odpadne vode v kanalizacijah v obdobju 2003–2013
m3
Občina
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
948
1.283
2.882
20.994
Braslovče
Polzela
58.969
59.339
75.935
126.543
117.481
114.473
109.151
111.307
120.352
117.595
139.916
Prebold
109.446
85.539
79.844
82.505
80.514
89.683
92.069
99.917
105.661
109.646
134.536
4.037
7.476
12.203
Tabor
Vransko
Žalec
Skupaj
172
7.023
11.492
22.257
29.945
29.127
34.360
39.563
42.281
893.721
780.900
790.785
705.493
734.905
767.130
779.999
755.879
737.155
735.314
768.900
1.062.136
925.778
946.736
921.564
944.392
993.543
1.011.164
997.178
1.002.848
1.012.476
1.118.830
ODVAJANJE ODPADNIH VOD
V LETIH 2003—2013
PRODANE KOLI^INE
350.000
300.000
250.000
200.000
150.000
100.000
50.000
0
^@[
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
V letu 2013 je v primerjavi z letom 2012 skupno prišlo do povečanja količin odvedenih odpadnih
voda preko kanalizacijskih sistemov. Trend naraščanja je bil zaznan v vseh občinah. V občinah
se količine povečujejo zaradi priključevanja obstoječih objektov na novozgrajeno kanalizacijo.
Celoten dvig prodanih količin odvedenih odpadnih voda v letu 2013 znaša v primerjavi z letom
2012 11,00 %. Trend upadanja količin odpadnih voda iz gospodarske dejavnosti se je iz
preteklega obdobja nadeljeval tudi v letu 2013. Tako v letu 2013 predstavlja le še 39 % vseh
odvedenih odpadnih voda v primerjavi z letom 2012, ko je bil delež še 42-odstoten.
Pri obratovanju kanalizacijskega omrežja je poleg rednega čiščenja in vzdrževanja
na kanalizacijskem sistemu prišlo do številnih manjših in večjih posredovanj. Lastniki
zasebnih parkirnih prostorov in drugih asfaltiranih površin se večinoma ne odzivajo
na našo zahtevo po čiščenju njihovih peskolovov in usedalnikov, kar kaže na njihov
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
brezbrižen odnos do te problematike. Neočiščeni peskolovi pomenijo, da površinska
voda izpira pesek in kamenje iz njih neposredno v kanalizacijo, kjer zastaja in postopoma
zamaši kanalizacijo. To pomeni velike stroške čiščenja, ki jih potem nenazadnje plačujejo
vsi uporabniki kanalizacije.
Deratizacijo smo izvedli na javnem kanalizacijskem omrežju v občinah Žalec, Prebold,
Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. Zaradi izgradnje novih kanalizacijskih sistemov
se veča število vab, ki je v primerjavi z letom 2005 s 1.650 porabljenih vab naraslo na
3.285 porabljenih vab v letu 2013.
Pregledi kanalizacijskega omrežja predstavljajo osnovo za ukrepanje v primeru okvar
in so osnova za pravilno delovanje kanalizacijskega sistema. V letu 2013 smo v celoti
pregledali kanalizacijska omrežja v upravljanju JKP Žalec, d.o.o., in strojno očistili tiste
kanale ali odseke kanalov, ki so bili zaradi zastajanja odpadnih voda potrebni čiščenja.
Dolžina strojno očiščenih kanalov
m
Občina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
0
0
0
0
0
3128
0
50
838
Polzela
1.038
3.101
1.436
1.841
2.304
3.133
2.122
2.432
2.244
Prebold
0
374
0
1.291
840
553
1.021
93
2.771
Tabor
0
0
0
0
0
0
220
0
0
Vransko
0
0
181
282
612
180
394
65
170
Žalec
7.499
4.533
3.670
6.234
5.567
5.987
7.880
9.729
3.210
Skupaj
8.537
8.008
5.287
9.648
9.323
12.981
11.637
12.369
9.233
Braslovče
Redno smo opravljali vzdrževalna dela na objektih kanalizacijskega sistema, kot so
črpališča, zadrževalniki, podhodi, in skrbeli, da so delovali brez motenj. Na področju
kanalizacije na območju vseh šestih občin že skozi daljše obdobje preteklih let zaznavamo
nezaželeno hidravlično obremenitev. Z izgradnjo črpališč, ki so opremljena z merilniki
ravni odpadnih voda, smo dobili potrditev omenjenih negativnih vplivov, predvsem na
območjih, kjer je bila kanalizacija v preteklosti grajena v mešanem sistemu. Zaradi
navedenega smo temu področju začeli namenjati več pozornosti. Ugotavljamo, da
prihaja do vdiranja tujih vod v javno kanalizacijo, kar povzroča večje stroške vzdrževanja
in občasno celo preobremenitve kanalov, črpališč in čistilnih naprav. V letu 2013 smo
začeli s pripravo teničnih ukrepov, s katerimi želimo določiti in omejiti vdor tujih vod v
javno kanalizacijo, ki poteka skozi več različnih poti.
52 53
Pregled novih priključkov na javno kanalizacijo v obdobju 2005–2013
Občina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
Braslovče
2012
2013
skupaj
75
123
198
Polzela
9
17
2
16
10
13
68
97
116
348
Prebold
1
22
19
13
2
8
12
135
95
307
66
2
43
111
Tabor
Vransko
9
61
10
31
12
28
32
7
9
199
Žalec
36
61
36
81
48
28
38
129
170
627
Skupaj
55
161
67
141
72
77
216
445
556
1.790
25
... več kot v letu 2012;
556 novih priključkov
na kanalizacijo.
Na področju kanalizacijskih priključkov je bilo leto 2013 zelo dejavno. Našim uporabnikom smo
v fazi priprav na priključevanje v sklopu ogledov možnosti priključitve nudili potrebno strokovno
svetovanje in v sodelovanju s predstavniki občin iskali rešitve za tiste uporabnike, ki še niso
imeli možnosti priključitve na javno kanalizacijo. Za vse uporabnike, ki so izvajali priključevanje
objekta na javno kanalizacijo in so nas o tem predhodno in pravočasno obvestili, smo opravili
ogled hišnega priključka. Hkrati smo v letu 2013 z uvedbo praznjenja greznic našim strankam
ponudili zadnje praznjenje greznice. Zadnje praznjenje greznic je organizacijsko predstavljalo
posebno področje, ki je od nas zahtevalo prilagajanje izvedbi posameznega priključka, ki se je
lahko spreminjala zaradi tehničnih zapletov med samo gradnjo ali zaradi vremenskih vplivov.
Kot je že bila praksa v preteklih letih, smo redno izvajali kontrole priključkov po vseh naseljih,
ki so opremljena z javno kanalizacijo tako, da smo lahko zajeli tiste objekte, ki so jih uporabniki
priključili na javno kanalizacijo brez predhodne najave in brez prisotnosti upravljavca.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
2.5.3
Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
2.5.3.1 Centralna čistilna naprava Kasaze
Centralna čistilna naprava Kasaze (v nadaljevanju CČN) je mehansko-biološka čistilna
naprava, ki služi čiščenju odpadnih vod Spodnje Savinjske doline. Na napravo pritekajo
odpadne vode iz naselij Petrovče, Arja vas, Ruše, Dobriša vas, Žalec, Ložnica pri Žalcu,
Podvin pri Žalcu, Vrbje, Gotovlje, Šempeter, Ločica ob Savinji, Breg pri Polzeli, Polzela,
Braslovče, Parižlje, Rakovlje, Trnava, Šentrupert, Dolenja vas, Prebold, Šešče, Latkova
vas, Kaplja vas, Sv. Lovrenc, Orla vas, Zakl. Poleg komunalnih in padavinskih odpadnih
vod omenjenih naselij pritekajo na CČN tudi industrijske odpadne vode Mlekarne Celeia
iz Arje vasi, od septembra 2005 tehnološke in fekalne odpadne vode iz TN Polzela in od
julija 2009 odpadne vode podjetij Juteks Ložnica in Novem Ložnica.
Nazivna zmogljivost CČN znaša 60.000 PE, Qs = 150 l/s, max. Qs = 228 l/s, max.
deževni Q = 373 l/s. V letu 2013 je dosegala organske obremenitve od 6.300
do 74.000 PE (povprečno 30.300 PE), kar je za 7.800 PE PE več kot v letu 2012
(povprečno 22.500 PE).
CČN je bila v letu 2013 dograjena, uporabno dovoljenje je bilo izdano 23. 1. 2014.
Vodna linija naprave je začela s poskusnim obratovanjem 12. 10. 2010 za obdobje
devetih mesecev. Liniji blata in plina sta začeli s poskusnim obratovanjem 1. 6. 2013
za obdobje do enega leta.
60.000
... CČN Kasaze z zmogljivostjo 60.000 PE ima od 23. 1. 2014 uporabno dovoljenje.
54 55
CČN je bila dograjena na osnovi pridobljenega gradbenega dovoljenja za dograditev in
posodobitev 1. in 2. faze čistilne naprave Kasaze št. 351–01–16/2003–TŠ z dne 4.
11. 2003 in št. 351–01–16/2003–TŠ/HČ/BŽ z dne 13. 12. 2007.
PRIMERJAVA POVPRE^NIH
MESE^NIH OBREMENITEV
ODPADNIH VOD NA VTOKU
C^N KASAZE ZA OBDOBJE
2005-2013
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
^@[
PRIMERJAVA KOLI^IN
PRE^I[^ENIH ODPADNIH VODA
NA C^N KASAZE ZA OBDOBJE
2005-2013
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
V letu 2013 smo na CČN Kasaze očistili 3.825.155 m3 odpadnih vod, kar je za 947.251
m3 več kot v letu 2012.
4.000.000
3.500.000
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
^@[
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Količina porabljene pitne vode uporabnikov, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje in na
čistilne naprave, se je v primerjavi z letom 2012 zvišala za 13 % (približno 129.600 m3).
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Količina porabljene pitne vode (v m3) uporabnikov, ki so priključeni na kanalizacijsko
omrežje in na čistilne naprave
m3
Občina
Gospodinjstva
Gospodarstvo
Skupaj
%
Braslovče
20.802
192
20.994
1,9
Polzela
93.681
46.377
140.058
12,8
Prebold
102.882
26.749
129.631
11,8
Tabor
11.403
800
12.203
1,1
Vransko
33.590
8.703
42.293
3,9
Žalec
400.720
350.292
751.012
68,5
Skupaj
663.078
433.113
1.096.191
100,0
V letu 2013 smo na čistilni napravi v Kasazah očistili 1.096.191 m3 odpadnih voda, kar
je 13 % več kot v letu 2012. Osnova za te podatke so prodani m3 pitne vode, dejansko
pa smo na čistilni napravi Kasaze v letu 2013 očistili 3.825.155 m3 odpadnih voda
oziroma 33 % več kot v letu 2012 (približno 947.251 m3). Vzrok za tako veliko razliko
je v dotrajanosti in netesnosti kanalizacijskih kanalov in jaškov in v padavinski in tuji vodi,
ki priteče na čistilno napravo. Posebej je treba upoštevati še vodo iz črpališča efluenta
v višini 430.164 m3, ki jo ob večjem deževju prečrpamo neposredno v Savinjo. Celotna
količina tujih in padavinskih voda tako znaša 76 % vseh odpadnih voda na čistilni napravi
Kasaze in se je v primerjavi z letom 2012 povečala za 4 % (približno 873.000 m3).
Količina vseh prečiščenih odpadnih voda na področju Savinjske doline je prikazana v
spodnji tabeli. V teh količinah so zajete tudi odpadne vode ostalih čistilnih naprav, ki so
bile v letu 2013 v upravljanju JKP Žalec, d.o.o.
Tabela količin vseh prečiščenih voda na čistilnih napravah
za obdobje 2005–2013
m3
Občina
2006
2007
2008
2009
Braslovče
2010
2011
2012
2013
Skupaj
948
1.283
2.882
20.994
26.107
Polzela
75.682
69.780
66.059
61.606
62.417
112.760
110.850
140.058
699.212
Prebold
1.157
7.958
11.910
13.321
14.760
17.191
95.388
129.631
291.316
4.037
7.476
12.203
23.716
Tabor
Vransko
7.014
11.504
22.269
29.948
29.126
34.360
39.564
42.293
216.078
Žalec
658.645
690.135
724.717
729.722
708.872
703.841
710.379
751.012
5.677.323
Skupaj
742.498
779.377
824.955
834.597
816.123
873.472
966.539
1.096.191
6.933.752
56 57
Od celotne količine porabljene pitne vode v vseh občinah se prečisti 46 % vode. Deleži
prečiščene porabljene pitne vode po občinah so razvidni iz spodnje tabele.
Tabela deleža prečiščenih odpadnih voda v občinah glede na količino porabljene
pitne vode za obdobje 2011–2013
%
Občina
2011
2012
2013
Braslovče
0,5
1
7
Polzela
40
40
48
Prebold
7
42
55
Tabor
6
12
19
Vransko
34
37
37
Žalec
51
52
54
Učinek čiščenja CČN Kasaze za obdobje 2009–2013
%
Učinek čiščenja
2009
2010
2011
2012
2013
KPK
94
95
95
94
93
BPK5
94
93
93
93
96
Fosfor
61
73
57
53
54
Dušik
61
71
48
46
47
Amonijev dušik
90
97
81
56
89
Učinki čiščenja so v skladu z zakonodajo (za KPK 80 %, za BPK5 90 %). V letu 2013
je bil učinek čiščenja parametra KPK nižji za 1 % v primerjavi z letom 2012, ker je bila
naprava v poskusnem obratovanju in so se vzpostavljale optimalne razmere v tehnologiji
linije vode, blata in plina. Opažamo tudi vpliv razredčenih odpadnih voda na vtoku na
napravo, ki sovpada z aktiviranjem novih kanalizacijskih sistemov.
Mlekarna Celeia je v letu 2013 dosegala povprečno mesečno obremenitev od
2.972 PE do 5.677 PE. Po pogodbi in vodnogospodarskem soglasju ima dovoljeno
obremenitev 10.000 PE, po novi pogodbi, ki jo je z JKP sklenila aprila 2008, pa ima
dovoljeno povprečno obremenitev 13.000 PE in konično obremenitev 20.000 PE.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Obremenitev odpadnih voda je nižja v primerjavi s preteklimi leti, ker je mlekarna v letu
2008 uredila predčiščenje svojih odpadnih voda. Nižja obremenitev odpadnih voda iz
mlekarne se odraža tudi na zmanjšanju prihodkov od faktorja čiščenja – v letu 2013 so
znašali 35 tisoč EUR, kar je 42 tisoč EUR manj, kot je bilo načrtovano.
Povprečne mesečne obremenitve odpadnih voda iz Mlekarne Celeia v letu 2013
KOLI^INA ODPADNIH VODA
IZ MLEKARNE CELEIA
V LETU 2013
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
^@[
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
2.5.3.2 Male komunalne čistilne naprave
Pregled MKČN v občini Braslovče (1 MKČN):
1. Delovanje MKČN Šmatevž v letu 2013
MKČN Šmatevž (tip CLEAR REX SBR) je mala komunalna čistilna naprava, velikosti 100
PE. Namenjena je čiščenju komunalnih odpadnih voda iz individualnih stanovanjskih
objektov. Padavinske odpadne vode se ne čistijo na njej. Sprejemnik prečiščene vode je
nova meteorna kanalizacija, zgrajena na območju ZN Šmatevž.
V letu 2013 na MKČN Šmatevž ni bilo posebnosti. Izvedena so bila vsa načrtovana
vzdrževalna dela. Opravljen je bil obratovalni monitoring odpadnih voda s strani
pooblaščenega laboratorija.
Predvidene
obremenitve
Dejansko
v letu 2011
Dejansko
v letu 2012
Dejansko
v letu 2013
100 PE
20 PE
20 PE
30 PE
Dotok odpadnih voda
12 m3/dan
3,5 m3/dan
3,4 m3/dan
4,7 m3/dan
BPK5 vtoka (mg O2/l)
300 (MDK)
337
400
355
Količina blata
Ni podatka
14 m3
68 m3
28 m3
Velikost MKČN
58 59
Pregled MKČN v občini Tabor (3 MKČN):
1. Delovanje MKČN Plankov log v letu 2013
MKČN Plankov log (tip EUROMEC) je mala komunalna čistilna naprava, velikosti 50
PE. Namenjena je čiščenju komunalnih odpadnih vod iz individualnih stanovanjskih
objektov naselja Plankov log. Padavinske odpadne vode se ne čistijo na njej. Sprejemnik
prečiščene vode je neimenovani potok. V letu 2013 na MKČN Plankov log ni bilo
posebnosti. Izvedena so bila vsa načrtovana vzdrževalna dela.
Predvidene
obremenitve
Dejansko
v letu 2011
Dejansko
v letu 2012
Dejansko
v letu 2013
50 PE
100 PE
100 PE
160 PE
Dotok odpadne vode
10 m3/dan
3,2 m3/dan
3,5 m3/dan
4,8 m3/dan
BPK5 vtoka (mg O2/l)
300 (MDK)
143–620
143–620
847–3.875
Količina blata
Ni podatka
23 m3
76 m3
68 m3
Velikost MKČN
2. Delovanje MKČN OŠ Tabor v letu 2013
MKČN OŠ TABOR (tip EUROMEC) je mala komunalna čistilna naprava, velikosti 60 PE.
Namenjena je čiščenju komunalnih odpadnih vod iz individualnih stanovanjskih objektov
in OŠ Tabor. Padavinske odpadne vode se ne čistijo na njej. V letu 2013 na MKČN OŠ
Tabor ni bilo posebnosti. Izvedena so bila vsa načrtovana vzdrževalna dela.
Predvidene
obremenitve
Dejansko
v letu 2011
Dejansko
v letu 2012
Dejansko
v letu 2013
60 PE
70 PE
70 PE
70 PE
Dotok odpadnih voda
9 m3/dan
7 m3/dan
8 m3/dan
9 m3/dan
BPK5 vtoka (mg O2/l)
300 (MDK)
355–557
355–557
466
Količina blata
Ni podatka
32 m3
19 m3
56 m3
Velikost MKČN
3. Delovanje MKČN Tabor v letu 2013
MKČN Tabor (tip AIROXY, SBR tehnologija) je mala komunalna čistilna naprava, velikosti
800 PE. Namenjena je čiščenju komunalnih odpadnih vod iz individualnih stanovanjskih
objektov. Padavinske odpadne vode se ne čistijo na njej. Iztok je v potok Bolsko.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
MKČN Tabor smo v upravljanje prejeli decembra 2013. Naprava še nima urejene
komunikacije z nadzornim centrom na CČN Kasaze. Opravljene so bile prve meritve
odpadnih voda s strani pooblaščenega laboratorija.
Pregled MKČN v občini Vransko (4 MKČN):
1. Delovanje MKČN Vransko v letu 2013
MKČN Vransko je mala komunalna čistilna naprava, velikosti 700 PE. Izvedena je I.
faza. Sprejemnik prečiščene vode je Podgrajščica. Namenjena je čiščenju komunalnih
odpadnih voda. Padavinske odpadne vode se ne čistijo na njej.
V letu 2013 na MKČN Vransko ni bilo posebnosti. Izvedena so bila vsa načrtovana
vzdrževalna dela. Poudariti je treba, da je naprava obremenjena preko načrtovane
zmogljivosti 700 PE! Dejanska obremenitev je 1.435 PE. Prekomerna obremenitev
naprave je prisotna že več let in zagotovila, da bo naprava zagotavljala parametre
v skladu z zakonodajo in da se ne bo pojavljal smrad, upravljavec tudi s skrbnim
vzdrževanjem ne more dati. Trenutno nam še uspeva zagotavljati ustrezno kakovost
vode na iztoku, vendar bo treba takoj zagotoviti večjo zmogljivost čistilne naprave
(investicija v II. fazo).
Predvidene
obremenitve
Dejansko
v letu 2011
Dejansko
v letu 2012
Dejansko
v letu 2013
700 PE
več kot 700 PE
700–1.200 PE
1.435 PE
Dotok odpadnih voda
180 m3/dan
90 m3/dan
180 m3/dan
105 m3/dan
BPK5 vtoka (mg O2/l)
300 (MDK)
600–2.450
530–2.329
437–1.497
45 m3
43 m3
52 m3
46 m3
Velikost MKČN
Mesečna količina blata
2. Delovanje MKČN Čeplje v letu 2013
MKČN Čeplje (tip EUROMEC) je mala komunalna čistilna naprava, velikosti 60 PE.
Namenjena je čiščenju komunalnih odpadnih vod iz PC Čeplje. Padavinske odpadne
vode se ne čistijo na njej. Sprejemnik prečiščene vode je potok Poltav. V letu 2013 na
MKČN Čeplje ni bilo posebnosti. Izvedena so bila vsa načrtovana vzdrževalna dela.
Predvidene
obremenitve
Dejansko
v letu 2011
Dejansko
v letu 2012
Dejansko
v letu 2013
60 PE
5 PE
5 PE
16 PE
Dotok odpadnih voda
9 m3/dan
1,6 m3/dan
1,4 m3/dan
2,7 m3/dan
BPK5 vtoka (mg O2/l)
300 (MDK)
203
184
347
13 m3
0 m3
4 m3
4 m3
Velikost MKČN
Količina blata
60 61
3. Delovanje MKČN Prekopski zavodi v letu 2013
MKČN Prekopski zavodi (tip AS VARIOcomp N; ProSIGMA) je mala komunalna čistilna
naprava, velikosti 80 PE. Namenjena je čiščenju komunalnih odpadnih vod iz individualnih
stanovanjskih objektov. Padavinske odpadne vode se ne čistijo na njej.
V letu 2013 na MKČN Prekopski zavodi ni bilo posebnosti. Izvedena so bila vsa
načrtovana vzdrževalna dela. Opravljen je bil obratovalni monitoring odpadnih voda s
strani pooblaščenega laboratorija.
Predvidene
obremenitve
Dejansko
v letu 2011
Dejansko
v letu 2012
Dejansko
v letu 2013
80 PE
20 PE
20 PE
20 PE
Dotok odpadnih voda
12 m3/dan
2,5 m3/dan
2,8 m3/dan
1,8 m3/dan
BPK5 vtoka (mg O2/l)
300 (MDK)
362
245
224
4 m3 v letu 2010
31,8 m3
37,8 m3
14 m3
Velikost MKČN
Količina blata
4. Delovanje MKČN Prekopa v letu 2013
MKČN Prekopa (tip Rešetilovs) je mala komunalna čistilna naprava, velikosti 800 PE.
Namenjena je čiščenju komunalnih odpadnih vod iz individualnih stanovanjskih objektov.
Padavinske odpadne vode se ne čistijo na njej. Iztok je v ponikovalnico.
V letu 2013 smo na MKČN Prekopa uredili avtomatizacijo in komunikacijo z nadzornim
centrom na CČN Kasaze. Sicer v letu 2013 ni bilo posebnosti. Izvedena so bila vsa
načrtovana vzdrževalna dela. Opravljen je bil obratovalni monitoring odpadnih voda s
strani pooblaščenega laboratorija.
Predvidene obremenitve
Dejansko v letu 2013
800 PE
60 PE
Dotok odpadnih voda
160 m3/dan
8,4 m3/dan
BPK5 vtoka (mg O2/l)
300 (MDK)
148
Velikost MKČN
Količina blata
268 m
3
7 m3
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Pregled MKČN v občini Žalec (1 MKČN):
1. Delovanje MKČN POŠ Trje v letu 2013
MKČN POŠ Trje (tip Bioclere B-75) je mala komunalna čistilna naprava, velikosti 75 PE.
Namenjena je čiščenju komunalnih odpadnih vod iz POŠ in Vrtca Trje. Padavinske odpadne
vode se ne čistijo na njej. Sprejemnik prečiščene vode je potok brez imena. V letu 2013
na MKČN POŠ Trje ni bilo posebnosti. Izvedena so bila vsa načrtovana vzdrževalna
dela. Občina Žalec je naročila izvedbo sanacije brežine, ki je pod napravo. Opravljen je bil
obratovalni monitoring odpadnih voda s strani pooblaščenega laboratorija.
Predvidene
obremenitve
Dejansko
v letu 2011
Dejansko
letu 2012
Dejansko
v letu 2013
75 PE
60 PE
60 PE
65 PE
Dotok odpadnih voda
18,7 m3/dan
4,1 m3/dan
4,0 m3/dan
4,4 m3/dan
BPK5 vtoka (mg O2/l)
300 mg (MDK)
833
800
884
16 m3
26,2 m3
28 m3
30 m3
Velikost MKČN
Količina blata
Pred napravo je vgrajen čistilec olj in maščob, iz katerega smo v letu 2013 odpeljali 1.000 kg.
2.5.3.3 Čiščenje grezničnih gošč
Čiščenje grezničnih gošč (GJS) iz greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav se izvaja na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec.
Za izvajanje dejavnosti imamo sklenjene pogodbe z zunanjimi ustrezno usposobljenimi
in opremljenimi izvajalci storitev.
V avgustu 2013 smo začeli s praznjenjem greznic v skladu z načrtom praznjenja po
posameznih naseljih. Načrt je v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, 88/2011, 8/2012, 108/2013) pripravljen za
obdobje treh let (2013–2016). Objavljen je na spletni strani našega podjetja.
Storitev praznjenja in prevoza greznične gošče ali blata iz MKČN za naše podjetje
izvajajo zunanji izvajalci. Predstavnik izvajalca uporabnika predhodno telefonsko pokliče
in se dogovori za termin praznjenja (datum, uro). Ob izvedbi storitve je navzoč tudi
uporabnik.
Uporabniki so glede izvedbe storitve pisno obveščeni tudi s strani našega podjetja
(navedemo mesec izvedbe storitve, izvajalca storitve ter kontaktne podatke izvajalca)
vsaj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
62 63
5.924
... prevzetih in očiščenih grezničnih gošč.
V letu 2013 smo na odjemni postaji grezničnih muljev prevzeli 5.924 m3 odpadnih
vod, grezničnih muljev in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (povprečno 494 m3/
mesec). V tej količini so vključene greznične gošče, ki smo jih sprejeli v celem letu (tudi
pred začetkom sistematičnega praznjenja greznic; zajeto je obdobje januar–december
2013).
V letu 2012 smo prevzeli povprečno 84 m3/mesec (1.006 m3 v celem letu), v letu 2011
pa 90 m3/mesec (1.080 m3 v celem letu).
Količine gošč so se v letu 2013 povečale zaradi uvedbe novega sistema izvajanja
storitve praznjenja greznic. Praznjenje greznic (v skladu z načrtom praznjenja) se je
izvajalo od avgusta do oktobra 2013, novembra in decembra 2013 pa se je izvajalo
samo nujna praznjenja.
PRIMERJAVA KOLI^IN
SPREJETIH KOMUNALNIH
ODPADNIH VOD IN BLATA
V LETIH 2005-2013
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
^@[
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Količine sprejetih komunalnih odpadnih vod in blata sistemskega praznjenja
greznic v obdobju avgust–december 2013
Vrsta praznjenja
Število prevozov
Količina (m3)
1.715
3.851
Izredno
247
1.106
Zadnje
97
533
Skupaj
2.059
5.490
Redno
[email protected] PREVZETIH GO[^
PO NAMENU PRAZNJENJA
10 %
70 %
20 %
redno
izredno
zadnje
^@[
Količine blata iz MKČN v upravljanju JKP, sprejetih na CČN v letu 2013
MKČN
m3
POŠ Trje
30
Vransko
549
Čeplje
Prekopksi zavodi
4
14
Prekopa
7
OŠ Tabor
42
Plankov log
68
Šmatevž
28
Skupaj
742
64 65
V letu 2012 je bilo sprejetega blata 940 m3, v letu 2011 pa 775,5 m3. Količine blata so
bile v letu 2012 nekoliko višje zaradi popolnega praznjenja MKČN Dolenja vas (v marcu)
ter MKČN Kresnica (v juniju) zaradi ukinitve obeh naprav.
Analiza odvajanja in čiščenja odpadnih voda
EM
Žalec
Polzela
Prebold
Braslovče
Tabor
Vransko
Skupaj
Skupna prodana količina odvedene odpadne vode
m
3
768.900
139.916
134.536
20.994
12.203
42.281
1.118.830
Prodana količina odvedene vode za gospodinjstva
m3
408.246
96.512
107.787
20.802
11.403
33.590
678.340
Prodana količina odvedene vode za poslovno dejavnost
m3
360.654
43.404
26.749
192
800
8.691
440.490
Delež prodane vode za gospodinjstva
%
53
69
80
99
93
79
61
Število vseh objektov v občini
kom
5.784
1.696
1.519
1.842
416
624
11.881
Število priključkov na javni kanalizacijski sistem
kom
2.092
484
680
240
102
217
3.815
osebe
9.640
1.800
2.461
778
263
644
15.586
m
85.600
26.500
32.120
17.100
3.000
5.400
169.720
Število priključenih prebivalcev (ocena)
Dolžina kanalizacijskega omrežja
Število črpališč na kanalizaciji
kom
12
6
5
1
0
3
27
Število razbremenilnih objektov
kom
5
1
1
0
0
0
7
Število individualnih MKČN do 50 PE
kom
50
22
15
33
18
22
160
Število obstoječih (pretočnih) greznic
kom
3.330
1.161
932
1.625
310
338
7.696
Število nepretočnih greznic
kom
414
149
96
104
28
59
850
Skupno število objektov z lastnim čiščenjem voda
kom
3.794
1.332
1.043
1.762
356
419
8.706
Delež objektov z lastnim čiščenjem odpadnih voda
%
66
79
69
96
86
67
73
EM
Žalec
Polzela
Prebold
Braslovče
Tabor
Vransko
Skupaj
%
68,72
12,51
12,02
1,88
1,09
3,78
100,00
Količina vode / priključek
m3/kom
367,54
289,08
197,85
87,48
119,64
194,84
209,40
Količina vode / priključenega prebivalca/leto
m /preb
42,35
53,62
43,80
26,74
43,36
52,16
43,52
Dolžina omrežja / priključen objekt
m /kom
41
55
47
71
29
25
45
kom
690
208
70
499
204
122
1.793
18,19
15,62
6,71
28,32
57,30
29,12
20,59
Delež vseh prodanih količin v občini
Število prevzetih gošč iz obstoječih greznic v letu 2013
Delež prevzetih grezničnih gošč iz vseh objektov
3
1
%
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
2.5.4 Ostale gospodarske javne službe
2.5.4.1 Urejanje javnih površin Žalec
V letu 2013 so delavci DE Urejanje javnih površin pri Javnem komunalnem podjetju
Žalec, d.o.o., opravljali dela in naloge urejanja in vzdrževanja javnih površin na celotnem
območju občine Žalec. Poleg vzdrževanja javnih površin je enota izvajala tudi zimsko
službo – čiščenje pločnikov in drugih pohodnih površin, vzdrževanje občinskih cest,
pokopališko in del pogrebne dejavnosti na vseh pokopališčih v občini Žalec in dejavnost
plakatiranja. Prav tako so delavci enote opravljali tudi redna vzdrževalna dela na
novozgrajenem delu tržnice v Žalcu.
Dela, ki so jih opravljali delavci enote za urejanje javnih površin, so razdeljena na dva
dela, in sicer na letno in zimsko vzdrževanje javnih površin. V spodnji tabeli je prikazanih
le nekaj najosnovnejših opravil, ki so jih delavci enote opravili v letu 2013.
Opis postavke
Travnate površine
Količina
EM
Oskrba
250.322
m2
11 x letno
Količina
2.753,542 m2
Opomba
košnja
Gredice – cvetlična korita
3.790
kom
2 x letno
7.580 kom
zasaditev enoletnic
Gredice – oskrba
1.280
m2
11 x letno
14.080 m2
zalivanje, pletje
Parkovne poti
11.190
m
11 x letno
123.090 m
pometanje, grabljenje
Oskrba parkov
1.064
ur
letno
Žive meje
31.854
m2
2 x letno
63.708 m2
obrez
Košnja za trg
19.680
m2
letno
19.680 m2
košnja
550
ur
letno
Pločniki za pešce
24.927
m
13 x letno
324.051m
pometanje
Ceste
24.927
m
13 x letno
324.051m
pometanje
Ceste
4.470
ur
letno
Čiščenje snega
25.100
m
14 x letno
351.400 m
Čiščenje snega
80
ur
14 x letno
1.120 ur
2.400 kg
kg
16 x letno
38.400 kg
Dela po naročilu občine
Posipanje pločnikov
odstranjevanje listja, obrez
dreves….
postavitev stojnic, selitve,
prevozi …
vzdrževanje bankin, propustov,
jaškov..
pluženje
ročni odmet snega
ročno in strojno
66 67
38.600
... mešanice soli in peska za ročno in strojno posipanje pločnikov.
V okviru DE Urejanje javnih površin pri Javnem komunalnem podjetju Žalec, d.o.o., smo
v letu 2013 izvajali plakatiranje na javnih plakatnih mestih v občini Žalec. Dejavnost smo
izvajali kot pooblaščeni izvajalec plakatiranja. Plakatiranje smo izvajali dvakrat tedensko,
in sicer ob torkih ter petkih, izjemoma pa tudi drugi dan v tednu na vseh javnih plakatnih
mestih v MS Žalec in v vseh KS. Plakatiranje obsega lepljenje plakatov, odstranjevanje
črnega plakatiranja, čiščenje oglasnih tabel in nameščanje bele podlage.
Skupno smo na plakatna mesta namestili 3.905 plakatov, od tega 1.991 plakatov, ki
so bili nameščeni brezplačno, in 1914 plakatov, za katere smo naročnikom plakatiranja
izstavili račune. Iz tega izhaja, da smo več kot 50 % vseh plakatov namestili brezplačno.
Za nameščanje plakatov ter belih podlog smo v leti 2013 porabili 130 kg lepila in
opravili 854 delovnih ur. Pri plakatiranju pa smo skupaj prevozili 4.110 km.
Poleg navedenih opravil je bilo v letu 2013 opravljenega tudi veliko drugega dela,
npr. pobiranje smeti, oskrbovanje in čiščenje košev za smeti, čiščenje in vzdrževanje
urbane opreme, čiščenje avtobusnih postajališč, obrez drevja in grmovnic, preureditev
»dela« mestnega parka, priprava terena in setev travne mešanice, zasaditev drevnine,
vzdrževanje nadvozov, vzdrževanje obcestnih bankin, propustov in muld, vzdrževanje in
pleskanje ograj mostov ipd.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
2.5.4.2 Pokopališka in pogrebna dejavnost Žalec
V okviru enote za urejanje javnih površin smo izvajali pokopališko in del pogrebne
dejavnosti na vseh pokopališčih v občini Žalec. Izvajali smo pogrebne protokole, prav
tako smo skrbeli za izkope jam ter ureditev gomil po pokopu. Po vsakem pokopu smo
opravili tudi čiščenje mrliških vežic. Na vseh pokopališčih smo skrbeli tudi za red in
čistočo v obsegu, ki smo ga dogovorili na sestankih pokopališko–pogrebnih odborov
po posameznih KS ter v MS Žalec. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev smo skrbeli
tudi za investicijsko vzdrževanje pokopališč in mrliških vežic.
Pokopališka dejavnost
Od 1. 1. 2005, ko je enota za urejanje javnih površin prevzela opravljanje pokopališkopogrebne dejavnosti na pokopališčih v občini Žalec, smo opravljali redno in investicijsko
vzdrževanje pokopališč in mrliških vežic. Na mrliški vežici v Žalcu smo zamenjali zunanja
in notranja vrata poslovilne dvorane in zamenjali žlebove, na pokopališču v Šempetru
smo obnovili fontane in kupili nov vodnjak, na pokopališču v Gotovljah smo postavili
žarni zid in zamenjali plinsko peč z instalacijo. Na pokopališču na Ponikvi smo opravili
sanacijo in tlakovanje pohodnih poti. Zamenjali smo tudi poškodovane zabojnike za
smeti z novimi v Šempetru in Ponikvi. Za urejenost vseh pokopališč na območju občine
Žalec smo v letu 2013 opraviti veliko dela, kot npr.:
Opis postavke
Količina
EM
Oskrba
Travnate površine
3.500
m2
15 x letno
52.500 m2
košnja
Poti po pokopališčih
3.687
tm
20 x letno
73.740 tm
pometanje
11.949
m2
2 x letno
23.898 m2
obrez
Žive meje
Količina
Opomba
Poleg omenjenega dela je bilo opravljenega tudi veliko dela pri čiščenju snega ter
soljenju zaledenelih površin na pokopališčih in okoli mrliških vežic, pri obrezovanju drevja,
zatiranju rasti plevelov, pobiranju smeti po pokopališčih in okoli njih, nadziranju odvoza
smeti z zabojnikom, ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč ter njihovi predaji podjetju
Simbio, d.o.o., in vzdrževanju ter čiščenju zunanjosti in notranjosti mrliških vežic.
Pri investicijskem vzdrževanju smo organizirali in nadzorovali gradbena dela na
posameznih pokopališčih in mrliških vežah.
Pogrebna dejavnost
Od leta 2005 dalje je enota za urejanje javnih površin pri Javnem komunalnem podjetju
Žalec, d.o.o., prevzela tudi opravljanje pokopališke in dela pogrebne dejavnosti na
pokopališčih v občini Žalec. Gre za opravljanje pogrebnega obreda od mrliške vežice do
groba. To dejavnost smo tudi v letu 2013 opravljali s pomočjo delavcev, s katerimi smo
68 69
imeli sklenjene delovršne pogodbe, ter s pomočjo zunanjih izvajalcev (Pogrebna služba
Morana in Pogrebna služba Ropotar, Pogrebna služba Veking).
Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 2013 beležili rahlo zmanjšanje števila pokopov,
kar je razvidno tudi iz spodnje tabele:
Pokopališče
Št. pokopov v 2010
Št. pokopov v 2011
Št. pokopov v 2012
Št. pokopov v 2013
Žalec
101
103
88
74
Griže
45
37
44
46
Šempeter
33
28
33
30
Gotovlje
4
11
9
5
Ponikva
11
5
7
9
Galicija
8
15
9
10
Skupaj
202
199
190
174
Za opravljanje pogrebne dejavnosti smo naročnikom pogrebov v skladu s cenikom
pokopališko-pogrebne dejavnosti izstavili račune za opravljeno storitev. Istočasno smo
imeli z opravljanjem pogrebne dejavnosti tudi stroške, in sicer za plačilo pogodbenih
izvajalcev (pogrebci) ter plačilo stroškov zunanjih izvajalcev.
2.6 DRUGE (DOPOLNILNE, TRŽNE) DEJAVNOSTI
2.6.1 Vodovodne storitve
DE Vodovod poleg gospodarske javne službe opravlja še pridobitno dejavnost na
področju gradenj javne komunalne infrastrukture (javno vodovodno omrežje, priključki).
Podjetje s tem racionalizira in zapolni poslovanje celotne dejavnosti ter hkrati zagotavlja
primerno kakovost izvedenih del in vgrajenih materialov na sistemih, s katerimi kasneje
tudi upravlja in izvaja gospodarsko javno službo.
V okviru dopolnilnih dejavnosti v DE Vodovod strankam nudimo izvedbo naslednjih storitev:
• izvedba priključkov na javno vodovodno omrežje, ki vključuje izdelavo tehnične
dokumentacije za izvedbo del, pripravo ponudb, dobavo materialov in izvedbo vseh
montažnih del,
• vgradnja vodomerov in posebne opreme za izboljšanje kakovosti oskrbe,
• iskanje okvar in popravilo poškodb vodovodnega omrežja za zasebne lastnike in
podjetja,
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
• popravilo okvar na javnem vodovodnem omrežju, ki jih povzročijo izvajalci gradbenih del,
• izdelava načrtov izvedenih del (PID) za vodovodne priključke, montažne sheme
vozlišč,
• izvedba zakoličb vodovodov,
• izvajanje meritev hidrantnega omrežja,
• izvedba del na javnem vodovodnem omrežju v primerih obnovitvenih del (zapore
vode, prevezave javnega vodovodnega omrežja in individualnih priključkov).
V letu 2013 smo prevzeli 151 novih odjemnih mest na javni vodovod. Nova odjemna
mesta imajo vgrajene vodomere v zunanjih vodomernih jaških ali skupnih prostorih
(večstanovanjski objekti).
151
... novih priključkov
na javni vodovod.
Pregled novih priključkov na javni vodovod v obdobju 2005–2013
Občina
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Braslovče
10
19
37
20
26
16
16
25
27
1.994
6
Polzela
26
41
46
41
48
32
38
17
25
1.691
2
Prebold
13
22
64
48
82
40
28
9
13
1.320
2
5
8
7
6
11
38
22
3
2
462
3
Vransko
13
9
18
18
11
5
5
25
15
591
15
Žalec
59
90
59
84
122
55
35
55
69
6.068
27
Skupaj
126
189
231
217
300
186
144
134
151
12.126
55
Tabor
∑ št.priključ. Pavšalisti
70 71
Novi priključki na javni vodovod v letih 2005 - 2013
NOVI PRIKLJU^KI NA
JAVNI VODOVOD
V LETIH 2005—2013
350
300
250
200
150
100
50
0
^@[
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2.6.2 Kanalizacijske storitve
V okviru dopolnilnih dejavnosti v DE Kanalizacija strankam nudimo tudi izvedbo priključkov
na javni kanalizacijski sistem.
V okviru kanalizacijskih storitev je tudi zaprta deponija komunalnih odpadkov
Ložnica.
Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., po sklepu skupščine upravlja tudi zaprto
deponijo Ložnica. Postopek sanacije tega odlagališča je bil zaključen leta 2002.
Upravljanje deponije (vzdrževanje objektov in naprav, komunalne storitve, monitoring) se
je izvajalo v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, 61/2011)
in Programom vzdrževanja in upravljanja zaprte deponije VNG Maribor, 2230/99.
Čiščenje izcednih vod je izvajalo JKP Žalec. Cena je vključevala vse zahtevane prispevke
in takse. Faktor onesnaženosti izcednih vod je bil 1,0. Povprečni dnevni pretok izcednih
vod je bil 34 m3/dan. Septembra 2013 je bil izdelan Program sanacijskih in zaključnih
del (Grin, d.o.o.), ki je predvidel ukrepe, s katerimi se bodo zmanjšale količine izcednih
vod iz deponije. Oktobra 2013 so že bila izvedena nekatera sanacijska dela v okviru
razpoložljivih sredstev. Nadaljevanje sanacijskih del bo v letu 2014.
2.6.3 Tehnične storitve
2.6.3.1 Vodenje investicij v javno infrastrukturo
V letu 2013 smo na osnovi sklenjene pogodbe o poslovnem najemu izvajali dela na področju
novih in obnovitvenih investicij v smislu investicijskega inženiringa. Naloge na tem področju
sta opravljala dva izvajalca. Opravljene storitve se mesečno evidentirajo v obliki poročil o
opravljenem delu po posameznih proračunskih postavkah in nato obračunajo občinam.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Investicije vodimo za občine v tujem imenu in za tuj račun (posledica sprememb na
področju davčne zakonodaje in pogodbe o poslovnem najemu).
Občine so naše storitve naročale v skladu s svojimi potrebami. Tako smo v okviru
vodenja investicij izvajali naslednje aktivnosti na področju vodovoda in kanalizacije:
• priprava projektnih nalog, naročila projektov in izvedba upravnih postopkov do izdaje
gradbenega dovoljenja,
• izvedba razpisov za izvedbo storitev in gradenj (izvedba naročil malih vrednosti v
skladu z ZJNVETPS-B in pravilnikom za naročila malih vrednosti),
• strokovna pomoč občinam pri realizaciji postopkov javnih naročil (objava na portalu JN),
• udeležba na koordinacijskih sestankih v okviru izvedbe gradenj z glavnim poudarkom
na zaključku izgradnje primarne kanalizacije ter pri gradnji sekundarne vključno z
obnovami vodovodov v trasah izgradnje kanalov,
• izvedba strokovnega nadzora v smislu bodočega upravljavca ter kontrola vse faz
realizacije projektov (tehnična dokumentacija, tehnoekonomski elaborati, uporaba
ustreznih materialov in njihova pravilna vgradnja),
• priprava strokovnih podlag oziroma izhodišč za pripravo občinskih proračunov.
2.6.3.2 Vodenje katastra
V okviru službe katastra imamo dve glavni področji dela:
• operativni del katastra vodovoda in kanalizacije, ki vsebuje izris vseh vodovodnih in
kanalizacijskih priključkov obnov vodovoda in kanalizacije,
• kataster gospodarske javne infrastrukture vodovoda in kanalizacije, ki ga vzdržujemo
v imenu občin in o njem poročamo Geodetski upravi Republike Slovenije in MKO.
V okviru operativnega katastra izvajamo predvsem naslednje naloge:
a) Izdelovanje katastra vodovodnega sistema:
• izmera lege vodovodnih priključkov (terenska odmera od fiksnih točk, izris na
evidenčni list priključka, arhiviranje) in izris v digitalni obliki,
• priprava letnega programa, izdelave posnetkov za izris vozlišč vodovodnega
omrežja (shematski prikaz opreme) in izris v digitalni obliki,
• izmera obnov vodovoda – krajši odseki obnove in zamenjave po programu izvajanja
investicij v infrastrukturo,
• priprava podlag (situacijskih načrtov) z vrisi obstoječih vodov za potrebe tekočega
vzdrževanja in izvajanja investicij,
• kontrola, pregled in dopolnitve geodetskih posnetkov, ki jih za občine izdelujejo zunanji
izvajalci storitev (posnetki pogosto niso ustrezno pripravljeni in pripravlejni za vpis v baze
GURS-a). Napredek na tem področju je zaradi naših kontrol in opozoril mogoče zazanati.
b) Izdelovanje katastra kanalizacijskega omrežja:
• obdelava podatkov prejetih geodetskih posnetkov (nove investicije v domeni občin), popravek,
podatkov, dodatno atributiranje elementov kanalizacije in vnos v uradne baze GURS-a,
• arhiviranje posnetkov kanalizacijskih priključkov in izris v digitalni obliki,
• izdelovanje podlag (situacijski načrti, vzdolžni prerezi) za izdelavo kanalizacijskih
priključkov in določanje kotov priključevanja.
72 73
c)Evidenca okvar:
• vse okvare na vodovodnih sistemih sproti redno vnašamo v program katastra. Ob
tem navedemo naslednje značilnosti: lokacija v koordinatnem sistemu, material,
vrsta okvare in način odprave, datum in izvajalec; v načrtu je priprava modula,
ki bo omogočal strokovnim službam preko spleta vpogled ter online statistike in
pripravo poročil za namene rednega in investicijskega vzdrževanja.
d)Evidenca in praznjenje greznic:
• evidenca greznic na terenu ter njihovo ažuriranje in vpis v digitalno bazo katastra;
evidenčni listi se izdelujejo za vsako greznico ločeno in vsebujejo naslednje značilnosti:
lokacija greznice glede na stavbno parcelo, velikost, oblika, število prekatov, vrsta in teža
pokrovov, dostopnost greznice in samih pokrovov, način iztoka, zadnje praznjenje. Vsi
podatki so vneseni v poseben modul digitalnega katastra, kjer se zbrani podatki analitično
obdelujejo in nudijo vpogled za posamezno stranko v okviru spletne aplikacije,
• z uporabo modula smo prevoznikom omogočili dostop do lokacije greznice na
način spletne navigacije in vnos podatkov o opravljeni storitvi (uporabnik, lokacija,
datum, količina, opombe) s pomočjo prenosnega računalnika na terenu. Vnos
podatkov v centralno bazo se izvaja v realnem času in s tem razbrezmenjuje delo
zaposlene na tem področju in hkrati kontrolo nad opravljenim obsegom storitev pri
posameznem izvajalcu–prevozniku.
V okviru katastra gospodarske javne infrastrukture izvajamo naslednje naloge:
Obnove vodovodov in kanalizacije ter nove vodovodne in kanalizacijske odseke geodetsko
posnamemo in dokumente predamo Geodetski upravi Republike Slovenije. Vsak element
vodovoda in kanalizacije je treba ustrezno popisati. Vsi elementi vodovoda ali kanalizacije
ali deli cevi vsebujejo približno 50 podatkov, ki jih je treba ročno vpisati. To delo zahteva
izredno natančnost, saj se vse nepravilnosti potem pokažejo pri predaji Geodetski
upravi.
V letu 2013 smo v okviru dela katastra skupaj s podjetjem Kaliopa nadaljevali z nadgradnjo
in dostopnostjo podatkov katastra vodovoda in kanalizacije v okviru gospodarske javne
infrastrukture na internetu. Vzpostavljena je povezava med tehničnim delom katastra in
računovodskimi evidencami o uporabnikih. Podatki se ažurirajo dnevno.
S tem smo dosegli naslednje zastavljene cilje:
• zagotovili boljši pregled nad kakovostjo podatkov v računalniških bazah,
• večjo učinkovitost in kontrolo nad statusom uporabnikov in njihovim obsegom storitev,
ki jih koristijo,
• neposreden vpogled v status stranke in način odvajanja odpadnih voda (obvezno
priključevanje na javno kanalizacijo ali individualno odvajanje odpadnih voda,
• kontrola ob upravičenosti zahteve po interventnem praznjenju greznice ali zadnjem
praznjenju zaradi obvezne priključitve na javni kanalizacijski sistem.
V okviru te aplikacije smo zaposlenim v podjetju in občinskim strokovnim službam na
podlagi posebne pogodbe in vstopnih gesel omogočili vpogled v naslednje podatke:
• celoten vodovodni in kanalizacijski sistem, s katerimi upravlja JKP Žalec z vsemi podatki,
• vpogled v vsa odjemna mesta na vodovodu in kanalizaciji ter s tem dostop do vrste
storitev, ki jih koristijo – plačujejo uporabniki.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Vpogled v zemljiške parcele in kataster stavb ter nadzor kakovosti podatkov v bazah
GURS-a, pri čemer se najpogosteje pojavljano naslednje napake:
• objekt nima hišne številke,
• koordinate HSMID objekta, za katere je odgovorna in jih lahko spreminja samo država,
so napačne,
• lastniki stavb si ob prijavi plačila storitev sami dodelijo hišno številko (v evidenci
države ne obstaja),
• številni objekti, ki so predvideni za rušenje kot nadomestna gradnja, fizično niso odstranjeni,
• veliko težav nam povzorča tudi zamik katastra in parcelnih mej glede na dejansko stanje v
naravi (ta težava je najbolj izrazita pri umeščanju infrastukture v prostor in umestitvi tras v
digitalne baze države – parcelne številke v projektih so drugačne od dejanskih na terenu).
Razvoj GIS aplikacij in njihova odprtost nam daje tudi možnosti, da pridobivamo podatke
ostalih upravljavcev infrastrukture in jih vnašamo v baze, ki so na voljo našemu podjetju in
občinam (cestno omrežje, plinovod, elektroomrežje, vodovarstvena območja, območja
poplav, varovana območja, namakalni in osuševalni sistemi …).
Informatika
Delavec iz službe katastra opravlja tudi dela na področju informatike. Osnovno delo je
predvsem zaščita podatkov (varnostno kopiranje in testi backupa), obvladovanje interne
računalniške mreže in prenos podatkov za potrebe normalnega delovanja.
Manj zahtevna popravila na strojni in programski opremi opravi delavec sam kot pomoč
ostalim zaposlenim v podjetju, medtem ko imamo za večja popravila sklenjeno pogodbo
s pooblaščenim računalniškim servisom. V letu 2013 smo vlagali sredstva v zamenjavo
in obnovo strojne opreme v okviru razpoložjivih finančnih sredstev.
2.6.3.3 Izdajanje projektnih pogojev in soglasij
V okviru tehnične službe izdelujemo naslednje dokumente:
• projektni pogoji,
• strokovna mnenja,
• soglasja k projektnim rešitvam,
• soglasja za priključitev na javni vodovod,
• soglasja za priključitev na javno kanalizacijo.
Poleg navedenega pripravljamo ponudbe za izvedbo vodovodnih ali kanalizacijskih
priključkov, pripravljamo tehnično dokumentacijo za obnovitvena dela na javnih vodovodih
in sodelujemo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za posege v njihova zemljišča.
74 75
Pregled izdanih soglasij in projektnih pogojev v letu 2013
Vrsta dokumenta
Braslovče
Polzela
Prebold
Tabor
Vransko
Žalec
Skupaj
121
118
77
15
24
332
687
Soglasje za poslovni objekt
11
5
3
1
12
18
50
Evidenčno soglasje
35
24
26
1
4
91
181
0
0
0
0
0
5
5
Projektni pogoji – enodružinska hiša
12
15
6
7
3
38
81
Projektni pogoji – večstanovanjski ali
poslovni objekt
7
4
3
0
2
15
31
14
4
1
2
2
28
51
165
146
90
25
43
436
1086
Soglasje za stanovanjski objekt
Projektni pogoji – lastna oskrba
Projektni pogoji – infrastruktura do 1 km
Skupaj
1.086
... število dokumentov, izdanih v upravnih postopkih.
STRUKTURNI [email protected] PO OB^INAH
[TEVILO IZDANIH DOKUMENTOV
V LETU 2013
18 %
Braslov~e
16 %
10 %
Polzela
Prebold
Tabor
Vransko
@alec
^@[
3%
48 %
5%
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
V okviru tehnične službe zaposlena, ki izvajata naloge v okviru upravnih postopkov,
poleg navedenega izvajata še naslednje naloge:
• priprava pogodb za individualne MKČN in pogodb za priključke,
• izvajanje vseh nalog s področja varstva pri delu (plani, izobraževanja, zdravniški pregledi,
zaščitna sredstva, vodenje predpisanih evidenc v sodelovanju z zunanjim izvajalcem),
• izvajanje vseh nalog s področja avtoparka celotnega podjetja (vodenje evidenc o potnih
nalogih, porabi goriva, popravila vozil, servisi, tehnični pregledi, registracije, menjave gum),
• nadomeščanje referenta nabave in skladišča v času njegove odsotnosti.
2.7 NABAVA IN IZVAJANJE JAVNIH NAROČIL
JKP Žalec, d.o.o., je bilo v skladu z določili novele Zakona o javnih naročilih (ZJN-2B
in ZJNVETPS-B, U. l. RS, 19/2010) obvezano, da za nabavo blaga, oddajo gradenj in
naročanje storitev ravna v skladu z določili omenjenega zakona.
Javna naročila in nabavna funkcija
Ureditev nabavne službe je v javnih podjetjih podvržena naročanju v skladu z Zakonom
o javnih naročilih. Postopek oddajanja javnih naročil za leto 2013 se je izvajal v skladu
z veljavno zakonodajo.
Veljavna zakonodaja nalaga naročniku sprejem notranjega predpisa za ureditev postopka
oddaje naročil malih vrednosti. Naročila se izvajajo na osnovi Navodil za oddajo naročil
po postopku zbiranja ponudb, v katerih je opredeljen:
• način izvedbe naročila glede na ocenjeno vrednost, tehnično in tehnološko zahtevnost
ter finančne posledice naročila,
• način priprave razpisne dokumentacije,
• pristojne osebe za zbiranje ponudb in način preverjanja ponujene cene,
• način vodenja evidenc, dokumentiranja ponudb in hranjenja dokumentov,
• način izvedbe sklenjene pogodbe in nadzora nad izvedbo pogodb, sklenjenih na
podlagi določb tega poglavja,
• način uporabe naročilnic in drugih vnaprej pripravljenih dokumentov v teh postopkih.
Financiranje javnih naročil
V letu 2013 smo izvedli eno javno naročilo (objava na portalu JN) za izvedbo gradbenih del pri
izgradnji kanaliazcije in obnovi vodovoda v naselju Šempeter (Starovaška in Rožna ulica).
76 77
Vsa ostala naročila so bila izvedena v skladu z veljavno zakonodajo in navodili oziroma s
pravilnikom o izvedbi naročil malih vrednosti, ki ga v podjetju uporabljamo od leta 2010:
Dobava blaga
Naročilo storitev
Izvedba gradbenih del
SKUPAJ
4
5
6
15
Nabavna in skladiščna služba
V nabavni in skladiščni službi je zaposlen en delavec. Pri svojem delu uporablja
programsko opremo, ki je sestavni del celovitega informacijskega sistema podjetja.
Pregled izdanih naročilnic v obdobju 2007–2013
Vrsta naročila
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Blago
644
618
513
510
678
637
665
Storitve
433
445
351
419
408
500
457
Gradnje
14
16
30
24
36
40
59
1091
1079
894
953
1122
1177
1181
Skupaj
STRUKTURNI [email protected] IZDANIH
NARO^ILNIC V LETU 2013
4%
52 %
44 %
dobava blaga
naro~ilo storitev
izvedba gradenj
^@[
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
2.8 PRIČAKOVANI RAZVOJ DRUŽBE
Slovenija je z vstopom v Evropsko skupnost ter s prevzemom skupne evropske valute
EURO naredila velik korak naprej, se pa to odraža tudi v spremenjenih pogojih dela
in poslovanja. Dostop do različnih nepovratnih sredstev Evrope je bistveno lažji. Kot
polnopravna članica EU je Slovenija sprejela velike obveznosti na skoraj vseh področjih
delovanja in življenja, seveda tudi na komunalnem področju. Naloga vodstva komunalnega
podjetja je, da podjetje organizira, usposobi in vodi tako, da sledi tem trendom.
Gospodarska kriza še dodatno otežuje poslovanje podjetja. Zaradi krize smo v podjetju
izpostavljeni stalnim pritiskom tako države kot tudi lokalnih skupnosti po zmanjševanju
stroškov in cen storitev ob hkratni zahtevi, da kakovost storitev in poslovanja ne smeta
padati. Država je s sprejemom nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, 87/2012)
omogočila komunalnim podjetjem in lokalni skupnosti, da na cenovnem področju
vzpostavita red, hkrati pa je pred oba postavila visoke standarde oskrbe prebivalstva z
osnovnimi komunalnimi storitvami in storitvami varstva okolja.
Na poslovanje v letu 2013 je vplivalo veliko dejavnikov, od teh eni bolj, drugi manj:
1)splošna recesija in gospodarska kriza, ki se odraža v zmanjšanem obsegu investicij
iz sredstev proračunov;
2)sprejem nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, 87/2012);
3)izdelava in potrditev elaboratov za oblikovanje cen na občinskih svetih ter posledično
uveljavitev novih cen izvajanja GJS;
4)uvedba novih storitev obveznih gospodarskih javnih služb (ravnanje z grezničnimi
goščami, uvedba priključnine);
5)izvajanje pogodb o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v zvezi z javno
infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb med JKP Žalec, d.o.o., in
občinami;
6)omejitvena politika nabav repromateriala, osnovnih sredstev ter zunanjih storitev.
Pomembni dejavniki, ki bodo v naslednjih letih odločilno vplivali na poslovanje Javnega
komunalnega podjetja Žalec, d.o.o., so:
1)koriščenje sredstev strukturnih skladov v letih 2007–2015 za izgradnjo predvsem
sekundarnih kanalizacijskih sistemov in manjših čistilnih naprav, kar vpliva na
priključevanje novih uporabnikov;
2)koriščenje sredstev namenskih evropskih skladov za izgradnjo komunalne
infrastrukture;
3)izdelava projektov kanalizacije in vodovoda na območju vseh šestih občin s ciljem, da
uspešno izvedemo zahteve nacionalnega programa izgradnje kanalizacij in čistilnih
naprav;
4)aktiviranje novih vodnih virov zaradi vedno bolj izrazitih posledic klimatskih
sprememb;
5)obnavljanje obstoječih vodovodnih sistemov in s tem zmanjševanje števila okvar in
zmanjševanje izgub pitne vode;
78 79
6)v skladu z določili nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (U. l. RS, 87/2012) uvedba sistema
obračuna meteorne vode tistim porabnikom, ki jih odvajajo v javno kanalizacijsko
omrežje;
7)v skladu z določili nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (U. l. RS, 87/2012) uvedba
sistema prekomerne porabe pitne vode;
8)postopni prehod na novo tehnologijo meritev porabljene pitne vode;
9)skrb za lepo in urejeno okolje.
V poslovanju podjetja imamo ukrepe, ki prinašajo kratkoročne učinke in ukrepe, v katere
je treba vložiti bistveno več dela, znanja in energije, rezultati pa so dolgoročni in pomenijo
neke vrste strateško usmeritev. Sprememba organizacije podjetja je kratkoročni ukrep,
saj se mora le–ta takoj in stalno prilagajati tako potrebam okolice, politike države kot
tudi potrebam in zahtevam lastnikov oziroma lokalnim skupnostim.
Možnosti nadaljnjega razvoja, izboljšanja kakovosti storitev in širitve poslovanja podjetja
v prihodnjih letih so prikazana v naslednjih točkah:
• priključevanje novih uporabnikov na kanalizacijski sistem;
• poiskati možnosti za pridobitev evropskih sredstev za izgradnjo kompostarne in
s tem zmanjšanje stroškov čiščenja oziroma zmanjšanje cene storitve čiščenja
odpadnih voda ali najti drug najcenejši način rešitve plasmaja odpadnega blata iz
čistilnih naprav;
• na vsaj dveh vodnih virih zgraditi malo hidroelektrarno, ki bo doprinesla k znižanju
stroškov vodarine;
• razdelati možnosti izgradnje fotovoltaike na ČN Kasaze;
• posodobiti sistemi meritev porabe pitne vode in popisovanja vodomerov;
• vzpostaviti center obveščanja in s tem dosegljivost za stranke preko celega dne;
• uvedba sodobnejših metod optimizacije stroškov za vzdrževanje sistemov;
• aktiviranje novih vodnih virov;
• obnova in izgradnja novih magistralnih in primarnih vodovodov s ciljem
• zmanjševanja izgub v vodovodnih sistemih in dolgoročne rešitve oskrbe s pitno
vodo;
• spodbujanje inovativnosti pri delu;
• uvedba ISO standarda kakovosti poslovanja;
• pridobiti evropska sredstva za prestavitev sedeža podjetja na novo lokacijo in s tem
možnost širitve in razvoja podjetja.
Nekaj možnosti nadaljnjega razvoja, izboljšanja kakovosti storitev in širitve poslovanja
podjetja v prihodnjih letih, ki smo jih prikazali zgoraj, bomo začeti izvajati že v letošnjem
letu, nekaj pa je takšnih, da je njihova uresničitev odvisna od soglasja lastnikov oziroma
občinskih svetov. Njihov učinek je tako tehnično kot ekonomsko trajen in bo prinašal
prihodke in dobrobit za celotno območje Spodnje Savinjske doline na daljši rok.
LETNO POROČILO 2013
POSLOVNO POROČILO
Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., je v letu 2013 napolnilo polnih petdeset let
obstoja. V teh letih smo se iz preprostega in včasih neuglednega podjetja razvili v
sodobno podjetje, ki je kos izzivom sedanjega časa. Že petdeset let se nahajamo na isti
lokaciji, v stanovanjskem delu Žalca. Prostorsko smo utesnjeni in nimamo več možnosti
razvoja oziroma kakršnekoli širitve, poleg tega pa postajamo tudi moteči dejavnik v
vedno bolj stanovanjski soseski. Obstaja možnost prestavitve podjetja na novo lokacijo,
kar pa je seveda povezano s soglasjem skupščine, lokalne skupnosti, Občine Žalec,
predvsem pa finančnimi zmožnostmi. Idejna zasnova je narejena, naše aktivnosti so
usmerjene v pridobitev evropskih nepovratnih sredstev, vložek lokalne skupnosti pa bi
bilo sedanje premoženje podjetja. Upamo na možnost.
2.9
POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI
PO KONCU POSLOVNEGA LETA
23. 1. 2014 smo z Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS dobili uporabno dovoljenje za
novo CČN Kasaze. Investicija v čistilno napravo je s tem po desetih letih zaključena in
čistilna naprava je dokončno prešla v naše upravljanje.
Že v letu 2013 smo skupaj s podjetjem RC IKTS Žalec začeli izvajati pilotni projekt
obvladovanja sistema vzdrževanja v podjetju tako s tehničnega, časovnega kot tudi
finančnega stališča. Namen projekta Maximo je obvladovanje vzdrževanja vodovodnih,
kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav na modernejši način tako, da bo to pomenilo
višjo stopnjo kakovosti in nižje stroške. S projektom nadaljujemo v letu 2014, ko ga
želimo spremeniti iz pilotnega v operativnega.
Naredili smo prve korake k oblikovanju klicnega centra, ki bo občanom na voljo
štiriindvajset ur na dan in kjer bodo lahko občani prijavljali okvare, dobili vse ustrezne
informacije, njihovi klici pa bodo preusmerjeni k tistemu zaposlenemu, ki bo lahko
verodostojno odgovarjal na njihova vprašanja.
Skupščina Javnega komunalnega podjetja Žalec, d.o.o., je na zadnji seji v mesecu
februarju potrdila usmeritev podjetja v pridobitev ISO standarda kakovosti 9001/2008.
S projektom bomo začeli marca 2014.
80 81
2.10
IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le-to predstavlja resnično in
pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2013.
Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter
da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarja.
Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi
predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in s
slovenskimi računovodskimi standardi.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih
ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih
nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek
odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne
obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov
ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno
pomembno obveznost iz tega naslova.
Direktor:
Matjaž Zakonjšek, univ. dipl. inž. el. spec.
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO
POROČILO
Veliko majhnih stvari je vredno spoštovanja.
Malo velikih stvari je vredno občudovanja.
RAČUNOVODSKO POROČILO
82 83
ŽIVLJENJE
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
RAČUNOVODSKO
POROČILO
3.1 RAČUNOVODSKI IZKAZI
3.1.1 Bilanca stanja
v EUR
Št.
Postavka
1
2
SREDSTVA
31. 12. 2013
31. 12. 2012
Indeks
2013/2012
3
4
5=3/4
1.937.625
1.665.319
116
382.647
447.874
85
A
DOLGOROČNA SREDSTVA
I.
NEOPREDMETENA SREDS. IN DOLG. AČR
20.725
18.559
112
1.
Neopredmetena sredstva
20.725
18.559
112
a) Dolgoročne premoženjske pravice
20.725
18.559
112
361.922
356.432
102
5.369
5.369
100
II.
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
1.
Zemljišča
2.
Zgradbe
186.800
189.816
98
3.
Proizvajalne naprave in stroji
160.781
149.721
107
4.
Druge naprave in oprema, DI in druga OOS
2.872
1.483
194
6.
OOS v gradnji in izdelavi
6.100
10.043
61
V.
DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE
0
72.883
-
2.
Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
0
166
-
3.
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
0
72.717
-
B
KRATKOROČNA SREDSTVA
1.551.705
1.216.383
128
II.
ZALOGE
84.879
57.156
149
1.
Material
84.879
57.156
149
III.
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
318.623
281.765
113
2.
Kratkoročna posojila
318.623
281.765
113
b) Druga kratkoročna posojila
318.623
281.765
113
84 85
v EUR
31. 12. 2013
31. 12. 2012
Indeks
2013/2012
1.093.519
803.860
136
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
880.628
625.798
141
3.
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
212.891
178.062
120
V.
DENARNA SREDSTVA
54.684
73.602
74
C
KRATKOROČNE AČR
3.273
1.062
308
ZABILANČNA SREDSTVA
30.444.160
29.179.677
104
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
1.937.625
1.665.319
116
Št.
Postavka
IV.
KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE
2.
A
KAPITAL
427.173
391.616
109
I.
VPOKLICANI KAPITAL
183.235
183.235
100
1.
Osnovni kapital
183.235
183.235
100
II.
KAPITALSKE REZERVE
79.401
79.401
100
III.
REZERVE IZ DOBIČKA
80.178
66.025
121
1.
Zakonske rezerve
18.323
18.323
100
5.
Druge rezerve iz dobička
61.855
47.702
130
IV.
PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA
9.772
0
-
V.
PRENESENI ČISTI DOBIČEK
48.802
48.802
100
VII.
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
25.785
14.153
182
B
REZERVACIJE IN DOLG. PČR
313.401
329.487
95
1.
Rezervacije
157.963
171.191
92
2.
Dolgoročne PČR
155.438
158.296
98
C
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
0
148.882
-
II.
DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
0
148.882
-
3.
Druge dolgoročne poslovne obveznosti
0
148.882
-
Č
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1.189.973
742.021
160
II.
KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
27.314
27.314
100
3.
Druge kratkoročne finančne obveznosti
27.314
27.314
100
II.
KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
1.162.659
714.707
163
2.
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
537.054
329.888
163
3.
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
625.605
384.819
163
D
KRATKOROČNE PČR
7.078
53.313
13
30.444.160
29.179.677
104
ZABILANČNE OBVEZNOSTI
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.1.2 Izkaz poslovnega izida
v EUR
2013
2012
Indeks
2013/2012
3
4
5 = 3/4
4.231.741
3.454.593
122
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA DOMAČEM TRGU
4.231.741
3.454.593
122
1.
Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin GJS (k 760)
2.764.572
2.500.823
111
2.
Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin DD (k 760)
466.274
591.082
79
3.
Omrežnina
1.000.895
341.986
293
4.
Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala (k 762)
0
20.702
-
312.386
464.371
67
Št.
Naziv
1
2
A.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
I.
D.
DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI (k 768)
1.
Državne podpore (subvencije)
300.870
455.034
66
A)
Državne podpore (subvencije) – k ceni za uporabo infrastrukture
238.897
429.194
56
B)
Državne podpore (subvencije) – za pokrivanje izgube dejavnosti GJS
61.973
25.840
240
2.
Drugi poslovni prihodki
11.516
9.337
123
E.
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (k 766,769)
14.470
13.331
109
F.
KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA
4.558.597
3.932.295
116
G.
POSLOVNI ODHODKI
4.549.019
3.938.643
115
I.
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
2.912.617
2.291.328
127
1.
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
0
12.913
-
2.
Stroški porabljenega materiala
794.261
565.590
140
a) stroški materiala (k 400, 401)
448.616
242.539
185
b) stroški energije (k 402)
296.847
269.138
110
48.798
53.913
91
2.118.356
1.712.825
124
a) transportne storitve (k 411)
94.134
102.410
92
b) uporabnine (k 413)
40.242
41.072
98
836.850
787.483
106
3.348
5.879
57
1.143.782
775.981
147
1.531.010
1.530.001
100
1.158.643
1.144.591
101
117.490
118.297
99
83.263
84.055
99
171.614
183.058
94
c) drugi stroški materiala (k 403–407)
3.
Stroški storitev
b1) najemnina infrastrukture (k 413)
c) povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom (k 414)
č) drugi stroški storitev (k 410, 412, 415–419)
II.
STROŠKI DELA
1.
Stroški plač (k 470, 471)
2.
Stroški pokojninskih zavarovanj (k 472, 474000)
3.
Stroški drugih socialnih zavarovanj (k 474)
4.
Drugi stroški dela (k 473, 475, 476)
86 87
v EUR
2013
2012
Indeks
2013/2012
ODPISI VREDNOSTI
91.111
88.555
103
Amortizacija (k 43)
56.377
55.857
101
- amortizacija JKP
56.377
55.857
101
839
152
552
Št.
Naziv
III.
1.
2.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NDS in OOS (k 720)
3.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (k 721, 722)
33.895
32.546
104
IV.
DRUGI POSLOVNI ODHODKI
14.281
28.759
50
1.
Rezervacije (k 44)
0
12.834
-
2.
Drugi stroški (k 48)
14.281
15.925
90
H.
DOBIČEK IZ POSLOVANJA
9.578
0
-
I.
IZGUBA IZ POSLOVANJA
0
6.348
-
J.
FINANČNI PRIHODKI
10.310
12.661
81
Finančni prihodki od obresti (upoštevano že v II. in III.)
9.803
11.213
87
FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL
1.848
1.441
128
2. Finančni prihodki iz posojil, dani drugim (k 775)
1.848
1.441
128
FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV
8.462
11.220
75
2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih (k 777)
8.462
11.220
75
402
4.122
10
2
116
2
402
4.122
10
2
116
2
400
4.006
10
II.
III.
K.
FINANČNI ODHODKI
Finančni odhodki od obresti (upoštevano že v II. in III.)
III.
FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI
2. Finančni odhodki iz obvez. do dobaviteljev in meničnih obvez. (k 745)
3. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti (k 746)
L.
DRUGI PRIHODKI
13.764
16.816
82
II.
DRUGI FINANČNI PRIHODKI IN OSTALI PRIHODKI
13.764
16.816
82
2. Drugi prihodki (kto 78)
13.764
16.816
82
M.
DRUGI ODHODKI (k 75)
7.465
3.635
205
N.
CELOTNI DOBIČEK
25.785
15.372
168
P.
DAVEK IZ DOBIČKA
0
1.219
-
S.
ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
25.785
14.153
182
75,31
74,97
12
12
POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENCEV NA PODLAGI DELOVNIH UR
V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (na dve decimalki)
ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA
I.
CELOTNI PRIHODKI
4.582.671
3.961.772
116
II.
CELOTNI ODHODKI
4.556.886
3.947.619
115
III.
RAZLIKA
25.785
14.153
182
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.1.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
v EUR
Št. Naziv
S.
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
T.
SPREMEMBE PRESEŽKA IZ PREVREDNOTENJA NEOPR. IN OPREDM. OS
U. SPREMEMBE PRESEŽKA IZ PREVREDNOTENJA FINANČNIH SREDSTEV,
RAZPOLOŽLJIVIH ZA PRODAJO
V.
DOBIČKI IN IZGUBE, KI IZHAJAJO IZ PREVEDBE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
V TUJINI (VPLIVOV SPREMEMB DEVIZNIH TEČAJEV)
Z.
DRUGE SESTAVINE VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
Ž.
CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
2013
2012
Indeks
2013/2012
25.785
14.153
182
0
0
-
0
0
-
0
0
-
9.772
0
-
35.557
14.153
251
3.1.4 Izkaz denarnega toka
v EUR
2013
2012
Indeks
2013/2012
79.313
68.721
115
Poslovni prih. (razen za prevrednotenje) in finančnih prihodkov iz poslovanja
4.578.983
3.960.331
116
Posl. odh. brez am. (razen za prevredn) in finančnih odhodkov iz poslovanja
-4.499.670
-3.890.391
116
0
-1.219
-
-9.961
87.068
-11
-216.776
156.095
-139
-2.211
-360
614
-27.723
15.045
-184
299.070
-93.139
-321
Končne manj začetne PČR in rezervacije
-62.321
9.427
-661
c) Prebitek prejemkov ali izdatkov pri poslovanju (a+b)
69.352
155.789
45
a) Prejemki pri naložbenju
1.848
1.441
128
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih
1.848
1.441
128
0
0
-
-90.118
-174.144
52
-7.207
-2.394
301
Izdatki za pridobitev OOS
-46.053
-55.309
83
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb
-36.858
-116.441
-
-88.270
-172.703
51
54.684
73.602
74
-18.918
-15.695
121
73.602
89.297
82
Naziv
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Postavke izkaza poslovnega izida
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
b) Spremembe čistih obratnih sredstev poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne AČR
Začetne manj končne zaloge
Končni manj začetni poslovni dolgovi
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb
b) Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
c) Prebitek prejemkov ali izdatkov pri naložbenju (a+b)
Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju (Ac+Bc+Cc)
Začetno stanje denarnih sredstev
88 89
Izkaz denarnega toka je sestavljen po posredni metodi (II. različica) in prikazuje pritoke
in odtoke, izračunane na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida in sprememb
kategorij v bilanci stanja ter dodatnih podatkov o nedenarnih zneskih, ki so vplivali na
te kategorije. Pritoki in odtoki se približujejo pravim prejemkom in izdatkom denarnih
sredstev v obdobju, zato lahko iz izkaza denarnega toka sklepamo tudi o sposobnosti
pridobivanja denarja kot najbolj likvidne oblike sredstev (finančna moč podjetja) ter o
dolgoročni plačilni sposobnosti podjetja. Denarna sredstva v izkazu denarnih tokov so
enaka denarnim sredstvom, predstavljenim v bilanci stanja.
Iz izkaza denarnega toka za leto 2013 lahko ugotovimo, da je bil pri poslovanju ustvarjen
pozitivni denarni izid (prebitek prejemkov pri poslovanju) v višini 69 tisoč EUR, pri
naložbeni dejavnosti pa je podjetje ustvarilo negativni denarni tok v višini 88 tisoč EUR.
IZIDI DENARNIH TOKOV
200.000
150.000
100.000
50.000
0
-50.000
poslovanje
-100.000
nalo‘benje
-150.000
financiranje
-200.000
^@[
2013
2012
2013
2012
2013
2012
V letu 2013 je podjetje ustvarilo negativni denarni tok v višini 19 tisoč EUR. Končno
stanje denarnih sredstev je na dan 31. 12. 2013 znašalo 55 tisoč evrov.
Primerjava izidov z letom 2012 izkazuje, da se je prebitek prejemkov pri poslovanju
znižal za 96 tisoč EUR zaradi zmanjšanja rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev.
Povečanje poslovnih dolgov je presegalo povečanje poslovnih terjatev.
Prebitek izdatkov pri naložbenju se je znižal za 84 tisoč EUR.
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.1.5 Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala predpisuje SRS 27 – Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje
poslovno poročanje. Gibanje kapitala izhaja iz postavk, izkazanih v bilanci stanja 31. 12.
2013 in 31. 12. 2012.
3.1.5.1 Izkaz gibanja kapitala v letu 2013
v EUR
A.1. Stanje 31. 12. 2012
Čisti
poslovni
izid
poslovnega leta
Skupaj
kapital
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve iz
dobička
Presežek
iz prevrednotenja
Preneseni
čisti
poslovni
izid
I/1
II
III/1
III/5
IV
V
VI
VII
183.235
79.401
18.323
47.702
0
48.802
14.153
391.616
B.1. Spremembe
lastniškega kapitala –
transakcije z lastniki
0
B.2. Celotni vseobsegajoči
donos 2013
a)
b)
9.772
Vnos čistega poslovnega
izida poročevalskega
obdobja
Druge sestavine
vseobsegajočega donosa
poročevalskega obdobja
14.153
Razporeditev dela čistega
dobička poročevalskega
obdobja za oblikovanje
dodatnih rezerv po
sklepu skupščine
f)
Druge spremembe v
kapitalu
C.
Končno stanje
31. 12. 2013
35.557
25.785
25.785
9.772
B.3. Spremembe v kapitalu
č)
25.785
9.772
0
-14.153
0
-14.153
0
0
0
0
48.802
25.785
427.173
14.153
183.235
79.401
18.323
61.855
9.772
90 91
3.1.5.2 Izkaz gibanja kapitala v letu 2012
v EUR
A.1. Stanje 31. 12. 2011
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve iz
dobička
Presežek
iz prevrednotenja
Preneseni
čisti
poslovni
izid
I/1
II
III/1
III/5
IV
V
183.235
79.401
18.323
47.702
Čisti
poslovni
izid
poslovnega leta
Skupaj
kapital
VI
VII
48.802
377.463
B.1. Spremembe
lastniškega kapitala –
transakcije z lastniki
0
B.2. Celotni vseobsegajoči
donos 2012
a)
Vnos čistega poslovnega
izida poročevalskega
obdobja
B.3. Spremembe v kapitalu
č)
Poravnava izgube kot
odbitne postavke kapitala
f)
Druge spremembe v
kapitalu
C.
Končno stanje
31. 12. 2012
0
48.802
14.153
14.153
14.153
14.153
-48.802
0
0
183.235
79.401
18.323
47.702
48.802
-48.802
0
48.802
14.153
391.616
3.1.5.3 Izkaz bilančnega dobička kot priloga Izkaza gibanja
kapitala v letu 2013
v EUR
Postavka
2013
2012
A.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
25.785
14.153
B.
+ Preneseni čisti dobiček
58.574
48.802
B.
- Prenesena čista izguba
C.
+ Zmanjšanje rezerv iz dobička
Č.
- Povečanje rezerv iz dobička (zakonske rezerve)
D.
- Povečanje rezerv iz dobička (druge rezerve)
E.
BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA
84.359
62.955
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.2. PRILOGE S POJASNILI
K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
3.2.1 Splošna razkritja k računovodskim izkazom
Temeljne računovodske predpostavke
Računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi predpostavke upoštevanja nastanka
poslovnih dogodkov in upoštevanja časovne neomejenosti delovanja podjetja. Poslovno
leto je enako koledarskemu.
Računovodske usmeritve
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi
(SRS) in Zakonom o gospodarskih družbah. Kakovostne značilnosti računovodskih
izkazov temeljijo na razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Upoštevane
so bile iste računovodske usmeritve kot v predhodnem letu.
Prevrednotenje gospodarskih kategorij
V skladu s SRS 35 smo za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po njihovem
pripoznavanju uporabljali model nabavne vrednosti.
Preračunavanje zneskov v tuji valuti
Priloženi računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti države. Vse
računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokrožene na celo enoto. V primeru
preračunavanja zneskov iz tuje valute bi upoštevali srednji tečaj Banke Slovenije.
3.2.2 Razkritja posameznih računovodskih postavk k
bilanci stanja
SREDSTVA (1.937.625 EUR)
Sredstva podjetja na dan 31. 12. 2013 v primerjavi s stanjem 31. 12. 2012 izkazujejo
povečanje za 16 % oz. 272 tisoč EUR predvsem zaradi povečanja kratkoročnih poslovnih
terjatev do kupcev.
A. DOLGOROČNA SREDSTVA (382.647 EUR)
I. Neopredmetena sredstva (20.725 EUR)
Neopredmetena sredstva so sredstva, ki jih podjetje potrebuje pri svojem poslovanju
in ne obstajajo v fizični obliki. Podjetje med neopredmetenimi sredstvi izkazuje naložbe
v pravice za uporabo računalniške programske opreme po modelu nabavne vrednosti,
zato med letom ni bilo nobenih prevrednotenj.
Nabavno vrednost, popravke vrednosti na začetku in na koncu obračunske dobe ter
spremembe knjigovodske vrednosti od začetka do konca leta kaže preglednica gibanja
neopredmetenih sredstev.
92 93
Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2013
v EUR
NABAVNA
VREDNOST
Neopredmetena
sredstva
Investicije v teku –
neopredmetene
Skupaj
50.237
0
50.237
0
7.624
7.624
PRENOS Z INVESTICIJ V TEKU
7.624
-7.624
0
ZMANJŠANJE
3.457
0
3.457
54.404
0
54.404
Neopredmetena
sredstva
Investicije v teku –
neopredmetene
Skupaj
31.678
0
31.678
ZMANJŠANJE
3.040
0
3.040
AMORTIZACIJA – konto 43
5.041
0
5.041
33.679
0
33.679
Neopredmetena
sredstva
Investicije v teku –
neopredmetene
Skupaj
STANJE 1. 1. 2013
18.559
0
18.559
STANJE 31. 12. 2013
20.725
0
20.725
STANJE 1. 1. 2013
PRIDOBITVE
STANJE 31. 12. 2013
POPRAVEK
VREDNOSTI
STANJE 1. 1. 2013
STANJE 31. 12. 2013
NEODPISANA
VREDNOST
Iz naslova nabave neopredmetenih sredstev je bila na dan 31. 12. 2013 neporavnana
obveznost do dobaviteljev v višini 227 EUR.
II. Opredmetena osnovna sredstva (361.922 EUR)
Pregled opredmetenih osnovnih sredstev v lasti podjetja
v EUR
31. 12. 2013
Zemljišče
Struktura
2013 v % 31. 12. 2012
Struktura
2012 v %
Ind. % odpisanosti
13/12
2013
5.369
1
5.369
2
100
0,0
Zgradbe
186.800
52
189.816
53
98
45,2
Proizvajalni stroji in naprave
160.781
44
149.721
42
107
78,1
Druga oprema
2.872
1
1.483
0
194
55,0
Investicije v teku
6.100
2
10.043
3
61
0,0
Predujmi za OOS
0
0
0
0
0
0,0
361.922
100
356.432
100
102
67
Skupaj
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
Najpomembnejša opredmetena osnovna sredstva v postavki zgradbe so upravna
zgradba s skladiščem, delavnico in stavbo na dvorišču. Med proizvajalnimi stroji in
napravami prevladujejo vozila (VW Transporter in Berlingo).
Skupna stopnja odpisanosti opredmetenih osnovnih sredstev, ki se amortizirajo, znaša
konec leta 2013 67 %, kar je 2 % manj kot konec leta 2012.
Preglednica gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2013
v EUR
NABAVNA
VREDNOST
Investicije
v teku –
zgradbe
Investicije
v teku –
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zgradbe
Oprema
Drobni
inventar
5.369
336.634
759.220
3.970
10.043
0
1.115.236
PRIDOBITVE
0
0
0
0
0
57.248
57.248
PRENOS Z INVESTICIJ V TEKU
0
3.943
54.841
2.407
-3.943
-57.248
0
ZMANJŠANJE
0
0
79.726
0
0
0
79.726
5.369
340.577
734.335
6.377
6.100
57.248
1.092.758
Zgradbe
Oprema
Drobni
inventar
Investicije
v teku –
zgradbe
Investicije
v teku –
oprema
Skupaj
146.818
609.499
2.487
STANJE 1. 1. 2013
STANJE 31. 12. 2013
POPRAVEK
VREDNOSTI
Zemljišča
STANJE 1.1.2013
ZMANJŠANJE
79.304
AMORTIZACIJA – konto 43
STANJE 31. 12. 2013
NEODPISANA
VREDNOST
758.804
0
79.304
6.959
43.359
1.018
51.336
153.777
573.554
3.505
0
0
730.836
Investicije
v teku –
zgradbe
Investicije
v teku –
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zgradbe
Oprema
Drobni
inventar
STANJE 1. 1. 2013
5.369
189.816
149.721
1.483
10.043
0
356.432
STANJE 31. 12. 2013
5.369
186.800
160.781
2.872
6.100
57.248
361.922
Obračunana amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2013 znaša 51
tisoč EUR. Za nakup sredstev podjetja je bilo v letu 2013 porabljenih 57.248 EUR
amortizacijskih sredstev.
Podjetje v letu 2013 ni izvedlo nobenega prevrednotenja opredmetenih osnovnih
sredstev zaradi oslabitve. Nobeno osnovno sredstvo ni zastavljano kot jamstvo za
obveznosti podjetja.
94 95
Pregled večjih investicij v opredmetena osnovna sredstva podjetja v letu 2013
v EUR
Investicije v OS
Nabavna vrednost
Tovorna vozila
37.780
Terminal EVICA
1.910
Računalniki
3.688
LCD−ekrani
3.778
Ognjevarna omara
1.183
Agregati
2.079
Ročni terminal
2.210
Potopna črpalka Flyght
1.019
Skupaj
Ostale nabave
Skupaj investicije v osnovna sredstva v 2013
53.647
3.601
57.248
Iz naslova investicij v opredmetena sredstva podjetja je bila na dan 31. 12. 2013
neporavnana obveznost do dobaviteljev v višini 5.114 EUR.
Podjetje nima opredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih s finančnim najemom, in
nima finančnih obvez (najetih kreditov) za pridobitev osnovnih sredstev.
V. Dolgoročne poslovne terjatve (0 EUR)
Postavka je v letu 2012 izkazovala 72.717 EUR. Nanašala se je na dolgoročne poslovne
terjatve, ki so izhajale iz izločitve sredstev v upravljanju za občini Braslovče (49.285
EUR) in Tabor (23.432 EUR). V skladu z določili pogodbe o poslovnem najemu javne
infrastrukture sta bili navedeni terjatvi prerazporejeni na kratkoročne poslovne terjatve
do občin.
B. KRATKOROČNA SREDSTVA (1.551.705 EUR)
II. Zaloge (84.879 EUR)
1. Material (84.879 EUR)
Računovodske usmeritve
Zaloge materiala se izkazujejo po dejanskih nabavnih cenah, ki vključujejo tudi neposredne
stroške nabave. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Poraba materiala se
obračunava po prvih nabavnih cenah z izčrpavanjem zaloge od prve nabave proti zadnji
(FIFO – »first in first out«).
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
Zaloge materiala se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost
presega čisto iztržljivo vrednost. Zmanjšanje (poraba) zalog se obračunava sproti
mesečno.
Zaloge materiala so se v primerjavi s stanjem 31. 12. 2012 povečale za 49 % oz. 28
tisoč EUR. Višje zaloge so posledica intenzivne obnove vodovodnih priključkov konec
leta 2013 (vodomeri, cevi, cestni zasuni, tesnila, spojke …).
Pri rednem letnem popisu zalog materiala ni bilo ugotovljenih primanjkljajev in
presežkov.
III. Kratkoročne finančne naložbe (318.623 EUR)
2. Kratkoročna posojila (318.623 EUR)
Na dan 31. 12. 2013 je imelo podjetje naložen kratkoročni depozit v skupni višini 319
tisoč EUR za namene premoščanja likvidnosti. Sredstva se lahko koristijo na odpoklic z
2-dnevnim odpovednim rokom.
IV. Kratkoročne poslovne terjatve (1.093.519 EUR)
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (880.628 EUR)
Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih
listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Podjetje oblikuje 100-odstotni popravek
vrednosti za terjatve z zapadlostjo plačila več kot 365 dni, za terjatve v postopku
izvršbe ter za terjatve do družb, ki so na dan sestave bilance stanja v prisilni poravnavi
ali stečaju. Oslabitev terjatev se v knjigah prikaže kot popravek vrednosti terjatev in se
opravi ob koncu leta.
Podjetje med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do kupcev izkazuje naslednjo strukturo
poslovnih terjatev po zapadlosti (stanje bruto terjatev ne zajema popravka terjatev v
vrednosti 109.816 EUR): 96 97
v EUR
Struktura zapadlih terjatev
Vrste terjatev
Kratkoročne terjatve do kupcev
Obročne krat. ter. Žalec – kanalizacija
31. 12. 2013
Nezapadle
Zapadle
do 60 dni
61–180
dni
181–365
dni
nad 366
dni
660.551
422.519
238.032
165.697
62.208
10.081
46
125
Terjatve za grobarine Žalec
2.732
Terjatve za grobarine Griže
125
2.698
2.634
998
998
982
Terjatve za grobarine Šempeter
857
857
857
Terjatve za grobarine Gotovlje
390
390
390
Terjatve za grobarine Ponikva
236
236
236
Terjatve za grobarine Galicija
331
331
331
Terjatve za plakatiranje
405
112
293
37
219.928
122.074
97.854
26.535
69.735
1.584
Krat. ter. do kupcev – pogreb. storitve
5.347
3.374
1.973
433
680
860
Popravki terjatev
1.021
1.021
-11
-5
1.037
25.862
25.862
1.683
1.727
21.472
Obročne krat. ter. Žalec – kan. tožene
625
625
625
Terjatve za grobarine Žalec – tožene
303
303
303
Terjatve za grobarine Griže – tožene
27
27
27
Krat. ter. do kupcev – storitve tožene
156
156
50
57
17.469
17.469
598
3.090
1.030
1.030
52.051
52.051
5.255
5.088
501
41.207
442.331
199.585
147.960
25.289
69.497
Krat. ter. do kupcev – storitve
Kratk. terjatve do kupcev – tožene
Popravki terjatev – tožene
Krat. ter. do kupcev – pogreb. storitve
tožene
Dvomljive terjatve – stečaji
SKUPAJ
990.444
34
125
548.113
980
64
-4
20
256
49
10.164
3.617
1.030
Stanje terjatev se je v primerjavi s stanjem 31. 12. 2012 (729.611 EUR) povečalo za 261
tisoč EUR predvsem na račun kratkoročnih terjatev do kupcev za vodarino, odvajanje in
čiščenje odpadnih voda ter ostale komunalne storitve, kar je predvsem posledica uvedbe
omrežnine za storitvi odvajanja in čiščenja odpadnih voda (cca. 131 tisoč EUR) ter uvedbe
storitve praznjenja in čiščenja grezničnih gošč (cca. 50 tisoč EUR).
V strukturi terjatev prevladujejo terjatve do kupcev – inkaso v višini 661 tisoč EUR
(t. j. 67 % vseh terjatev). Sledijo jim terjatve za storitve v znesku 220 tisoč EUR, ki
se nanašajo na terjatve do občin za vodenje katastra, izdajo dokumentov v upravnih
postopkih, vodenje analitičnih evidenc, investicijski inženiring in obnovo transportnega
cevovoda Prebold–Žalec–Polzela.
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
Višina zapadlih terjatev se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 111
tisoč EUR (indeks 134), predvsem zaradi terjatev z zapadlostjo od 60–180 dni (za
108 tisoč EUR). V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2012 se je povišalo tudi stanje
dvomljivih terjatev zaradi uvedbe stečajnih postopkov (za 11 tisoč EUR).
V obravnavanem letu je podjetje v breme popravka terjatev odpisalo za 14.935 EUR
terjatev, plačanih pa je bilo 10.267 EUR takšnih terjatev. Oblikovali smo za 31.204 EUR
novih popravkov, končno stanje popravkov znaša 109.816 EUR in je v primerjavi s
preteklim letom višji za 6 odstotkov.
Preglednica gibanja popravka terjatev
v EUR
Konto
Naziv
Začetno stanje
Odpisi
Plačila
Novi popravki
Končno stanje
129800
Popravek vrednosti
dvomljivih terjatev
48.292
2.320
70
31.204
77.106
129801
Popravek vrednosti
toženih terajtev
55.522
12.615
10.197
0
32.710
103.814
14.935
10.267
31.204
109.816
Skupaj
V letu 2013 je podjetje izdalo približno 190 tisoč faktur, kar je 4 % oz. 8 tisoč faktur več
kot v letu 2012. Izterjavi zapadlih terjatev posveča posebno pozornost tako z izdajanjem
pisnih opominov, opominov pred odklopom ali tožbo, s prekinitvami dobave vode ali
sodno izterjavo. Za večjo učinkovitost izterjave uporablja podjetje tudi druge možne
načine, ki vodijo k poplačilu terjatev, in sicer kompenzacije, asignacije, izvensodne
poravnave, obročno odplačevanje in povečano telefonsko izterjavo. Izdanih je bilo 12
tisoč rednih opominov, 211 opominov pred tožbo in 482 opominov pred odklopom,
izvršenih je bilo 25 odklopov (9 odklopov v letu 2012).
V letu 2013 je bilo sodišču predano v izterjavo 110 novih izvršilnih predlogov (112 v
letu 2012), uspešno zaključenih (dokončno poplačanih) pa je bilo skupaj 54, kar je 14
% manj kot v predhodnem letu. Vzrok slabše poplačljivosti je v povečanju števila tistih
uporabnikov, katerih gmotno stanje zaradi izgube zaposlitve ne zadošča za preživljanje
sebe in svoje družine. Narašča tudi število pravnih oseb z blokiranimi transakcijskimi
računi. Vknjižba hipoteke je bila izvršena trem dolžnikom.
Obračunane zamudne obresti v letu 2013 znašajo 10.962 EUR, fizičnim osebam 5.190
EUR in 5.772 EUR pravnim osebam.
Podjetje svojih terjatev nima posebej zavarovanih, terjatve tudi niso zastavljene oz.
kakorkoli obremenjene.
98 99
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih (212.891 EUR)
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do drugih se v bilanci stanja izkazuje naslednje
vrste terjatev:
v EUR
Vrste kratkoročnih terjatev do drugih
31. 12. 2013
31. 12. 2012
Indeks 2013/2012
Terjatve iz poslovanja za tuj račun
19.463
21.633
90
Terjatve do države – za vstopni DDV
43.695
22.154
197
1.862
7.305
25
237
2.864
8
15.458
62.254
25
Terjatve do zavoda za zaposlovanje
(refundacije) in občin za javna dela
9.779
7.576
129
Terjatve za pokrivanje izgube
pokopališko-pogrebne dejavnosti v
občini Žalec
11.008
25.840
43
Terjatve do občin
72.717
0
-
Terjatve do občin – za dotacije
(zahtevki infra.)
38.253
28.152
136
419
284
148
212.891
178.062
120
Terjatve za davek od dohodkov
pravnih oseb
Terjatve do zdravstvene skupnosti
(refundacije boleznin)
Terjatve do občin – za subvencije k ceni
omrežnine (po sklepu občinskih svetov)
Druge kratkoročne terjatve
Skupaj
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih so se v primerjavi s preteklim letom povečale
za 35 tisoč EUR oz. 20 %, kar je predvsem posledica prerazporeditve dolgoročnih
terjatev za sredstva v upravljanju občine Braslovče (49.285 EUR) in Tabor (23.432 EUR)
na kratkoročne terjatve.
V. Denarna sredstva (54.684 EUR)
Pregled denarnih sredstev po njihovih vrstah:
v EUR
Denarna sredstva
31. 12. 2013
31. 12. 2012
Indeks 2013/2012
302
277
109
Denarna sred. na bančnih računih – JKP
54.382
73.325
74
Skupaj
54.684
73.602
74
Gotovinska sredstva v blagajni – JKP
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (3.273 EUR)
Postavka kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev obsega kratkoročno odložene
stroške, za izdatke, povezane s poslovnimi učinki v naslednjem obdobju.
Pregled kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev:
v EUR
Vrsta kratkoročnih AČR
Odloženi ostali stroški (naročnine…)
DDV od prejetih predujmov
Skupaj
31. 12. 2013
31. 12. 2012
Indeks 2013/2012
2.479
486
510
794
576
138
3.273
1.062
308
Največji znesek med kratkoročno odloženimi stroški se nanaša na strošek zavarovanja
pri Zavarovalnici Maribor in vnaprej plačanimi naročninami za časopis Delo in Finance.
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (1.937.625 EUR)
A. KAPITAL (427.173 EUR)
Celotni kapital družbe na dan 31. 12. 2013 je v primerjavi s stanjem 31. 12. 2012 večji
za 36 tisoč EUR oz. 9 odstotkov. Povečanje kapitala je rezultat pozitivnega poslovnega
izida v letu 2013, prenesenega pozitivnega poslovnega izida iz leta 2012 in povečanja
prenesenega dobička zaradi odprave rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob
upokojitvi. Vse kapitalske postavke kažejo stanje kapitala, ki pripada lastnikom v skladu
z deleži v osnovnem kapitalu. Lastniki kapitala (lastniška struktura kapitala) je prikazana
v uvodnem poglavju letnega poročila.
I. Vpoklicani kapital (183.235 EUR)
1. Osnovni kapital (183.235 EUR)
Osnovni kapital je enak vpoklicanemu kapitalu in se v letu 2013 v primerjavi z letom
poprej ni spreminjal.
II. Kapitalske rezerve (79.401 EUR)
Tudi kapitalske rezerve so ostale na enaki ravni kot leta 2013.
100 101
III. Rezerve iz dobička (80.178 EUR)
1. Zakonske rezerve (18.323 EUR)
Po 64. členu ZGD morajo zakonske rezerve dosegati 10 odstotkov osnovnega kapitala.
Zakonske rezerve v višini 18.323 EUR že znašajo 10 odstotkov kapitala, zato podjetju
v prihodnje ni treba oblikovati dodatnih zakonskih rezerv.
5. Druge rezerve iz dobička (61.855 EUR)
Druge rezerve iz dobička sestojijo iz ustvarjenega čistega dobička v letu 2010 v višini
47.702 EUR in ustvarjenega čistega dobička v letu 2012 v višini 14.153 EUR.
IV. Presežek iz prevrednotenja (9.772 EUR)
Postavka presežek iz prevrednotenja se nanaša na dobiček zaradi odprave rezervacij za
jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi v višini 9.772 EUR.
V. Preneseni čisti dobiček (48.802 EUR)
Postavka prenesenega čistega dobička vključuje ustvarjeni čisti dobiček v letu 2011 v
višini 48.802 EUR, ki je bil po sklepu skupščine podjetja razporejen na preneseni čisti
dobiček.
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta (25.785 EUR)
V poslovnem letu 2013 je podjetje ustvarilo čisti dobiček v višini 25.785 EUR, ki bo
razporejen v skladu s sklepom skupščine podjetja.
Izračun poslovnega izida v primeru prevrednotenja kapitala z indeksom cen
življenjskih potrebščin
v EUR
Preračun z rastjo cen življenjskih
potrebščin
Stanje celotnega
kapitala
31. 12. 2013,
zmanjšanega za
poslovni izid
Odstotek rasti
401.388
0,7 %
Stanje celotnega
kapitala
31. 12. 2013 –
po preračunu Izračunani učinek
404.198
2.810
Zmanjšani
poslovni izid
22.975
Če bi podjetje v letu 2013 opravilo splošno prevrednotenje kapitala z indeksom rasti
življenjskih potrebščin (0,7 %), bi bil izkazani čisti dobiček manjši za 2.810 EUR in bi
znašal 22.975 EUR.
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
B. REZERVACIJE (313.401 EUR)
1. Dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi
(157.963 EUR)
Slovenski računovodski standard 10 v členu 10.1., 10.3. in 10.4. določa oblikovanje
rezervacij za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov, ki se bodo
po predvidevanjih poravnale v prihodnjih obdobjih. Namen oblikovanja rezervacij je v
obliki vnaprej vračunanih stroškov oz. odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti
omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oz. odhodkov. Med takšne rezervacije spadajo
rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, ki jih je podjetje oblikovalo
že leta 2006. Izračun rezervacij je opravil pooblaščeni aktuar na podlagi statističnih
podatkov o starosti in fluktuaciji zaposlenih.
Predpostavke, ki so bile uporabljene pri aktuarskem izračunu:
a) pravice zaposlenih do odpravnine ob upokojitvi
Vsem zaposlenim ne glede na tip pogodbe o zaposlitvi pripada ob upokojitvi odpravnina
v višini 4.063 EUR. Datum upokojitve za potrebe izračuna je bil določen v skladu z
minimalnimi pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s ZPIZ-2.
b) pravice zaposlenih do izplačila jubilejnih nagrad
Delovna doba
Višina nagrade
10 let
40 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece
20 let
60 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece
30 let
80 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece
Povprečna plača v RS za pretekle tri mesece na dan izračuna znaša 1.504,06 EUR.
a) rast plač
Na osnovi pričakovane dolgoročne inflacije in ocenjene dolgoročne rasti plač v višini
2,5 % letno je izračunana rast višine jubilejnih nagrad. Gre za nominalno rast, ki
zajema dolgoročno rast inflacije, realno rast/padec plač, morebitna napredovanja ter
dodatek na delovno dobo.
b) fluktuacija zaposlenih
V izračunu se upošteva pričakovana smrtnost delavcev v skladu s slovenskimi
tablicami smrtnosti 2000–2002 ločeno po spolih, s čimer se posredno upošteva
nadomeščanje starejših zaposlencev, ki se upokojijo, z mlajšimi. Rezultati so glajeni
in ocenjeni po starostnih razredih glede na dosedanjo fluktuacijo, realna pričakovanja
naročnika v prihodnosti ter izkušnje o gibanju fluktuacije v RS.
Do 35 let
Nad 35 do 45 let
Nad 45 let
5,00 %
2,50 %
1,00 %
102 103
Dejanska fluktuacija posameznika v prihodnosti se določi za vsako leto posebej glede
na njegovo tedanjo starost.
c) Nominalna dolgoročna obrestna mera se v skladu z določili standarda MRS 19
ocenjuje v višini 3,05 %. Na dan 31. 10. 2013 je namreč za obveznice z dospetjem
10 let znašala 3,03 %. Ker povprečno dospetje v družbi znaša 13,5 let, je povprečna
obrestna mera ocenjena v višini 3,05 %.
Stanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v letu 2013
v EUR
Vrsta rezervacije
Za odpravnine ob upokojitvi
Za jubilejne nagrade
Skupaj odpravnine in jubilejne nagrade
31. 12. 2012
31. 12. 2013
131.056
126.049
40.135
31.914
171.191
157.963
Gibanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v letu 2013
v EUR
Gibanje rezervacij v letu 2013
Odpravnine
Jubilejne nagrade
131.056
40.135
Poraba med letom
0
-3.456
Odprava rezervacij
-5.007
-4.765
Dodatno oblikovanje ob koncu leta
0
0
Stanje rezervacij 31. 12. 2013
126.049
31.914
Oblikovanje rezervacij 31. 12. 2012
2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve (155.438 EUR)
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami podjetje vodi razmejene prihodke
od števnine za nabavo vodomerov v prihodnjih letih v višini 138 tisoč EUR in prejete
dotacije občin za financiranje osnovnih sredstev podjetja v višini 17 tisoč EUR.
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (0 EUR)
II. Dolgoročne poslovne obveznosti (0 EUR)
Dolgoročne poslovne obveznosti so se v primerjavi s stanjem 31. 12. 2012 zmanjšale
za 148.882 EUR. Postavka se je nanašala na dolgoročne poslovne obveznosti, ki so
izhajale iz izločitve sredstev v upravljanju za občine: Polzela (89.315 EUR), Prebold
(21.127 EUR), Vransko (3.440 EUR) in Žalec (35.000 EUR). V skladu z določili pogodbe
o poslovnem najemu javne infrastrukture so bile navedene obveznosti prerazporejene
na kratkoročne poslovne obveznosti do občin.
Dolgoročne obveznosti podjetja za sredstva v upravljanju so bila 1. 1. 2010 pripoznana
v višini 452.753 EUR. V obdobju od leta 2010 do 2013 je podjetju uspelo poravnati
obveznost v skupni višini 303.871 EUR, ki se je v celoti nanašala na občino Žalec.
Preostanek obveznosti znaša 148.882 EUR.
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (1.189.973 EUR)
II. Kratkoročne finančne obveznosti (27.314 EUR)
3. Druge kratkoročne finančne obveznosti (27.314 EUR)
Druge kratkoročne finančne obveznosti se nanašajo na kratkoročne obveznosti do
lastnikov – občin glede razdelitve dobička čistilne naprave Kasaze iz preteklih let. Stanje
teh obveznosti se v letu 2013 ni spreminjalo in je ostalo enako stanju predhodnega leta.
Podjetje izkazuje finančno obveznost do občine Polzela (8.300 EUR), Prebold (309
EUR), Tabor (7.194 EUR) in Vransko (11.511 EUR).
III. Kratkoročne poslovne obveznosti (1.162.659 EUR)
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (537.054 EUR)
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v podjetju obsegajo naslednje
postavke:
• obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva (11.447 EUR),
• obveznosti do drugih dobaviteljev (333.839 EUR),
• obveznosti za najemnino (185.857 EUR),
• prejeti predujmi (5.911 EUR).
104 105
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev so se v letu 2013 glede na predhodno
leto zvišale za 63 % oz. 207 tisoč EUR, kar je predvsem posledica povečane obnove
vodovodnih priključkov konec leta 2013 in intenzivnih vzdrževalnih del na sistemu
vodooskrbe.
10 največjih dobaviteljev podjetja (brez občin) po prometu v letu 2013
v EUR
Dobavitelj
Promet 2013
Zagožen d.o.o.
365.966
Elektro Celje Energija d.o.o.
253.344
Lednik&Lednik, d.o.o.
141.678
Hidroplanum d.o.o.
139.974
Zavod za zdravstveno varstvo Celje
81.490
Petrol d.d. Ljubljana
72.464
Pošta Slovenije d.o.o.
66.212
Plima Žalec
62.658
Elektro Celje d.d.
60.781
Vodotehnik d.o.o.
55.011
Skupaj
1.299.578
Med največjimi dobavitelji so podjetja za dobavo vodovodnega materiala, električne
energije, praznjenja in odvoz grezničnih gošč ter analize pitne in odpadnih voda.
Starostna struktura zapadlih obveznosti
v EUR
Struktura zapadlih obveznosti
61–180
dni
181–365
dni
nad 366
dni
31. 12. 2013
Nezapadle
Zapadle
do 60 dni
Obveznosti do dobaviteljev za OS
11.447
5.151
6.296
2.466
Obveznosti do drugih dobaviteljev
333.839
333.839
Obveznosti za najemnino
185.857
126.059
59.798
59.798
5.911
2.773
1.222
1.462
454
72.005
65.037
1.222
1.462
4.284
Vrste obveznosti
Prejeti predujmi
Obveznosti skupaj
5.911
537.054
465.049
3.830
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti (625.605 EUR)
Druge kratkoročne poslovne obveznosti obsegajo naslednje postavke:
v EUR
31. 12. 2013
31. 12. 2012
Indeks
2013/2012
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun
111.242
63.303
176
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev
138.262
118.877
116
Kratkoročne obveznosti do države:
220.309
166.871
132
* za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja
219.188
147.296
149
* za prispevek za priključitev na vodov. in kanal.
771
1.794
43
* za davke, prispevke, dohodnino
244
17.678
1
* za občinsko takso za plakatiranje
106
103
103
148.882
35.000
425
6.910
768
900
625.605
384.819
163
Vrsta obveznosti
Kratkoročne obveznosti do občin
Ostale kratkoročne obveznosti (pogodbeno delo)
Skupaj
Druge kratkoročne poslovne obveznosti so se v primerjavi s preteklim letom povečale
za 63 % predvsem na račun kratkoročnih obveznosti do občin in obveznosti do države
za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja.
V skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda (Ur. l. RS, 104/2009, Ur. l. RS, 14/2010 in Ur. l. RS, 71/2012) je podjetje
JKP Žalec na osnovi zaračunane okoljske dajatve v letu 2012 pripravilo osnove za
obračun akontacij za leto 2013 ter nakazalo občinam 677.271 EUR okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, in sicer:
v EUR
Občina
Braslovče
Nakazana OD v letu 2013
120.968
Polzela
88.571
Prebold
51.358
Tabor
32.928
Vransko
54.755
Žalec
328.691
Skupaj
677.271
106 107
Prispevek za priključitev na javno infrastrukturno omrežje stranke od sprejetja novih
odlokov o programu opremljanja zemljišč za gradnjo poravnavajo neposredno občini,
pred tem pa so plačila potekala preko našega podjetja. V letu 2013 so v dokončno
plačilo zapadle vse obveznosti iz naslova obročnega plačila prispevka za priključitev na
javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje (pogodbe so bile na osnovi sklepov občinskih
svetov posameznih občin sklenjene za obdobje 12–60 mesecev).
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (7.078 EUR)
Pasivne časovne razmejitve predstavljajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oz.
odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Vnaprej vračunani stroški nastajajo na
podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti s pričakovanimi stroški, ki se še
niso pojavili. Kratkoročno odloženi prihodki pa nastanejo, če še niso opravljene sicer
že zaračunane storitve ali celo plačane storitve, vendar zaradi tega še ni običajnih
obveznosti do kupcev, ki bi se štele kot dobljeni predujmi.
V okviru te postavke izkazuje podjetje naslednje pasivne časovne razmejitve:
v EUR
Vrsta PČR
31. 12. 2013
Vkalkulirani stroški revizije za leto 2013
4.940
Vkalkulirani ostali stroški
2.138
Skupaj
7.078
3.2.3 Razkritja posameznih računovodskih postavk
v izkazu uspeha
Predpostavke, na katerih temeljijo tabele razkritij v izkazu poslovnega izida v
nadaljevanju:
podjetje se pri izkazovanju računovodskih kategorij drži pravil, zapisanih v SRS. Tabele
v nadaljevanju prikazujejo posamezne računovodske postavke v vrednostih, doseženih
v letu 2013 in 2012.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE (4.231.741 EUR)
Računovodska usmeritev
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju
povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče
zanesljivo izmeriti. Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov se torej
pripoznavajo hkrati.
Prihodki se pripoznavajo ob fakturiranju storitev (hkrati s terjatvami iz naslova prodanih
storitev), ker se šteje, da je prodajalec prenesel na kupca vsa tveganja.
Glede pripoznavanja prihodkov od omrežnin je za leto 2013 upoštevano stališče odbora
sekcije preizkušenih računovodij in računovodij (PR-RAČ 16-2/2014).
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
Razčlenitev posameznih vrst prihodkov
Razčlenijo se le tiste vrste prihodkov, ki predstavljajo pomembne zneske. V okviru
razkrivanja postavk izkaza poslovnega izida se prihodki razkrivajo po njihovih naravnih
vrstah (razčlenitev po posameznih dejavnostih je prikazana v okviru dodatnih razkritij, ki
so določena za javna podjetja).
1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (4.231.741 EUR)
v EUR
Naziv
Doseženo 2013
Doseženo 2012
Indeks 2013/2012
Vodarina – občani
742.295
596.659
124
Vodarina – podjetja
257.888
213.352
121
Odvajanje – občani
185.892
140.274
133
Odvajanje– podjetja
123.514
104.067
119
Čiščenje odpadnih voda – občani
354.199
228.306
155
Čiščenje odpadnih voda – podjetja
343.498
415.196
83
Greznice, MKČN – občani
173.192
0
-
Greznice, MKČN – podjetja
18.587
0
-
Omrežnina voda – občani
534.278
276.051
194
Omrežnina voda – podjetja
169.594
65.935
257
Omrežnina odvajanje – občani
68.135
0
-
Omrežnina odvajanje – podjetja
47.981
0
-
Omrežnina čiščenje – občani
9.385
0
-
Omrežnina čiščenje – podjetja
4.162
0
-
Vzdrževanje vodomerov (omrežnina voda)
167.360
159.313
105
Naročniška dela – tržna dejavnost
601.201
775.206
78
Prihodki od SS – najem
176.960
216.182
82
Prihodki od storitev SS – UJP
57.570
60.355
95
Prihodki od storitev tehnične službe
12.197
13.951
87
Prihodki od pokopališke dejavnosti
10.590
14.295
74
Prihodki od pogrebne dejavnosti
46.800
51.116
92
Prihodki od grobarin
98.769
89.820
110
0
2.400
0
5.366
5.263
102
14.178
6.150
231
8.150
0
-
0
20.702
-
4.231.741
3.454.593
122
Prihodki od zakupa žarnih grobov
Prihodki od plakatiranja
Prihodki od prefakturiranja
Prihodki od čiščenja greznic in MKČN
Prihodki od prodaje blaga – cvetličarna
SKUPAJ
108 109
Primerjava čistih prihodkov od prodaje na domačem trgu v letu 2013 s preteklim letom
izkazuje naslednje:
• prihodki od vodarine, odvajanja in čiščenja so se zvišali zaradi porasta prodanih
količin in prilagojenih cen;
• s 1. 8. 2013 smo začeli z izvajanjem javne službe obnove vodovodnih priključkov
ter praznjenja in ravnanja z grezničnimi goščami in blatom iz MKČN. Uvedena je bila
omrežnina za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda;
• prihodki od storitev strokovnih služb izhajajo iz pogodbe o poslovnem najemu
infrastrukture. Ti prihodki se nanašajo na storitve vodenja investicij, katastra, izdaje
dokumentov v upravnih postopkih in storitve vodenja poslovnih knjig za potrebe občin.
V primerjavi z letom 2012 so se znižali za 18 % oz. 39 tisoč EUR;
• prihodki od storitev strokovnih služb za delovanje DE Urejanje javnih površin so
zaračunani na podlagi aneksa k pogodbi o izvajanju in načinu financiranja gospodarske
javne službe urejanja javnih površin, pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja
pokopališč in so izračunani v enaki višini kot v letu 2012.
D. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI, POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI
(312.386 EUR)
v EUR
Naziv
Doseženo 2013
Doseženo 2012
Indeks 2013/2012
Prihodki od opominov
1.378
1.295
106
Drugi poslovni prihodki
10.138
8.042
126
238.897
429.194
56
Subvencije za omrežnino (od 1. 8. 2013)
50.965
0
-
Pokrivanje izgube – prenizke cene (pokopališko-pogrebna
dejavnost)
11.008
25.840
43
312.386
464.371
67
Subvencije za pokrivanje cen GJS (do 31. 7. 2013)
SKUPAJ
Med prihodki prevladujejo subvencije, ki so podrobneje razložene v točki 2.3 – analiza
poslovanja podjetja.
E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (14.470 EUR)
V to postavko so uvrščeni prihodki od odprave rezervacij za amortizacijo osnovnih
sredstev podjetja, financiranih s strani občin (2.858 EUR), in prihodki od izterjanih
toženih terjatev (11.612 EUR).
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
G. POSLOVNI ODHODKI (4.549.019 EUR)
I. Stroški blaga, materiala in storitev (2.912.617 EUR)
Stroški se evidentirajo po naravnih vrstah, v okviru skupin materiala, storitev, amortizacije,
dela in drugih stroškov. Knjigovodstvo glavne knjige knjiži stroške na analitične konte, ki
hkrati že vsebujejo podatke o stroškovnih mestih.
2. Stroški porabljenega materiala (794.261 EUR)
Računovodske usmeritve
Stroški materiala se izkazujejo v skladu z metodo FIFO.
Razčlenitev stroškov materiala
v EUR
Naziv
Doseženo 2013
Doseženo 2012
Indeks 2013/2012
Stroški materiala
448.616
242.539
185
Stroški električne energije
231.476
205.936
112
Stroški pogonskega goriva
65.371
63.202
103
6.972
8.773
79
10.946
13.015
84
0
426
-
30.880
31.699
97
794.261
565.590
140
Stroški nadomestnih delov za osn. sredstva
Odpis drobnega inventarja in embalaže
Kalo blaga
Stroški pisarniškega materiala, strokovne literature
SKUPAJ
Skupni materialni stroški so višji kot v preteklem letu zaradi začetka izvajanja javne
službe, povezane z vodovodnimi priključki in greznicami, kot tudi intenzivnejšimi
vzdrževalnimi deli na vodooskrbnem sistemu.
110 111
3. Stroški storitev (2.118.356 EUR)
Razčlenitev stroškov storitev
v EUR
Naziv
Doseženo 2013
Doseženo 2012
Indeks 2013/2012
199.935
54.970
364
Registracije vozil
4.500
4.018
112
Pokopališke in pogrebne storitve
5.630
8.952
63
36.023
35.671
101
310.520
220.508
141
2.321
3.033
77
Tehnična dokumentacija, geo posnetki, snemanja
15.416
11.341
136
Kontrole in analize (voda, blato)
44.549
44.522
100
Deratizacija
11.036
10.320
107
Prevoz pitne vode
11.937
13.260
90
Storitve v zvezi z obračunom inkasa
18.996
17.849
106
5.435
5.472
99
Stroški transportnih storitev
16.723
21.552
78
Poštne telefonske, internetne storitve
77.411
80.859
96
233.859
138.713
169
Vzdrževanje voznega parka
33.338
27.550
121
Uporabnine
40.242
41.072
98
836.850
787.483
106
3.348
5.879
57
11.773
13.603
87
7.354
3.459
213
Zavarovalne premije
42.689
35.043
122
Revizorske storitve
6.175
6.244
99
Varstvo pri delu
2.801
2.101
133
Odvetniške storitve
11.925
11.779
101
Zdravstvene storitve
3.493
1.235
283
42.251
19.633
215
4.231
4.089
103
12.032
13.144
92
2.128
2.990
71
Intelektualne in osebne storitve
19.243
22.381
86
Stroški reprezentance
11.321
7.243
156
3.860
0
-
29.011
36.857
79
2.118.356
1.712.825
124
Gradbene in strojne storitve
Popravila vodomerov
Komunalne storitve
Objave v zvezi z opravljanjem storitev
Drugi stroški storitev pri opravljanju dejavnosti
Vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev
Najemnine za infrastrukturo
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev
Bančne storitve – mestna blagajna
Vzdrževanje računalniških aplikacij
Strokovno izobraževanje
Čiščenje poslovnih prostorov in pranje
Cenitev škod, nadzor
Reklama
Ostale storitve
SKUPAJ
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
Skupni stroški storitev v letu 2013 izkazujejo 24-odstotno povečanje v primerjavi s stroški
leta 2012. Vpliv začetka izvajanja javne službe, povezane z vodovodnimi priključki in
greznicami, se izkazuje tudi pri višjih stroških gradbenih in strojnih storitev, komunalnih
storitev ter storitev vzdrževanja računalniških aplikacij. Večji stroški vzdrževanja
osnovnih sredstev in reprezentance so povezani z otvoritvijo nove CČN. Zdravstvene
storitve izkazujejo porast zaradi obveznih zdravniških pregledov vseh zaposlenih (enkrat
na tri leta). Porast izkazujejo tudi stroški bančnih storitev na mestni blagajni Žalec zaradi
večjega števila na blagajni plačanih položnic.
II. Stroški dela (1.531.010 EUR)
JKP Žalec, d.o.o., je podpisnik kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti. V skladu
z določbami kolektivne pogodbe in splošnimi akti družbe je vsako delovno mesto
razvrščeno v ustrezni tarifni in plačilni razred ter ovrednoteno z ustreznim koeficientom,
ki odraža razmerje do najenostavnejšega dela. Plače zaposlenih so usklajene z
zakonodajo in s podjetniško kolektivno pogodbo.
Povprečna bruto plača na zaposlenega (za delavce, ki prejemajo plačo po kolektivni
pogodbi), je za leto 2013 znašala 1.352 EUR, kar v primerjavi z republiškim povprečjem
(1.523 EUR) predstavlja 11-odstotno zaostajanje. Vsem zaposlenim, ki so izpolnjevali
pogoje, je bil meseca marca izplačan regres za letni dopust v višini veljavne minimalne bruto
plače 784 EUR na zaposlenega. Jubilejne nagrade in odpravnine so bile izplačane v skladu
s kolektivno pogodbo komunalne dejavnosti in podjetniško kolektivno pogodbo podjetja.
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela je bilo izplačano v skladu s podjetniško
kolektivno pogodbo podjetja in predstavlja 15 odstotkov cene neosvinčenega 95-oktanskega
motornega bencina za vsak prevožen kilometer poti na delo. Strošek prehrane med delom je
usklajen z Zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov
(Ur. l. RS, 87/1997, 9/1998, 48/2001), ki velja za javna podjetja.
Razčlenitev stroškov dela
v EUR
Naziv
Doseženo 2013
Doseženo 2012
Indeks 2013/2012
Plače zaposlenih
996.446
995.729
100
Nadomestila plač (boleznine, državni prazniki)
162.197
148.862
109
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja
16.031
15.686
102
Prevoz na delo in z dela
44.858
50.300
89
Prehrana med delom
56.698
54.868
103
Regres za letni dopust
49.828
77.140
65
Jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči
20.230
750
2697
101.459
102.611
99
83.263
84.055
99
1.531.010
1.530.001
100
Prispevki za SPIZ
Drugi prispevki (zdrav. zav., zaposl., poškodbe, porod.)
SKUPAJ
112 113
Stroški dela so v primerjavi s preteklim obdobjem ostali na enaki ravni. Zaradi sprejetja Zakona
o dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Ur. l. RS, 43/2012) in
izplačila regresa v višini minimalne bruto plače v RS se je bistveno zmanjšal regres za letni
dopust (nominalno za 27 tisoč EUR). V primerjavi z letom poprej pa se je znatno povečal
znesek izplačanih odpravnin zaradi odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov.
65
PREGLED [TEVILA ZAPOSLENIH
V JKP @ALEC, d.o.o.
V LETU 2013
64
63
62
61
60
^@[
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
V letu 2013 so bile v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplačane tri jubilejne
nagrade in odpravnina. Z vidika računovodskih knjižb so se za izplačane jubilejne nagrade
zmanjšale oblikovane rezervacije v te namene (konto 963).
III. Odpisi vrednosti (91.111 EUR)
v EUR
Naziv
Doseženo 2013
Doseženo 2012
Indeks 2013/2012
* Amortizacija neopredmetenih dolg. sred.
5.041
4.227
119
* Amortizacija zgradb
6.959
6.822
102
43.359
44.013
99
1.018
795
128
56.377
55.857
101
839
152
6.166
Prevrednotovalni odhodki obratnih sredstev
33.895
32.546
104
SKUPAJ PREVREDNOTOVALNI ODHODKI
34.734
32.698
106
SKUPAJ ODPISI VREDNOSTI
91.111
88.555
103
Amortizacija JKP
* Amort. opreme in nadomestnih delov
* Amortizacija drobnega inventarja
SKUPAJ AMORTIZACIJA JKP
Prevrednotovalni odhodki opredm. in neopred. OS
Amortizacija se obračunava od vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih
osnovnih sredstev ter drobnega inventarja, ki ima značilnosti osnovnih sredstev. Zneski,
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
ki se vračunavajo v nabavno vrednost osnovnih sredstev, so prikazani pri razkritjih
neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Preostale vrednosti pri
osnovnih sredstvih ne določamo, zato je osnova za amortizacijo enaka nabavni vrednosti
osnovnih sredstev.
Osnovna sredstva se amortizirajo po stopnjah, ki se določijo ob aktiviranju vsakega
posameznega osnovnega sredstva in so po pomembnejših vrstah osnovnih sredstev
naslednje:
Skupina osnovnih sredstev
Amortizacijska stopnja
Neopredmetena sredstva
10 % in 40 %
Gradbeni objekti
od 2 do 2,5 %
Cevovodi, omrežja
od 2 do 2,5 %
Oprema
od 7 % do 20 %
Transportna oprema in osebni avtomobili
od 12,5 do 14,3 %
Računalniška oprema
10 % in 40 %
Drobni inventar
od 10 do 33,3 %
Amortizacijske stopnje za istovrstna sredstva so enake. Pri vseh sredstvih se za obračun
stroškov amortizacije za posamezno poslovno leto ter v obračunskih obdobjih znotraj
leta uporablja enakomerna časovna metoda.
1) Amortizacija osnovnih sredstev v lasti podjetja (56.377 EUR)
v EUR
Kosmati znesek
vrednosti
amortizirljivih
sredstev na dan
31. 12. 2013
Popravek
vrednosti na dan
31. 12. 2013
Amortizacija
v letu 2013
Amortizacija
v letu 2012
Indeks
2013/2012
54.404
33.679
5.041
4.227
119
Gradbeni objekti
340.577
153.777
6.959
6.822
102
Oprema
734.335
573.554
43.359
44.013
99
6.377
3.505
1018
795
128
Neopredmetena sredstva
Drobni inventar
2.) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in
opredmetenih osnovnih sredstvih (839 EUR)
Prevrednotovalni poslovni odhodki se nanašajo na odpise uničenih osnovnih sredstev v
lasti podjetja.
114 115
3.) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (33.895 EUR)
Prevrednotovalni poslovni odhodki se nanašajo na oslabitev (popravek vrednosti) terjatev
do kupcev.
IV. Drugi poslovni odhodki (14.281 EUR)
V letu 2013 so bili drugi poslovni odhodki precej nižji kot v preteklem letu (nominalno za
14 tisoč EUR oz. 50 %) predvsem na račun rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine
ob upokojitvi, ki jih glede na aktuarski izračun ni bilo treba na novo oblikovati.
Razčlenitev drugih poslovnih odhodkov: v EUR
Naziv
Doseženo 2013
Rezervacije za odpravnine ob
upokojitvi
Rezervacije za jubilejne nagrade
Doseženo 2012
Indeks 2013/2012
10.475
0
2.359
0
Prispevek za stavbno zemljišče
2.496
2.464
101
Članarine gospodarski zbornici,
združenjem
3.996
3.702
108
Takse, sodni stroški, stroški sodnih
izvršb
7.400
8.667
85
1.092
0
389
0
-
14.281
28.759
50
Prispevek za zaposlovanje invalidov
Drugi stroški – DDV od primanjkljaja
SKUPAJ
Prispevek za zaposlovanje invalidov plačujemo v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov (Ur. l. RS, 100/2005, 114/2006, 16/2007) in Uredbo o določitvi kvote
za zaposlovanje invalidov (Ur. l. RS, 32/2007). Po navedeni uredbi in klasifikaciji dejavnosti
oskrbe z vodo smo dolžni zagotavljati 6-odstotno kvoto zaposlenih invalidov v primerjavi z
vsemi zaposlenimi, kar je v letu 2013 znašalo povprečno 4,5 invalida. V podjetju je bilo v letu
2013 povprečno zaposlenih 5 invalidov, zato niso bila potrebna dodatna vplačila prispevka za
zaposlovanje invalidov. Za drugo polovico leta 2013 je število zaposlenih invalidov presegalo
predpisano kvoto, zato je podjetje dobilo izplačano mesečno vzpodbudo v višini 196 EUR.
J. FINANČNI PRIHODKI (10.310 EUR)
II. Finančni prihodki iz danih posojil (1.848 EUR)
Prihodkih od obresti depozitov so bili v letu 2013 za 28 % oz. 407 EUR višji glede na
predhodno leto.
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
II. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev (8.462 EUR)
Primerjava prihodkov od zamudnih obresti v letu 2013 glede na 2012 izkazuje znaten
padec (za 25 %). Razlog je predvsem v slabem likvidnostnem položaju gospodarstva in
finančni nedisciplini.
K. FINANČNI ODHODKI (402 EUR)
III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (402 EUR)
Navedeni odhodki se nanašajo predvsem na stotinske izravnave.
L. DRUGI PRIHODKI (13.764 EUR)
Drugi prihodki so razvidni iz tabele v nadaljevanju
v EUR
Naziv
Doseženo 2013
Doseženo 2012
Indeks 2013/2012
5.508
6.381
86
502
0
-
Prihodki od sodnih izterjav
4.712
9.466
50
Drugi prihodki
1.302
969
134
Uporabnina
1.740
0
-
13.764
16.816
82
Prejete odškodnine
Izterjane, odpisane, tožene terjatve
SKUPAJ
Znatno znižanje drugih prihodkov je predvsem posledica slabe likvidnostne situacije v
državi in s tem povezane neuspešne izterjave v letu 2013.
M. DRUGI ODHODKI (7.465 EUR)
Na kontu drugih odhodkov so v letu 2013 knjižene izplačane odškodnine za izpad
dohodka zaradi uvrstive kmetije v ožji varovalni pas s strogim režimom varovanja.
Znesek izplačanih odškodnin se je v letu 2013 glede na predhodno leto nominalno
zvišal za 4 tisoč EUR oz. 105 %.
116 117
3.2.4 Stroški po funkcionalnih skupinah
v EUR
Naziv skupine
2013
2012
0
12.913
3.745.600
3.127.701
3.376.650
2.707.639
- proizvajalni stroški prodanih proizvodov iz naslova opravljanja drugih dejavnosti
368.950
420.062
Stroški prodajanja (z amortizacijo)
151.763
154.209
- stroški prodajanja iz naslova opravljanja GJS
140.660
127.950
11.103
26.259
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
659.523
665.709
- stroški splošnih dejavnosti iz naslova opravljanja GJS
613.356
556.473
46.167
109.236
4.556.886
3.947.619
Nabavna vrednost prodanega blaga
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo)
- proizvajalni stroški prodanih proizvodov iz naslova opravljanja GJS
- stroški prodajanja iz naslova opravljanja drugih dejavnosti
- stroški splošnih dejavnosti iz naslova opravljanja drugih dejavnosti
Skupaj poslovni stroški
JKP Žalec, d.o.o., med stroške prodaje šteje 15 % proizvajalnih stalnih stroškov ter 20 %
splošnih stalnih stroškov.
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.2.5 Zabilančna evidenca
(30.444.160 EUR)
JKP Žalec, d.o.o., v zabilančni evidenci vodi podatke o osnovnih sredstvih v poslovnem
najemu (30.304.059 EUR) in prejetih instrumentih zavarovanja (140.101 EUR).
Pregled gibanja osnovnih sredstev v poslovnem najemu
v EUR
Oprema v
pridobivanju
Neopred.
sredstva v
pridobivnaju
Skupaj
82.690
2968
73.895
40.661.757
2.240.127
9.941
46.337
8.345.268
49.907
5.125.355
1.450
46.909
6.081.158
36.490.266
3.484.561
2.494.722
91.181
2.396
73.895
42.925.867
Zgradbe
Proizvajalna
oprema
Zgradbe v
pridobivnaju Drobni inventar
Oprema v
pridobivanju
Neopred.
sredstva v
pridobivnaju
Skupaj
180.415
9.013.953
2.443.136
57.957
POVEČANJA
12.945
589.259
30.006
ZMANJŠANJE
12.945
589.259
49.257
1.141
652.602
AMORTIZACIJA – konto 43
14.693
746.854
176.741
8.451
946.739
195.108
9.760.807
2.600.626
65.267
12.621.808
Zgradbe v
pridobivnaju Drobni inventar
NABAVNA VREDNOST
Neopredmetena
sredstva
Zemljišča
STANJE 1. 1. 2013
243.444
POVEČANJA
27.151
ZMANJŠANJE
27.151
STANJE 31. 12. 2013
POPRAVEK VREDNOSTI
STANJE 1. 1. 2013
STANJE 31. 12. 2013
243.444
Neopredmetena
sredstva
Zgradbe
Proizvajalna
oprema
Zgradbe v
pridobivnaju Drobni inventar
45.004
31.616.824
3.216.982
5.379.950
398
5.703.828
317.486
830.386
45.402
Zemljišča
632.210
Neopredmetena
sredstva
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna
oprema
STANJE 1. 1. 2013
63.029
45.004
22.602.871
773.846
5.379.950
STANJE 31. 12. 2013
48.336
45.402
26.729.459
883.935
2.494.722
NEODPISANA VREDNOST
11.695.461
Oprema v
pridobivanju
Neopred.
sredstva v
pridobivnaju
Skupaj
24.733
2.968
73.895
28.966.296
25.914
2.396
73.895
30.304.059
Po sestavitvi bilance stanja na dan 31. 12. 2013 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi
vplivali na postavke bilance.
118 119
3.2.6 Izračun pomembnejših kazalnikov poslovanja
Pomembnejši kazalniki poslovanja in finančnega stanja družbe v letu 2013
1. STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA:
Kapital
Obveznosti do virov sredstev
=
427.173
1.937.625
=
22,05
=
740.574
1.937.625
=
38,22
=
382.647
1.937.625
=
19,75
=
382.647
1.937.625
=
19,75
=
427.173
382.647
=
1,12
373.307
1.189.973
=
0,31
1.466.826
1.189.973
=
1,23
=
1.551.705
1.189.973
=
1,30
=
4.558.597
4.549.019
=
1,01
=
25.785
401.388
=
0,06
2. STOPNJA DOLGOROČNOSTI FINANCIRANJA:
Vsota kapitala in dolg. dolgov (skupaj z dolg. rezer.)
Obveznosti do virov sredstev
3. STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA:
Osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
Sredstva
4. STOPNJA DOLGOROČNOSTI INVESTIRANJA:
Osn. sred. (po neodp. vred.), Dolg. fin. naložbe in dolg. posl. terjatve
Sredstva
5. KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OS:
Kapital
Osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
6. KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTI KRATK. OBVEZNOSTI (hitri koeficient):
Likvidna sredstva
Kratkoročne obveznosti
=
7. KOEFICIENT POSPEŠENE POKRITOSTI KRATK. OBVEZNOSTI (pospešeni koeficient):
Vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev
Kratkoročne obveznosti
=
8. KOEFICIENT KRATK. POKRITOSTI KRATK. OBVEZNOSTI (kratkor. koeficient):
Kratkoročna sredstva
Kratkoročne obveznosti
9. KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA:
Poslovni prihodki
Poslovni odhodki
10. KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA:
Čisti dobiček v poslovnem letu
Povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
Pregled kazalnikov
VRSTA KAZALNIKA
2013
2012
1
Stopnja lastniškosti financiranja
22,05 %
23,52 %
2
Stopnja dolgoročnosti financiranja
38,22 %
52,24 %
3
Stopnja osnovnosti investiranja
19,75 %
22,52 %
4
Stopnja dolgoročnosti investiranja
19,75 %
26,89 %
5
Koeficient kapitalske pokritosti OS
1,12
1,04
6
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti
0,31
0,48
7
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti
1,23
1,56
8
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti
1,30
1,64
9
Koeficient gospodarnosti poslovanja
1,01
1,00
10
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
0,06
0,04
3.2.7 Davek iz dohodka pravnih oseb
v EUR
2013
2012
1. Poslovni izid pred davki
25.785
15.372
2. Popravek prihodkov na raven davčno priznanih
-10.101
-8.285
3. Popravek odhodkov na raven davčno priznanih
53.805
78.806
4. Uporaba davčnih olajšav
-71.992
-72.732
2.503
-6.387
Skupaj davčna osnova
0
6.774
Obračun davka od dobička (17 % v 2013)
0
1.219
Davek od dobička
0
1.219
5. Drugo
120 121
3.3. DODATNA RAZKRITJA PO SRS 35
3.3.1
Računovodski izkazi poslovnega izida po dejavnostih
v EUR
Prihodki
Stroški, odhodki
Poslovni izid
Doseženo
2013
Doseženo
2012
Indeks
2013/2012
Doseženo
2013
Doseženo
2012
Indeks
2013/2012
Doseženo
2013
Doseženo
2012
Indeks
2013/2012
2
3
4=2/3
5
6
7=5/6
8
9
10=8/9
1.901.557
1.293.228
147
1.852.705
1.380.196
134
48.852
-86.968
-
Odvajanje komunalne odpadne vode
683.380
510.342
134
711.488
579.695
123
-28.108
-69.353
41
Čiščenje komunalne odpadne vode in MKČN
966.428
936.335
103
1.009.308
814.384
124
-42.880
121.951
-
UJP Žalec
378.444
408.744
93
378.444
408.744
93
0
0
-
Pokop.-pogrebna dejavnost Žalec
178.721
207.824
86
178.721
207.824
86
0
0
-
4.108.530
3.356.473
122
4.130.666
3.390.843
122
-22.136
-34.370
64
160.710
0
160.710
0
0
0
-
283.116
208.653
136
245.790
165.015
149
37.326
43.638
86
25.735
21.852
118
15.140
15.748
96
10.595
6.104
174
Tehnične storitve
165.290
214.084
77
165.290
214.084
77
0
0
-
DD skupaj
474.141
605.299
78
426.220
555.557
77
47.921
49.742
96
4.582.671
3.961.772
116
4.556.886
3.946.400
115
25.785
15.372
168
Dejavnost
1
Oskrba s pitno vodo
GJS skupaj
Vzdrževanje vodomerov
Vodovodne storitve
Kanalizacijske storitve
KOMUNALA skupaj
JKP Žalec, d.o.o., je v letu 2013 na področju gospodarskih javnih služb izkazalo
negativni poslovni izid v višini 22.136 EUR. Celotni prihodki in odhodki gospodarskih
javnih služb izkazujejo 22-odstotno povišanje v primerjavi s preteklim letom.
Podrobna obrazložitev prihodkov in stroškov je podana v točki 2.3 – analiza poslovanja
podjetja. Druge (dopolnilne, tržne) dejavnosti izkazujejo pozitiven rezultat v višini
47.921 EUR, ki je dosežen predvsem na vodovodnih storitvah.
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.3.1.1 Računovodski izkazi poslovnega izida po dejavnostih – GJS
v EUR
Oskrba s
pitno vodo
Odvaj.
odpadne
vode
Čišč. odp.
vode in
MKČN
UJP žalec
Pokop. pogrebna
dejavn.
GJS
skupaj
3
4
5
6
7
8 = 3 do 7
Št.
Naziv
1
2
A.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
1.870.536
421.893
912.536
319.759
164.837
3.689.561
I.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA DOMAČEM TRGU
1.870.536
421.893
912.536
319.759
164.837
3.689.561
1.
Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen
najemnin
1.870.536
421.893
912.536
319.759
164.837
3.689.561
Prihodki od najemnin
0
Prihodki od prodaje blaga in materiala
0
D.
DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S
POSLOVNIMI UČINKI
6.220
253.406
36.666
180
11.008
307.480
E.
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
20.757
3.620
10.916
57.570
1.043
93.906
1.
Drugi poslovni prihodki
12.013
703
528
0
1.043
14.287
2.
Prisojeni prihodki organizacijskih enot
88
355
14
0
0
457
3.
Prisojeni prihodki strokovnih služb
8.656
2.562
10.374
57.570
0
79.162
F.
KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA
1.897.513
678.919
960.118
377.509
176.888
4.090.947
G.
POSLOVNI ODHODKI
1.845.241
711.488
1.009.308
378.444
178.721
4.123.202
I.
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
1.247.052
521.554
576.354
117.186
93.271
2.555.417
1.
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
0
0
0
0
2.
Stroški porabljenega materiala
412.811
37.218
95.498
47.552
11.890
604.969
a) stroški materiala (k 400, 401)
257.206
4.663
16.447
20.448
4.072
302.836
b) stroški energije (k 402)
144.529
29.705
73.927
22.556
7.236
277.953
11.076
2.850
5.124
4.548
582
24.180
834.241
484.336
480.856
69.634
81.381
1.950.448
36.443
6.911
28.110
2.000
2.229
75.693
421.670
354.840
44.360
0
15.980
836.850
22
0
230
2.153
516
2.921
č) drugi stroški storitev (k 410, 412, 415–419)
376.106
122.585
408.156
65.481
62.656
1.034.984
II.
STROŠKI DELA
281.934
68.968
126.261
203.355
67.043
747.561
1.
Stroški plač (k 470, 471)
220.029
52.549
81.442
150.313
51.028
555.361
2.
Stroški pokojninskih zavarovanj (k 472, 474000–001)
19.905
4.702
7.438
15.547
5.068
52.660
3.
Stroški drugih socialnih zavarovanj (k 474)
15.943
3.816
5.905
10.785
3.705
40.154
4.
Drugi stroški dela (k 473, 475, 476)
26.057
7.901
31.476
26.710
7.242
99.386
III.
ODPISI VREDNOSTI
28.070
13.602
14.421
333
757
57.183
1.
Amortizacija JKP
16.006
4.016
3.482
230
0
23.734
3.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NDS in OOS (k
720)
0
0
142
0
0
142
12.064
9.586
10.797
103
757
33.307
c) drugi stroški materiala (k 403–407)
3.
Stroški storitev
a) transportne storitve (k 411)
b) najemnine (k 413)
c) povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom (k 414)
4.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih
sredstvih (k 721, 722)
0
122 123
v EUR
Št.
Naziv
IV.
DRUGI POSLOVNI ODHODKI
2.
Drugi stroški (k 48)
3.
Prisojeni odhodki organizacijskih enot
4.
Prisojeni odhodki strokovnih služb
H.
DOBIČEK IZ POSLOVANJA
I.
IZGUBA IZ POSLOVANJA
J.
FINANČNI PRIHODKI
II.
III.
Oskrba s
pitno vodo
Odvaj.
odpadne
vode
Čišč. odp.
vode in
MKČN
UJP žalec
Pokop. pogrebna
dejavn.
GJS
skupaj
288.185
107.364
4.704
986
292.272
57.570
17.650
763.041
3.335
0
0
9.025
92.689
49.900
60.267
0
0
202.856
190.792
56.478
228.670
57.570
17.650
551.160
52.272
0
0
0
0
52.272
0
32.569
49.190
935
1.833
84.527
3.886
1.151
4.826
0
441
10.304
FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL
673
199
975
0
0
1.847
2. Finančni prihodki iz posojil, dani drugim (k 775)
673
199
975
0
0
1.847
FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV
3.213
952
3.851
0
441
8.457
2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih (k 777)
3.213
952
3.851
1
441
8.458
K.
FINANČNI ODHODKI
0
0
0
0
0
0
III.
FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI
0
0
0
0
0
0
2. Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in
meničnih obveznosti
0
0
0
0
0
0
3. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
0
0
0
0
0
L.
DRUGI PRIHODKI
158
3.310
1.484
935
1.392
7.279
II.
DRUGI FINANČNI PRIHODKI IN OSTALI PRIHODKI
158
3.310
1.484
935
1.392
7.279
2. Drugi prihodki (kto 78)
158
3.310
1.484
935
1.392
7.279
7.464
0
0
0
0
7.464
DAVEK IZ DOBIČKA
0
0
0
0
0
0
S.
CELOTNI DOBIČEK
48.852
0
0
0
0
48.852
Š.
CELOTNA IZGUBA
0
28.108
42.880
0
0
70.988
U.
ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
V.
ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
M.
DRUGI ODHODKI
P.
48.852
0
0
0
0
48.852
0
28.108
42.880
0
0
70.988
CELOTNI PRIHODKI
1.901.557
683.380
966.428
378.444
178.721
4.108.530
CELOTNI ODHODKI
1.852.705
711.488
1.009.308
378.444
178.721
4.130.666
48.852
-28.108
-42.880
0
0
-22.136
RAZLIKA
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.3.1.2 Računovodski izkazi poslovnega izida po dejavnostih –
dopolnilne dejavnosti
v EUR
Vodovodne
storitve
Kanaliz.
storitve
Tehnične
storitve
Druge
dejavnosti
skupaj
3
4
5
6 = 3 do 5
Št.
Naziv
1
2
A.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
279.241
25.458
161.576
466.275
I.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA DOMAČEM TRGU
279.241
25.458
161.576
466.275
1.
Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin
279.241
25.458
161.576
466.275
D.
DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI
1.600
0
47
1.647
E.
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
2.275
277
0
2.552
40
0
0
40
6
6
0
12
2.229
271
3.667
6.167
Drugi poslovni prihodki
Prisojeni prihodki organizacijskih enot
Prisojeni prihodki strokovnih služb
F.
KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA
283.116
25.735
161.623
470.474
G.
POSLOVNI ODHODKI
245.790
15.140
165.290
426.220
I.
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
202.713
10.133
12.674
225.520
2.
Stroški porabljenega materiala
146.374
158
7.346
153.878
a) stroški materiala (k 400, 401)
144.225
158
0
144.383
2.149
0
609
2.758
0
0
6.737
6.737
56.339
9.975
5.328
71.642
1.238
0
1.707
2.945
0
1
0
1
č) drugi stroški storitev (k 410, 412, 415–419)
55.101
9.974
3.621
68.696
II.
STROŠKI DELA
12.055
1.641
122.202
135.898
1.
Stroški plač (k 470, 471)
9.343
1.154
94.364
104.861
2.
Stroški pokojninskih zavarovanj (k 472, 474000–001)
827
102
9.443
10.372
3.
Stroški drugih socialnih zavarovanj (k 474)
679
84
6.794
7.557
4.
Drugi stroški dela (k 473, 475, 476)
1.206
301
11.601
13.108
III.
ODPISI VREDNOSTI
3.686
0
3.846
7.532
1.
Amortizacija JKP
3.100
0
3.846
6.946
3.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri NDS in OOS (k 720)
0
0
0
0
4.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (k 721, 722)
586
0
0
586
b) stroški energije (k 402)
c) drugi stroški materiala (k 403–407)
3.
Stroški storitev
a) transportne storitve (k 411)
c) povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom (k 414)
124 125
v EUR
Vodovodne
storitve
Kanaliz.
storitve
Tehnične
storitve
Druge
dejavnosti
skupaj
27.336
3.366
26.568
57.270
0
0
0
0
6.232
796
0
7.028
Št.
Naziv
IV.
DRUGI POSLOVNI ODHODKI
2.
Drugi stroški (k 48)
3.
Prisojeni odhodki organizacijskih enot
4.
Prisojeni odhodki strokovnih služb
21.104
2.570
26.568
50.242
H.
DOBIČEK IZ POSLOVANJA
37.326
10.595
0
47.921
S.
ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
37.326
10.595
0
47.921
CELOTNI PRIHODKI
283.116
25.735
165.290
474.141
CELOTNI ODHODKI
245.790
15.140
165.290
426.220
37.326
10.595
0
47.921
RAZLIKA
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.3.1.3
Računovodski izkazi poslovnega izida po dejavnostih –
OE in strokovne službe
v EUR
Stroški
strokovnih služb
Proizvajalni
splošni stroški
Splošni stroški
skupaj
3
4
5=3+4
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
75.904
0
75.904
I.
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NA DOMAČEM TRGU
75.904
0
75.904
1.
Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin (k 760)
75.904
0
75.904
D.
DRUGI PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI (k 768)
2.791
469
3.260
E.
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (k 766,769)
143
0
143
0
0
0
78.838
469
79.307
Št.
Naziv
1
2
A.
Drugi poslovni prihodki
F.
KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA
G.
POSLOVNI ODHODKI
601.000
209.884
810.884
I.
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
123.099
8.581
131.680
2.
Stroški porabljenega materiala
33.982
1.432
35.414
1.296
101
1.397
b) stroški energije (k 402)
14.845
1.291
16.136
c) drugi stroški materiala (k 403–407)
17.841
40
17.881
Stroški storitev
89.117
7.149
96.266
a) transportne storitve (k 411)
10.250
5.247
15.497
420
5
425
78.447
1.897
80.344
448.183
199.368
647.551
356.348
142.075
498.423
a) stroški materiala (k 400, 401)
3.
c) povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom (k 414)
č) drugi stroški storitev (k 410, 412, 415–419)
II.
STROŠKI DELA
1.
Stroški plač (k 470, 471)
2.
Stroški pokojninskih zavarovanj (k 472, 474000)
34.707
19.751
54.458
3.
Stroški drugih socialnih zavarovanj (k 474)
25.606
9.947
35.553
4.
Drugi stroški dela (k 473, 475, 476)
31.522
27.595
59.117
III.
ODPISI VREDNOSTI
24.461
1.935
26.396
1.
Amortizacija JKP
23.763
1.933
25.696
4.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (k 721, 722)
0
2
2
IV.
DRUGI POSLOVNI ODHODKI
5.257
0
5.257
1.
Rezervacije (k 44)
0
0
0
2.
Drugi stroški (k 48)
5.257
0
5.257
126 127
v EUR
Stroški
strokovnih služb
Proizvajalni
splošni stroški
Splošni stroški
skupaj
-522.162
-209.415
-731.577
FINANČNI PRIHODKI
5
0
5
FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV
5
0
5
2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih (k 777)
5
0
5
Št.
Naziv
I.
IZGUBA IZ POSLOVANJA
J.
III.
K.
FINANČNI ODHODKI
402
0
402
III.
FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI
402
0
402
2
0
2
400
0
400
2. Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih
obveznosti (k 745)
3. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti (k 746)
L.
DRUGI PRIHODKI
6.486
0
6.486
II.
DRUGI FINANČNI PRIHODKI IN OSTALI PRIHODKI
6.486
0
6.486
2. Drugi prihodki (k 78)
6.486
0
6.486
-516.073
-209.415
-725.488
CELOTNI PRIHODKI
85.329
469
85.798
CELOTNI ODHODKI
601.402
209.884
811.286
-516.073
-209.415
-725.488
Š.
ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
RAZLIKA
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
3.3.2
Prikaz sodil za razporejanje splošnih prihodkov in splošnih
stroškov ter odhodkov na posamezne dejavnosti
Način razporejanja splošnih prihodkov, stroškov in odhodkov ter ugotavljanje poslovnih
izidov po posameznih dejavnostih je določen s Pravilnikom o sodilih za razporejanje
prihodkov, stroškov, odhodkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev po posameznih
dejavnostih podjetja JKP Žalec, d.o.o.
Vsi prihodki in stroški so spremljani po posameznih dejavnostih v okviru stroškovnih
mest (SM). V strukturi stroškov in odhodkov za leto 2013 prevladujejo neposredni stroški
(82 % oz. 3.746 tisoč EUR), posredni stroški DE Vodovod, Kanalizacija in Čiščenje
predstavljajo 5 % (oz. 210 tisoč EUR). Preostanek stroškov v višini 13 % (oz. 601 tisoč
EUR) se nanaša na splošne stroške strokovnih služb (uprava, tehnična služba in FRS).
Za potrebe zagotavljanja ločenih poslovnih izidov po dejavnostih so v podjetju oblikovana
sodila (ključi – v odstotkih) za razporejanje splošnih stroškov organizacijskih enot in
strokovnih služb podjetja po posamezni dejavnosti, in sicer:
1)SODILO 1:
a)Splošni proizvajalni prihodki, stroški in odhodki DE Vodovod, Kanalizacija in Čiščenje
se razporedijo na dejavnost GJS in druge dejavnosti po ključu izdelavnih ur.
b)Splošni proizvajalni prihodki, stroški in odhodki DE Urejanja javnih površin Žalec se
razporedijo na urejanje javnih površin, pokopališko in pogrebno dejavnost na podlagi
izkustev.
2)SODILO 2:
Splošni stroški nabave, prodaje, uprave za obračun vodarine, odvajanja in čiščenje
odpadnih voda ter rezultat na poslovno-izidnem mestu tehnične storitve se na
dejavnost oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter vzdrževanje
vodomerov razporedijo po ključu neposrednih prihodkov (konti skupine 76, brez
omrežnine).
3)SODILO 3 za razporejanje vseh splošnih stroškov strokovnih služb na:
a)gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Delež proizvajalnih stroškov (brez stroška najemnine za komunalno infrastrukturo)
posamezne dejavnosti v celotnih proizvajalnih stroških vseh dejavnosti (brez stroškov
najema infrastrukture) je oblikovan v skladu s 7. členom Pravilnika o metodologiji
za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (Ur. l. RS,
63/2009).
128 129
b)gospodarsko javno službo urejanje javnih površin, pokopališko in pogrebno dejavnost
v občini Žalec
Znesek pokrivanja stroškov strokovnih služb je pogodbeno dogovorjen.
c)druge (dopolnilne, tržne) dejavnosti
Preostanek nepokritih splošnih stroškov (celotni stroški strokovnih služb, zmanjšani
za stroške, ki so pokriti pri dejavnostih oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda, urejanje javnih površin ter pokopališko-pogrebno dejavnost) se
razporedi po drugih dejavnostih po deležu proizvajalnih stroškov posamezne
dejavnosti v celotnih stroških drugih dejavnosti.
SODILO 1:
Ključ delitve prihodkov, stroškov, odhodkov režije DE Vodovod na SM
Oskrba s pitno vodo
81,27 %
Vzdrževanje vodomerov
12,43 %
Vodovodne storitve
6,30 %
Ključ delitve prihodkov, stroškov, odhodkov režije DE Kanalizacija na SM
Odvajanje odpadnih voda
98,43 %
Kanalizacijske storitve
1,57 %
Ključ delitve prihodkov, stroškov, odhodkov režije DE Čiščenje na SM
Čiščenje odpadnih voda
71,42 %
Storitve, povezane z greznicami
16,61 %
MKČN (nad 50 PE)
11,97 %
Ključ delitve prihodkov, stroškov, odhodkov režije DE UJP Žalec na SM
Dejavnost
UJP Žalec
90 %
Pokopališka dejavnost
7,00 %
Pogrebna dejavnost
3,00 %
LETNO POROČILO 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
SODILO 2:
Ključ delitve prihodkov, stroškov, odhodkov inkasa ter rezultata poslovnoizidnega mesta tehnične storitve na SM
Oskrba s pitno vodo
31,18 %
Vzdrževanje vodomerov
8,90 %
Odvajanje odpadne vode
11,87 %
Čiščenje odpadne vode
48,05 %
SODILO 3:
Ključ delitve prihodkov, stroškov, odhodkov strokovnih služb na SM osnovnih GJS
Oskrba s pitno vodo
31,18 %
Odvajanje odpadne vode
9,23 %
Čiščenje odpadne vode
37,37 %
Ključ delitve prihodkov, stroškov, odhodkov strokovnih služb na SM drugih
dejavnosti
Vodovodne storitve
Kanalizacijske storitve
Tehnične storitve
36,13 %
4,40 %
59,47 %
Sodila za leto 2013 je s sprejetjem poslovnega načrta za leto 2013 potrdila skupščina
podjetja JKP Žalec, d.o.o., na 42. seji 29. 5. 2013.
130 131
3.4 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
JKP Žalec, d.o.o.
Letno poročilo 2013
Založnik
JKP Žalec, d.o.o.
Uredništvo
JKP Žalec, d.o.o.
Matjaž Zakonjšek, Nives Halužan in Igor Glušič
Lektoriranje
Danijela Cigale
Fotografije
iStockphoto
Tisk
Medium, d.o.o.
April 2014