1. No category

BLED v FEVDALNEM OBDOBJU — DO K O N C A 18. S T O L E T J A
F E R D O
Ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja je n a ­
stopil za blejsko ozemlje čas velikih spre­
m e m b . Po porazu Madžarov, zlomu njihovega
gospostva na ozemlju južno od Karantanije,
ki pa v e n d a r ni onemogočalo samostojnih o b ­
lik življenja slovanskega p r e b i v a l s t v a / in
utrditvi oblasti nemškega cesarstva nad vse­
m i slovenskimi deželami v jugovzhodnem
alpskem prostoru se je tod dokončno zaklju­
čilo predfevdalno obdobje in je nastopila sto­
letja trajajoča doba fedalizma.^ V tem času
so na t e m ozemlju n a obsežnih kronskih p o ­
sestvih z darovnicami nastajala velika zemlji­
ška gospostva, med njimi t u d i gospostvo
briksenških škofov s središčem n a Bledu. P o ­
sest briksenških škofov, ki je pozneje n a G o ­
renjskem sodila med velika gospostva, je le
postopoma rasla zlasti z vladarskimi d a r o v ­
nicami, a t u d i z darovnicami drugih posestni­
kov, z n a k u p i in zamenjavami.
Začetek blejskega gospostva pomeni d a r o v nica cesarja H e n r i k a II., ki j e leta 1004 b r i k senškemu škofu Albuinu daroval svoje pose­
stvo n a Bledu (praedium quod dicitur Ueldes).
Obsegalo je najožje področje Bleda z jezerom
in otokom, kjer je bilo središče staroslovenske
družbene enote (župe?) in ki je po izgonu
Madžarov postalo vladarjeva regalna posest.
Sedem let pozneje j e cerkev sv. Ingenuina in
Kasijana, t j . briksenška škofija, dobila v last
blejski g r a d (castellum Veldes), posest med
obema S a v a m a v velikosti 30 kraljevskih
kmetij (do 1500 h a zemljišč). Z njo je škofija
svobodno razpolagala, jo krčila, kolonizirala
in pobirala dohodke. Tej darovnici so sledile
še tri. L e t a 1040 je Henrik III. briksenški cer­
kvi podaril svoje posestvo med Tržiško B i ­
strico in Bledom z gozdom Lese. Njegov n a ­
slednik H e n r i k IV. je leta 1063 podaril škofu
Altvinu svoja posestva n a področju Otaleškega v r h a in pogorja K a m n i k a , ki so segala
od Tolminskega južno od C e r k n a do žirovske
občine na K r a n j s k e m . Deset let pozneje p a
je n a prošnjo istega škofa briksenški škofiji
podelil lovsko pravico n a njegovih posestvih.*
S temi vladarskimi darovnicami j e bilo u s ­
tvarjeno obsežno jedro briksenškega gospo­
stva, z njim p a uveljavljeni fevdalni odnosi.
Toda posest briksenških škofov se je že v
t e m in še v naslednjih stoletjih večala t u d i
z darovnicami drugih zemljiških posestnikov
n a t e m ozemlju, z n a k u p i in menjavo posesti,
a tudi s prisilno zemljiško politiko gospoda
oziroma njegovih upraviteljev. V času h i t r e
GESTRIN
fevdalizacije blejskega območja po letu 1004
je bilo tod sprva še veliko svobodnih kosezov, ki jih je t r e b a povezovati z vodilnimi slo­
ji staroslovenske družbe, in plemenitih. Mno­
gi izmed njih so novemu cerkvenemu gospodu
darovali svojo posest, ne redke pa je b r i k s e n ­
ški škof kot mnogo močnejši gospod spravil
pod svojo oblast in jih spremenil v podložnike. Škofje so s tem ozemeljsko dopolnjevali
že obstoječo blejsko gospostvo.*
Ze ob koncu 11. stoletja je gospostvo zajelo
precej zaokroženo, a n e vso posest n a ozem­
lju med Savo Bohinjko in Savo Dolinko, kjer
je segla tudi n a levi breg med Koroško Belo
in Radovljico. Zdi se, da je bilo ozemlje K o ­
roške Bele, kjer je vas bila že v prvi polovici
12. stoletja za gospostvo dokaj pomembno, saj
je bila tod zgrajena —• kot edina n a gospostvu
—• cerkev, posvečena briksenškima p a t r o n o ma Ingenuinu in Kasijanu. V 12. stoletju so
škofje povečali posest zlasti v Bohinju, si
pridobili kmetije na Poljšici, v Mostah, Žirov­
nici in Potokih. Pospeševali so tudi nastaja­
nje novih vasi in s kolonizacijo nadaljevali
še v 13. stoletju. P o najstarejšem u r b a r j u iz
leta 1253, ki pa nima podatkov za gorjanske
vasi, je gospostvo imelo 167 1/2 kmetije, 4
mline in 38 koseških posestev z zelo majhnimi
obremenitvami v 26 vaseh.^ V danes blejskih
vaseh (Grad, Zazero, Rečica, Zeleče in Zagorice) pa je bilo tedaj briksenških 24 kmetij in
2 mlina; v Mlinem pa tedaj gospostvo še ni
imelo svojih h u b . '
Gospostvo se je večalo še v naslednjih sto­
letjih z novimi kmetijami v istih in t u d i d r u ­
gih vaseh. V drugi polovici 15. stoletja ozi­
r o m a konec srednjega v e k a je bila zemljiška
posest briksenških škofov v glavnem izobliko­
vana. S kmetijami n a Mlinem in v Ribnem, ki
jih je tedaj gospostvo pridobilo, je bilo v 33
vaseh okoli 240 podložnikov.' Zemljiško go­
spostvo je mejilo n a severu n a Vojvodino K o ­
roško, n a vzhodu n a gospostvo Radovljica, n a
j u g u n a Škofjeloško gospostvo freisinških
škofov, a n a severozahodu n a gospostvo Bela
peč. P o urbarjih iz let 1615, 1635 in 1755 p a
je gospostvo v istem vrstnem redu imelo
v 45 vaseh 251 h u b (7 pustih) in 618 k a j žarjev, 250 kmetij (9 pustih) in 720 k a j žarjev t e r 462 in 3/4 kmetij, a vseh podložnikov 1323.^ Ko je doseglo blejsko gospostvo
največji obseg, je merilo 5545 oralov in 1112
k v a d r a t n i h sežnjev.' V letu 1752 je imelo go­
spostvo »na rustikalnih zemljiščih 5088 m e r -
n i k o v posetve, 375 konj, 79 volov, 2024 k r a v ,
19 bikov, 941 do dveh let starih telet, 1901
ovco, 1474 koz, 280 jagnjet, 820 svinj. Iz go­
zdov so pridobili n a leto in izvozili 22.312 voz
d r v in h l o d o v « . V času u r b a r j a iz leta 1635
je imelo blejsko gospostvo okoli 5300 goldinar­
jev dohodka in za okoli 2650 goldinarjev iz­
datkov. Torej je posestvo donašalo gospodom
okoli 2260 goldinarjev dohodkov.^i Razumljiva
je bila torej s k r b briksenških škofov za blej­
sko gospostvo, ki je po letu 1622 moralo po­
šiljati v B r i x e n letno po 300 govedi in 20
centov voska.^V e n d a r blejsko gospostvo v zgoraj označe­
n i h m e j a h ni bilo celovito. Na ozemlju in v
istih vaseh so imela kmetije in posest še d r u ­
ga zemljiška gospostva. Najpomembnejša m e d
njimi sta bila otoško proštijsko in radovljiško
gospostvo. P r v o je nastalo p r a v z a p r a v že le­
t a 1004, njegovi dohodki so do leta 1565 slu­
žili vzdrževanju briksenškega stolnega k a ­
pi tlj a (kanonikov), nato pa so šli v škofovo
blagajno, a škof je moral vzdrževati prosta,
k i ga je postavljal in odstavljal. Posest tega
gospostva, ki je sprva imelo tretjino p r v o t n e
blejske posesti iz leta 1004, je počasi narašča­
lo. Najstarejši u r b a r iz leta 1416 našteva 40
h u b in 1 žago v desetih vaseh, leta 1431/2 je
proštija imela 67 oziroma 68 podložnikov v
19 vaseh.^3 p o u r b a r j u 1524 je bilo v posesti
otoške proštije 62 kmetij, rektificirani u r b a r
1756 pa izkazuje v 17 vaseh 67 1/2 kmetij in 94
podložnikov, ki so že 1759 narasli n a 102, ob
zemljiški odvezi pa je bilo 121 uživalcev pod­
ložne zemlje.^* Radovljiško gospostvo je i m e ­
lo znotraj briksenške posesti le nekoliko m a n j ­
šo imenje; leta 1579 se v njegovi lasti omenja
45 podložnikov in 75 kajžarjev v različnih va­
seh. Imelo pa je tudi zaščitno pravico n a d
blejsko župnijo in blejsko župno cerkev.^" P o
posameznih briksenških vaseh sta imeli svoje
podložnike tudi obe begunjski gospostvi (Ka­
m e n in Kacijanerji). Vse obdobje fevdalizma
se je ohranilo t u d i m a j h n o zemljiško gospo­
stvo v Grimšcah. Poleg tega pa so nastala še
n e k a t e r a m a n j š a posestva (cerkve n a Otoku,
c e r k v e v Gorjah, Lescah in n a Bledu, gra­
ščine Boben).'"
Briksenški škofje niso neposredno u p r a v ­
ljali svojega gospostva in so le redkokdaj p r i ­
hajali n a Bled. Vodili so ga najprej s pomočjo
upraviteljev (Burggraf), k a r so bili sprva zla­
sti briksenški ministeriali. V času dinastičnih
bojev je bilo zavoljo tega večkrat ogroženo
lastništvo n a d gospostvom (npr. po goriških
grofih). Leta 1245 pa sta si blejski grad prila­
stila briksenški ministerial Viktor in Gerloch iz J e t e r b e n k a . Šele v sporazumu, ki ga je
briksenški škof Egno v Ribnem osebno sklenil
z osvajačema, je B r i x e n za 250 m a r k s r e b r a
dosegel, da sta m u osvajača g r a d vrnila.^' Od
leta 1369 so škofje dajali gospostvo v z a k u p
(imeli so ga pl. Kreighi vse do leta 1558). Do­
bo zakupništva je prekinil krajši čas ponovno
uvedenega upravitelj stva, ki pa se ni obneslo
(1597—1615). Poslej so imeli zakupniki v za­
k u p u tudi posest otoške proštije. Že k m a l u
postanejo zakupniki tudi osebe neplemiškega
izvora (Adam Pipan, 1634—1642), ki se zgoste
od srede 18. stoletja d a l j e . T a k o je bilo do
leta 1803, ko so z odlokom dvorne k o m o r e
gospostvo n a Napoleonov pritisk podržavili.
Pod Francozi je bilo gospostvo last »cesarja
Francozov in kralja Italije«, dohodki p a so šli
v korist generalnega guvernerja Ilirskih p r o ­
vinc. Šele leta 1838 so gospostvo zopet vrnili
briksenškim škofom, ki pa po zemljiški odve­
zi niso bili več zainteresirani za Bled in so
g r a d s pripadajočim zemljiščem, p r e d v s e m go­
zdom, leta 1858 prodali podjetniku Ruardu.'*
Za u p r a v o zemljiškega gospostva so imeli
upravitelji in zakupniki uslužbence in posle,
ki so jih sami vzdrževali. V n o v e m veku, ko
je bila u p r a v a že bolj razvejena, je bilo n a
Bledu leta 1678 brez oborožencev 14 zaposle­
nih. Prejemali so okoli 350 goldinarjev plače
in povečini so dobivali še stanovanje in h r a ­
no. Z a k u p n i n a v tem času je bila r e d n o 4000
goldinarjev, a dohodkov je bilo v omenjenem
letu za 7734 goldinarj e v . 2 »
O u p r a v n i razdelitvi gospostva n a u r a d e
nismo seznanjeni, a zdi se, sodeč po u r b a r j i h
in d r u g i h vesteh, da so bohinjske kmetije se­
stavljale posebno enoto, enako gorjanske v a ­
si, dalje vasi vzdolž Save Dolinke t e r severno
od nje in p r a v tako vasi okoli Bleda, kjer j e
bil dvor kot sedež gospostva. V vaseh je gos­
postvo (isto velja za proštijsko gospostvo)
mnogokje imelo kot svoje nižje p r e d s t a v n i k e
u p r a v e vaške oziroma soseskine ž u p a n e (scult e t u s — 1253). Ti so p r e d v s e m pobirali in n a ­
to oddajali dajatve, skrbeli za opravljanje tla­
k e in d r u g i h delovnih obveznosti podložnikov
t e r da so pripravljali zbore podložnikov, k i
so se jih udeleževali p r e d s t a v n i k i gospostva.
N a blejskem gospostvu so bili torej župani
vsaj deloma predstavniki vasi in sosesk in
njihovi predstojniki. Posamezni podatki iz 17.
stoletja kažejo, da je imela pri njihovem i m e ­
novanju nekaj besede tudi soseska.^' S t e m je
mogoče povezovati navado, ki je obstajala še
v začetku 17. stoletja, da so se podložniki
blejskega gospostva morali v s a k o k r a t n e m u
n o v e m u briksenškemu škofu (tj. njegovim
komisarjem) pokloniti in m u v zboru n a g r a ­
du priseči zvestobo, podložništvo.^®
Zemljiški gospod (njegovi upravitelji in za­
kupniki) je imel nad svojimi podložniki sodno
oblast v okviru patrimonialnega sodstva. Go­
spostvo Bled pa je imelo tudi deželsko, torej
višje ali k r v n o sodstvo. V e n d a r deželsko so­
dišče blejskega gospostva ni zajelo vseh svojih
posesti. V deželskem sodišču K r a n j je imelo
posest v Cadovljah in Zabljah, še več pa je
bilo tega v deželskem sodišču radovljiškega
gospostva (Žirovnica, Doslovče, Dvorska vas.
Nova vas. Peračica, Zapuže, Mošnje, Vrbnje,
Kovor, Slatna pri Begunjah /Sent Jošt/, Misače in P r e d t r g ) , ki je imelo večji teritorij t u ­
di v Bohinju (Studor, S t a r a Fužina).^3
J e d r o gospostva je vsekakor bilo ozemlje
okoli blejskega jezera. Tod so imeli briksenški
gospodje posest v vaseh Grad, Rečica, Mlino
z Zazerom, Želeče in Zagorice, ki nas n e p o ­
sredno zanimajo. Te vasi so se n a m r e č v zad­
njem d o b r e m stoletju pod vplivom gospodar­
skega razvoja in zlasti turizma naselbinsko vse
bolj povezovale in preraščale s hoteli, vilami,
novimi stanovanjskimi hišami in celo naselji
v celoto, ki j e leta 1960 u r a d n o prevzela ime
Bled (dotlej omejeno le na vas Grad) in je
tedaj začasno nastala tudi u p r a v n a enota »me­
sto Bled«.2* Te blej.ske vasi v ožjem smislu
besede so nastale v okviru cesarske posesti
(praedium), ki jo je dobil briksenški škof z
darovnico 1004. leta. Vse so po svojem n a ­
stanku več ali manj povezane s staroslovenskim obdobjem, čeprav se neposredno n o b e n a
v celoti n e veže n a staroslovenske naselbine.
P a č pa so p r a v n a njihovem ozemlju ugotov­
ljena številna arheološko staroslovenska n a j ­
dišča, p r e d v s e m grobišča.2*
N a področju vasi G r a d se v 11. stoletju
omenjajo kmetije z oznako »sub castro
Ueldes«, »sub castello Ueldes« oziroma »in
loco qui dicitur Ueldes«, »in villa Veldes«,
»sub u r b e Veldes«.'^^ V najstarejšem u r b a r j u
gospostva leta 1253 se tod omenjajo trije k r a ­
ji: Grad, P r i lipi in Žabji potok (in Burch,
a p u d L i n t h e , Grotenbach), a že v naslednjem
iz leta 1306/9 se vas G r a d šteje kot celota (in
P u r c h sub castro Veldes), čeprav se še ome­
njajo deli Chrotenpach, in P u r c h , in angulo.
Naselbinski razvoj vasi G r a d bi bil po d o ­
sedanjih raziskavah naslednji: Najstarejši del
vasi P r i lipi je t r e b a postaviti v gručasti del
sedanje vasi okoli znamenja sredi naselja, kjer
je že tedaj stala lipa; m o r d a je obstajal že k o ­
nec 10. stoletja. Sledil je nato n a s t a n e k ob­
cestnega dela v smeri proti Zaspu (in angulo,
in Winchle), ki ga viri 14. stoletja imenujejo
Gasa. Kot plod briksenške kolonizacije pa je
nastala kmetija ob Žabjem potoku, blizu s e ­
danjega hotela Jelovica.
Vas Rečica je tudi nastala iz t r e h različnih
delov. Ob staroslovenskem grobišču je v k o t u
ob odcepu ceste proti kolodvoru Bled—Jezero
nastalo gručasto jedro sedanje vasi. Ta del
je m o r d a t r e b a istovetiti z naseljem, ki ga vir
v letih 1050/65 imenuje Grimšce in kjer so
tedaj plemeniti lastniki dali škofu Altvinu v
d a r svoje posestvo (»predium quale loco Grimizahc dicto«).^" Mlajši del vasi se je razvil
ob cesti proti Gorjam in se je m o r d a sprva
imenoval Rečica, ime, ki se je prvič pojavilo v
u r b a r j u 1253. leta že kot naziv cele vasi (apud
Rieschisch). Tretji del sedanje vasi pa se je
razvil ob Mlinšci (Muehlpach), kjer so nastale
posamezne km.etije z mlini. K a k o se je poime­
novanje vasi zlilo v sedanjo Rečico, je težko
reči, kajti briksenško gospostvo je imelo od
1253 dalje posest le na Rečici, proštijsko go­
spostvo na Otoku pa je po urbarjih 1430 in
1431 imelo posest v Grimšcah. Dejstvo je, da
se v franciscejskem k a t a s t r u za vse tri dele
uporablja skupno ime Rečica, ime Grimšce p a
je bilo le oznaka za samo graščino, k a k o r je
še danes.
Mlino je po svojem n a s t a n k u stara nasel­
bina in je nastala m o r d a že konec 10. stoletja,
čeprav se pod t e m i m e n o m pojavlja šele leta
1185 v darilni listini briksenškega škofa H e n ­
r i k a cerkvi sv. Marije n a Otoku. N a starost
kaže gručasta zasnova vasi. Mlajšega n a s t a n k a
kot delo kolonizacijske v n e m e gospoda, a ven­
d a r že pred letom 1185, je del sedanje vasi,
ki ga viri označujejo kot Zazero in je nastal
kot obcestno naselje n a poti proti Bohinju.
P r v i č se je kraj omenjal verjetno v u r b a r j u
1253 pod imenom »apud lacum«, kjer je imelo
briksenško gospostvo tedaj eno kmetijo; kot
Zazero (Saser) se prvič omenja okoli leta 1350
v popisu pravic goriškega grofa kot blejskega
odvetnika. V franciscejskem k a t a s t r u je za
oba dela vasi že uporabljeno skupno ime Mli­
no.
Želeče so vas gručaste zasnove, ki je n a s t a l a
vsaj ob koncu zgodnjega srednjega veka in je
ob njej izkopano staroslovensko grobišče. V
njej so še v 11. stoletju, ko jo viri prvič ome­
njajo, prebivali svobodnjaki. Toda do n a s t a n ­
k a u r b a r j a 1253 je bila vas z 9 k m e t i j a m i že
v lasti blejskega gospostva. P o m n e n j u A.
Pleterskega j e veliko možnosti, da je v a s n e ­
posredna naselbinska vez m e d staroslovenskim in fevdalnim obdobjem.
Zagorice se prvič omenjajo v u r b a r j u 1253
(Aulatsch) in gospostvo je v njej imelo štiri
kmetije. Vas je v s e k a k o r nastala vsaj že v 11.
stoletju in ima obcestno zasnovo naselja. V
njej so bili sprva tudi številni svobodnjaki —
kosezi, ki so se ohranili kot edini v blejskih
vaseh, čeprav od petih štirje kot kajžarji, še
daleč v novi vek. Fevdalna posestna slika vasi
je najbolj pestra med vsemi blejskimi vasmi:
Zagorice so bile najbolj razbite med različna
zemljiška gospostva.^^
V zgodnjih stoletjih gospostva so imeli škof­
je tu v e n d a r sorazmerno malo podložnikov.
U r b a r 1253" našteva v G r a d u 7 h u b (Pri lipi 5,
Grad 1, Žabji potok 1), v Zagoricah 4, v Zelečah 9 in na Rečici 3 h ü b e in mlin t e r mlin ob
Blejskem jezeru (Zazero); torej 24 kmetij in 2
mlina, k a k o r smo že omenili. P o u r b a r j u
1306/9 so imeli škofje v Zagoricah 2 kmetiji,
v G r a d u že 10 podložnih kmetij s 14 švajgami,
v Želečah še vedno vseh 9 hub, ni pa n a v e ­
denih k m e t o v n a Rečici, čeprav u r b a r vas n a ­
števa. V G r a d u so se tedaj prvič omenjali n e ­
k a t e r i podložniki: Hartvik, imenovan P u e t schel, Bertold tkalec, J a n e z kovač, Tomaž v
Kotu (del Gradu) in podložnik, imenovan
Spaet. Na Mlinem pa vse do d r u g e polovice
15. stoletja blejsko gospostvo ni imelo k m e t i j .
Od konca srednjega v e k a dalje pa
posestna slika in d r u ž b e n a s t r u k t u r a
vaseh precej spreminjala. Leta 1602 je
njih briksenško posestno stanje, k a k o r
že naslednja tabela:®'^
Vas
Grad
Rečica
Milno in
Zazero
Zeleče
Zagorice
se je
v teh
bilo v
ga k a ­
Kmetije
Kaj že
Mlin
16
14
30
15
—
1
6
2
13
4
11
1
Razen v Zelečah so imela v teh vaseh pod­
ložnike tudi druga zemljiška gospostva, t a k o
otoška proštija, radovljiško gospostvo, G r i m šce. V letu 1635, ko je število kajžarjev (in g o stačev) še nekoliko poraslo, se omenjajo n a ­
slednji prebivalci vasi G r a d : Imetniki podlož­
nih h u b so bili L e n a r t P r e t n a r , Boste Siegel,
Andrej Por, J u r i j Urevc, (Vrellez), Jurij Šimbnav, J a n ž e Krevljič, A n d r e j Vidic, Matija
Prešeren, Tomaž Palko, J u r i j K u h a r , A n d r e j
Zupančič, Tomaž Oblakar, J a k o b Burja, J u ­
rij Simbnav, Matej P r e t n a r , M a r k o Poiane.
Kajžarji in gostači pa so tedaj bili: L e n a r t
Vederman, J a n ž e Kokalj, Krištof Rogač, J a n ­
že Poderčija (Podertschia), Matija Kersnik,
J u r i j P e t r a v , J a n ž e Mandelc, M a r t i n Dološan,
Avguštin Ilačič, L e n a r t Legat, J a n ž e Piber,
Andrej Kajdiš, Andrej Cube, J a n e z Fiško,
J a n ž e Plimbl, Mihael Smerkovec, J u s t i n K u r i ,
J u r i j Slamnik, Tomaž Benedik, Lovro Kolenc,
Lovro Figavec, Andrej Brenčič, Andrej M u šan, Kristijan Ferčaj, J a n ž e Serjan, Blaže Se-
laher, J a n ž e Klenčič, J u r i j Kiršner, Mihael
Bole oz. Fišer, L u k a Marvin, A n d r e j Bogajle,
Martin K l e m e n ali Česen, J e r n e j Potočnik,
Blaže Siegel, Marjeta Pezdernica in J u r i j
Krevljič.^* Do okoli srede 18. stoletja se je v
t e h vaseh bistveno povečalo število b r i k s e n ­
ških kajžarjev in gostačev, število h u b pa je
v glavnem ostalo enako. Stanje v letih 1751/57
kaže naslednja tabela.^^*
Vas
Grad
Rečica
Mlino in
Zazero
Zeleče
Zagorice
Kmetije
Kajže
15
15*
40
13
1
9
2
23
6
23
Mlini
Gostači
* od tega
4 mlini
1
Velikost blejskih vasi glede n a število hiš,
družin in prebivalcev ob koncu 18'. stoletja p a
n a m lepo pokažejo statistični podatki iz leta
1780:
Vas
Grad
Rečica
Mlino in
Zazero
Zeleče
Zagorice
Prebivalci
Hiše
Družine
69
40
81
40
740
233
53
15
36
64
17
38
304
74
182
213
248
1533
G r a d je postajal med drugim tudi kot se­
dež fare in farne cerkve daleč največja vas
med blejskimi naselji. V G r a d u je nastala, p o ­
leg cerkve sv. Marije na Otoku, kjer je bila
p r v a s a k r a l n a stavba postavljena že okoli leta
800, cerkev sv. Martina kot ena najstarejših
v blejskem gospostvu. Vendar je bil Bled v
cerkvenem oziru podrejen radovljiški prafari.
T a k o j e ostalo še nekaj let po ustanovitvi ljub­
ljanske škofije leta 1461, ki ji je bila r a d o v ­
ljiška župnija dodeljena. L e t a 1469 se prvič
omenja župnik samostojne blejske fare. Ž u p ­
nija je poleg ožjih blejskih obsegala še n a ­
slednje vasi: Koritno, Bodešče, Ribno, Selo,
Sp. Gorje, Višelnica, Zgornji Lazi, del R a dovne. Blejska Dobrava, Kupljenik, Bohinjska
Bela in Slamniki. Sredi 18. stoletja (popis
1754) je bilo v fari blizu 2870 prebivalcev. P o ­
leg župnijske cerkve j e bilo v fari t u d i večje
število podružničnih cerkva (sv. Andrej n a
Rečici, sv. J a k o b v Ribnem, sv. L e n a r t v Bodeščah, sv. Osvald v S p . Gorjah, sv. Štefan n a
Blejski Dobravi, sv. Štefan n a Kupljenku in
kapela sv. U r b a n a v Zagoricah, ki pa je sedaj
n i več). Grajska kapela, posvečena sv. Inge­
nuinu, briksenškemu patronu, in sv. Albuinu,
b r i k s e n š k e m u škofu, ter cerkev sv. Marije na
Otoku sta bili lastniški cerkvi briksenške ško­
fije. Otoška cerkev je po dolgih sporih leta
1688 pripadla ljubljanski škofiji in je postala
podružnica blejske fare šele 1842. leta.
V času cerkvenih reform Jožefa II. se je
blejska farà močno skrčila. Blejska Dobrava
j e pripadla zasipski župniji; Sp. Gorje, Višelnica. Zgornji Lazi in blejski del R a d o v n e so
bili dodeljeni gorjanski župniji; Bohinjska Be­
la, Kupljenik in Slamniki so se združili v sa­
mostojno lokalijo, enako pa Ribno, Koritno,
Bodešče in Selo v lokalijo Ribno. V blejski
fari so t a k o ostale zgolj samo ožje blejske va­
si Grad, Rečica, Mlino z Zazerom, Želeče in
Zagorice. T a k o je bilo do leta 1812, ko so r i bensko lokalijo zopet združili z blejsko župni­
jo.««
Življenje podložnih k m e t o v po končani fevdalizaciji in u t r d i t v i fevdalnih odnosov n a
briksenškem gospostvu — k a r je bil k a r hiter
proces — se ni bistveno razlikovalo od splo­
šnega gospodarskega in družbenega položaja
podložnikov drugje na Slovenskem, čeprav je
imelo seveda tudi svoje posebnosti. Ali je b i ­
lo gospostvo v svojem zgodnjem obdobju or­
ganizirano v obliki pridvornega gospodarstva,
n e vemo zatrdno. Grajska pristava kot center
dominikalne zemlje in omembe nesvobodnih
(mancipia) nakazujejo to možnost, oziroma jo
je predpostavljati.^« V t e m p r i m e r u je bil p o ­
ložaj nesvobodnih hlapcev slabši od položaja
ljudi n a podložnih kmetijah. Vsekakor p a to,
če je že obstajalo, ni dolgo trajalo. Že dolgo
p r e d najstarejšim u r b a r j e m briksenškega go­
spostva (1253) j e nastalo stanje, k i ga ta d o ­
k u m e n t kaže. Na gospostvu je živel enoten
podložniški razred, podložniki so obdelovali
podložne cenzualne kmetije (mansi censuales,
zinshvbe), ki so jih imeli v oblikah začasnega,
t u d i le doživljenjskega zakupa (ad v i t a m
suam). Od t e h k m e t i j , ki so sicer od srede 13.
stoletja mogle biti tudi že polovične (hvba dimidia, m a n s u s dimidium), v e n d a r so bile r e d ­
ke, k e r so mogle nastajati nove, cele s k r č e ­
njem, so podložniki dajali dajatve, opravljali
za gospoda razne služnosti in plačevali z za­
k u p o m povezane pristojbine (primščina, m r t vaščina). Toda ves čas gospostva so bile podložnikove obveznosti v večji ali manjši m e r i
odvisne mimo gospoda tudi od upraviteljev in
zakupnikov, ki so uveljavljali svoje osebne
koristi. Dajatve so podložniki sprva plačevali
v poljedelskih in živinorejskih pridelkih in
izdelkih ter v vinu. Na vinograde, ki so jih
prenehali gojiti konec srednjega veka po ve­
liki spremembi podnebja, spominja še danes
ime Nograd, ohranjeno v tradiciji. Vinogradi
so bili na položnih pobočjih od vasi Grad do
Zagoric. Toda že po najstarejšem u r b a r j u so
nekateri blejski podložniki od kmetij in m l i ­
nov plačevali tudi dajatve v denarju, v oglej­
skih denarjih, k a r vsekakor kaže n a zgodnje
prodiranje blagovno denarnih odnosov v go­
spostvo. V e n d a r so vse ožje blejske vasi v t e m
času še vse dajatve plačevale v n a t u r i ; podložnik ob Žabjem potoku v vinu in pšenici.si
V začetku 14. stoletja pa so del dajatev, zlasti
namesto živine in mesa, že plačevali v denarju
podložniki v Zelečah, Zagoricah in Gradu,*® za
druge pa ni podatkov. Nato so se d e n a r n e da­
j a t v e razširile povsod, čeprav so n a t u r a l n e
deioma še ostale, zlasti v žitnih dajatvah in
mala pravda, k a r kaže u r b a r iz 1464. leta. Zdi
se, da so n a t u r a l n e dajatve n a blejskem go­
spostvu ves t a čas obdržale večji p o m e n
kljub širjenju denarnega gospodarstva in bla­
govno d e n a r n i h odnosov (ali pa p r a v zavoljo
njih) zategadelj, ker je bil to interes u p r a v i ­
teljev in zakupnikov gospostva. V lastni r e ­
žiji obdelovane zemlje n a graščinski pristavi
j e bilo že zgodaj malo,** neposredne potrebe
g r a d u po poljskih pridelkih ob številnem g r a j ­
skem osebju k a r velike, v e n d a r je t r e b a i m e ­
ti za najvažnejši motiv za ohranitev dela n a t u r a l n i h dajatev neposredno korist upravitelja
oziroma zakupnika samega: ob prodaji p r e ­
sežkov n a t u r a l n e r e n t e je imel mnogo večji
dohodek.
Med drugimi služnostmi tlaka ni bila p r e ­
težka, saj je gospostvo imelo le malo domini­
kalne zemlje v neposredni obdelavi. V e n d a r
so podložniki morali opravljati razna dela, pri
košnji, spravljanju sena, za potrebe gradu je
bilo t r e b a zvoziti vse, k a r je zahteval gospod,
in drugo. Za čezmerno tlako so podložnike ce­
lo nagrajevali. Od konca srednjega veka d a ­
lje so naložili k m e t u dolžnost tovorjenja ozi­
r o m a prevoza blaga za potrebe gospoda. P o d ­
ložniki so plačevali tudi desetino cerkvi. Vse
skupaj p a j e že v t e m času oteževala samo­
volja zakupnikov, ki so z raznimi oblikami
prisile večali obveznosti podložnikov oziroma
svoje dohodke. To jim je v zadnjih desetlet­
jih 15. stoletja m o r d a še olajševal s u m a r n o pi­
sani u r b a r za leto 1464, ki je imel obveznosti
določene samo po vaseh.**
Na prehodu iz srednjega v novi vek se je
položaj podložnih k m e t o v tudi n a blejskem
gospostvu naglo slabšal. Zemljiško gospostvo
je zajela kriza, ki je tedaj n a splošno zajela
zemljiška gospostva n a Slovenskem. Iz nje so
se blejski zakupniki reševali z večanjem d a ­
j a t e v in drugih obveznosti, vračali so se delo-
m a n a n a t u r a l n e dajatve, uveljavljali stare in
uvajali še nove dolžnosti, večali tlako brez
odškodnine oziroma plačila, omejevali stare
podložniške pravice in podobno. Na podložni­
k e so v povišanih zneskih prenašali izredne
davke, ki jih je tedaj začela nalagati stanovom
centralna oblast za kritje svojih potreb (cen­
t r a l n i uradi, turški vpadi, vojna z Benečani,
najemniška vojska). V svojo korist so izrablja­
li z a k u p n e pristojbine, ki so jih s prisilnimi
menjavami podložnikov zahtevali. Omejevali
so podložniške lovske in gozdne pravice. K m e ­
tov položaj so v p r v e m desetletju 16. stoletja
slabšale še n a r a v n e nesreče. Blejsko pokrajino
je leta 1509 zajel h u d potres, ki je močno po­
rušil grajsko poslopje in n a k m e t e je padel
del b r e m e n pri popravilih. Leto pozneje je
razsajala kuga, ki je zahtevala veliko žrtev
in zmanjšala delovno silo in otežila z delovni­
m i obveznostmi preostale.^'
Z uveljavljanjem blagovno denarnega go­
spodarstva t u d i n a vasi so blejski podložniki
v t e m času vse bolj posegali v kupčevanje s
presežki pridelkov svojih kmetij in tudi z
drugim blagom (železo, les), rasla p a je t u d i
obrtna dejavnost po vaseh. Iz tega so rasla
nasprotja z zakupniki gospostva in spori z
meščani, ki so imeli trgovino in obrt za svoj
posel. Boj med mestom in vasjo se je pri b l e j ­
skih k m e t i h neposredno kazal v ostrem sporu
z radovljiškimi meščani okoli k m e č k e trgovi­
ne. Z a k u p n i k p a je moral popustiti in je Bled
leta 1539 dobil sejemsko pravico.^« Ta n a ­
sprotja so občutili tudi vaški nižji sloji, ki so
od konca 15. stoletja dalje ob rasti vaškega
prebivalstva nastajali kot kajžarji in gostači.
Gospodarsko osnovo za t e družbene spre­
m e m b e n a vasi so dajale razne nekmetijske
dejavnosti, ki so se v večji m e r i uveljavljale
t u d i n a blejskem gospostvu, ki je bilo bogato
gozda, železne r u d e in voda za pogonsko silo.
G r e poleg kmečkega kupčevanja zlasti za t o vorništvo, r u d a r s t v o in fužinarstvo ter z nji­
m a povezanimi opravili (drvarstvo, ogljarstvo), a t u d i za razno obrtno dejavnost, ki je z
večanjem prebivalstva rasla po vaseh. T u r š k i
vpadi, ki blejskega ozemlja v t e m času niso
dosegli, so le posredno vplivali n a k m e t o v p o ­
ložaj (skrb za obrambo, izredni davki za t u r ­
ško obrambo, strah). V t a k i h r a z m e r a h so se
n a gospostvu zaostrovala razredna nasprotja
in v zvezi z njimi je zraslo uporniško vrenje
podložnikov in se razširilo reformacijsko giba­
nje.
Ko se je večal pritisk nad blejskimi kmeti,
je med njimi rasel odpor proti spremenjenemu
fevdalnemu režimu in storjenim krivicam. V
letih 1493—1515 so se v številnih pritožbah
obračali n a briksenškega škofa, svojega go­
spoda in se pritoževali proti zlorabam z a k u p ­
nikov. V e n d a r se njihova pričakovanja niso
izpolnila, čeprav je škof skušal popraviti n a j ­
večje krivice. Ko so se u p o r n i kmetje na Go­
renjskem že sredi marca 1515 povezali v k m e ­
čko zvezo, ki jo je vodil radovljiški podložnik
Klander, in zahtevali staro pravdo, so se u p o r ­
nikom pridružili tudi blejski kmetje pod vod­
stvom k m e t a Tomaža. Toda še konec m a r c a
so se bohinjski kmetje ponovno pritožili pri
škofu proti blejskemu zakupniku in ga prosili
za p o m o č . " V e n d a r ni podatkov o oboroženih
spopadih n a Bledu. Razlaga za to je m o r d a v
tem, da grad po potresu še ni bil obnovljen in
je briksenški zakupnik prebival v Radovljici.
Ko je fevdalna vojska k r v a v o zadušila u p o r
julija tega leta, so sledile kazni; ujete u p o r ­
niške voditelje so usmrtili ali pohabili, vse
u p o r n e kmete pa kaznovali s posebnim, t. i.
p u n t a r s k i m feningom. P o u r b a r j u blejskega
gospostva iz leta 1602 je od 162 v u r b a r j u
vpisanih podložnikov plačevalo to obveznost
k a r 136, a od obstoječih kajžarjev le 45, k e r
je večina kajžarjev nastala šele po uporu.
Število p u n t a r s k i fening plačaj očih podlož­
nikov zgovorno izpričuje masovno udeležbo
blejskih k m e t o v v največjem slovenskim
k m e č k e m uporu.^*
Nejevolja in odpor blejskih k m e t o v proti
fevdalnemu pritisku tudi po tem u p o r u nista
prenehala. O t e m govore vedno nove pritožbe,
ki so jih naslavljali briksenškim škofom, in
številne komisije, ki so jih ti pošiljali n a Bled,
da bi uredile sporne zadeve. Podložniki so pri
njih našli večjo ali manjšo podporo proti za­
k u p n i k o m in m a r s i k a k š e n spor se je zgladil.
Tu je t r e b a iskati vzrok, zakaj se blejski
k m e t j e niso v večji m e r i upirali in vključe­
vali v poznejše u p o r e n a Slovenskem, čeprav
le-ti niso šli povsem mimo njih. Ko se je leta
1525 v Salzburgu vnel u p o r in so se t u d i k
n a m širili odmevi plebejske reformacije, je
začelo zopet vreti t u d i n a Kranjskem. Sredi­
šče kmečkega gibanja je bilo n a Gorenjskem
in verjetno je zajelo t u d i blejske k m e t e . Za­
voljo naglega nastopa plemiške vojske do p r a ­
vega oboroženega u p o r a in spopada v e n d a r ni
prišlo.3« Ni podatkov, da bi uporniško razpo­
loženje zajelo blejske k m e t e v času velikega
hrvatsko-slovenskega kmečkega u p o r a 1573.
leta, pač pa so se priključili u p o r u v letu 1635
in so se tod zbrale večje skupine upornikov,
ki so se dvignili proti novi kontribuciji n a
Kranjskem.''" P o u d a r i t i pa je treba, da so se
blejski kmetje pozneje še pogosto pritoževali
proti krivicam fevdalnega izkoriščanja z a k u p ­
n i k o v blejskega gospostva.
Blejsko področje je v času kmečkih uporov
zajela tudi reformacija, ki je za slovenski n a ­
rodni in k u l t u r n i razvoj izrednega pomena. To
versko, kulturno, družbeno in politično giba­
nje je tudi tod zraslo iz razmer nastopajočih
s p r e m e m b n a vseh področjih t a k r a t n e g a živ­
ljenja. Zdi se, da so že ob s a m e m začetku
reformacijskega gibanja odmevale n a Gorenj­
skem ideje radikalne plebejske reformacije
(prekrščevalstvo), povezane deloma z nemško
kmečko vojsko. Po odločnem nastopu plemi­
ške vojske je to zamrlo. P r o t i sredi 16. stolet­
ja pa so se začeli širiti m e d blejskimi podlož­
niki luteranski nauki. P r i tem so imeli po­
m e m b n o vlogo pripadniki plemiškega razre­
da, ki je tedaj od meščanstva prevzemalo v o ­
dilno vlogo v reformacijskem gibanju v slo­
venskih deželah. Ta vloga ni nič izjemnega,
k e r je mnogokje k m e t šel v novo vero p r a v
pod vplivom in pritiskom svojega gospoda ali
njegovega upravitelja pziroma zakupnika. Na
Bledu je bilo to v e n d a r toliko nenavadno, k e r
odpor podložnih k m e t o v ni bil usmerjen v t o ­
liki m e r i proti briksenškemu škofu k a k o r p r o ­
ti njegovemu zakupniku, ki pa je bil pogla­
vitni podpornik reformacije na Bledu. Toda
poleg plemičev so imeli pri širjenju nove v e r e
p o m e m b n o vlogo tudi katoliški duhovniki, ki
so sprejemali l u t e r a n s k e nauke.*'
P r v e korenine l u t e r a n s t v a so pognale v
blejskih vaseh že pred sredo 16. stoletja pod
vplivom zakupnika radovljiškega gospostva,
zaščitnika blejske farne cerkve in odločnega
protestanta Morica pl. Dietrichsteina. Tedaj
je že verjetno nastalo p r v o jedro p r o t e s t a n t ­
skih blejskih podložnikov, med k a t e r i m i so
bili tudi kmetje Legat, Finsinger (Finžgar) in
Krevljič, cerkveni ključarji in pozneje n a j ­
vidnejši protestanti med blejskimi kmeti.
Močno so razširili in utrdili reformacijo n a
blejskem področju novi blejski zakupnik in
glavar H e r b e r t Turjaški (1558—1574) in p r o ­
testantsko nastrojeni duhovniki v Zafepu (žup­
nik Aslär), v Lescah (župnik P e t e r Kupljenik),
radovljiški arhidiakon L e n a r t Mertlic in še p o ­
sebej blejski župnik Krištof Fašang, ki je v
letih 1548/60 kot prvi širil evangeljski n a u k
n a Bledu.*® Tudi velik del prebivalcev ožjih
blejskih vasi se je priključil novi veri. B r i k ­
senški škof je n a širjenje reformacije na svo­
jem posestvu sorazmerno zgodaj reagiral. 2 e
leta 1572 je poslal n a Bled svoja komisarja, ki
sta ocenila r a z m e r e in pripravila p r o t i u k r e p e .
Posredovala sta tudi pri ljubljanskem proštu,
naj nastopi p r o t i Fašangu, ki p a je našel za­
ščito pri Dietrichsteinu in pri lastniku gospoščine Grimšce. Na škofovo prizadevanje so
deželnoknežje oblasti v e n d a r izgnale Fašanga
z Bleda (1573). Naslednje leto pa je škof p r e ­
kinil pogodbo s Turjačanom in dal gospostvo
v zakup katoličanu J a n e z u Jožefu Lenkoviču,
ki je takoj nastopil proti protestantom. P r e ­
povedal jim je prejemati obhajilo pod obema
podobama in se udeleževati protestantskega
bogoslužja. Nobene izpraznjene kmetije ni več
podelil p r o t e s t a n t s k e m u podložniku, ostro j e
nastopil t u d i proti kmetom, ki so se zavoljo
vsega tega pritožili n a deželne stanove. Izgnal
je z gospostva tudi vse protestantske prišleke.
Vsi ti nastopi so zelo zaostrili odnose med k a ­
toliki in protestanti, ki so vztrajali v novi ve­
ri. Leta 1582, ko je že začela deželnoknežja
protireformacija, je začenjal tudi briksenški
škof z novo akcijo. Na Bled je zopet poslal k o ­
misarje z velikimi pooblastili. Prepovedali so
obiskovati podložnikom protestantske pridige
in prejemati obhajilo n a gradu v Begunjah.
Zapovedali so, da se morajo vrniti v katoliško
vero ali pa v šestih mesecih prodati z a k u p n e
kmetije in oditi z gospostva. Blejski župnik
naj bi protestante spreobrnil. K e r so kmetje
vztrajali, so naslednje leto u k a z ponovili, n a
Bled sta prišla ljubljanski škof J a n e z Tavčar
in ljubljanski prost, ki sta ponovno pozvala
protestante, naj se vrnejo v katoliško vero.*®*
Vendar so večinoma vztrajali v svoji veri. Leta
1586 je n a Bled zopet prišla briksenška k o m i ­
sija in nastopila proti protestantom mnogo
strože. Komisarja sta poklicala p r o t e s t a n t e
predse in jim zagrozila s kaznijo 100 d u k a t o v
in izgonom, če bodo vztrajali pri svojem. Vo­
ditelje luteranskih kmetov, Boštjana Finsingerja, Krištofa Krevljiča, J a n e z a Marko in J e roma Legata so zaprli, jim nato zaplenili p r e ­
moženje in jih izgnali; d r u g e protestantske
k m e t e pa so kaznovali. Naslednje leto sta nova
komisarja začela uresničevati sklepe b r i k s e n ­
škega škofa, ki m u je stal ob strani deželni
knez, nadvojvoda Karel. Podložnikom, k i se
n e bi odpovedali novi veri, naj se izplača od­
škodnina za kmetijo in posest in takoj izžene.
Ce pa bi se izgonu upirali, jih je t r e b a z a p r e ­
ti ob k r u h u in vodi. Komisarjema je bil d o ­
ločen v pomoč ljubljanski prost Sebastijan
S a m u e n . Komisarji so v juniju 1587 p r i p r a v i ­
li seznam naj odločnejših protestantov: 37
imetnikov h u b in 54 kaj žar j ev z vsemi d r u ­
žinskimi člani in jih poklicali predse. Večji del
se je pritisku uklonil (26 + 36) in se vrnil
v katoliško vero; drugi pa so morali zapustiti
kmetije in oditi z gospostva. Deželni stanovi
so zavoljo tega protestirali pri deželnem k n e ­
zu, ker so menili, da dogajanje n a Bledu po­
sega v njihove pravice. K e r pritožba ni našla
odmeva, so konec avgusta poslali n a Bled dva
odbornika in četo konjenikov pod vodstvom
A d a m a Ravbarja, ki naj bi vzpostavili izgnane
protestantske k m e t e zopet n a njihove kmetije.
P o d vplivom stanov so prišli vojski in b l e j ­
skim p r o t e s t a n t o m n a skrivaj n a pomoč tudi
številni protestantski podložniki z Gorenjske.*'
Vendar do spopada z blejskimi branilci g r a ­
du ni prišlo. Deželni knez je n a m r e č ukazal,
da morajo deželni stanovi odpoklicati svojo
vojsko z Bleda, da se protestantski podložniki
takoj izženejo in n a kmetije uvedejo katoliki.
Stanovska vojska se je res umaknila, izgon
protestantskih podložnikov pa se je vlekel vse
do druge polovice 1589. leta zavoljo obračuna
odškodnine za podložne kmetije in posest. T e ­
daj so končno izgnanim protestantom izplačali
odškodnine v skupni vsoti 4132 forintov (naj­
večjo je dobil k m e t Jerneje s Kupljenika —
450 forintov, najmanjšo 20 forintov pa kajžar
z Bodešč za hišo). Od odškodnine, ki jo j e
dobil, je m o r a l vsak odšteti še 20 fenigov v
korist zemljiškega gospoda. Iz gospostva so
izgnali 33 družin.** Med njimi so bile najšte­
vilnejše družine z Grada, in sicer: družine
podložnikov J e r o m a Legata, Sebastijana F i n ­
singerj a, Mihaela Legata ter Lovra Korošca
in družine kajžarjev krojača Tomaža Valterja,
kovača Gašperja Masalu, Gregorja Suše, G r e ­
gorja Beršavca (Werschawiz), čevljarja M a r ­
tina Weizerla, Gregorja Kosmača, krojača J a ­
koba Pukšiča (Buchschitz), tesarja J u r i j a Helerja in J e r e Keršmance. Z Rečice so morali
iti družine k m e t o v A n d r e j a P r e t n a r j a in J a ­
koba Rogača ter kajžarja Valanta P r e t n a r j a .
Sicer pa so bile izgnane le še posamezne dru­
žine iz Ribna, Bodešč in Kupljenika. Iz tega
sledi vsekakor upravičeno sklep, da so bile
p r a v ožje blejske vasi z G r a d o m n a čelu zelo
protestantske in so v njih bili najbolj t r d n i
privrženci lutrovske vere. Z njihovim izgonom
je bilo konec reformacijskega gibanja n a Ble­
du. Že leta 1590 so župniki v Zaspu, Gorjah
in n a Bledu poročali b r i k s e n š k e m u škofu, d a
je versko stanje v župnijah v redu in da so se
vsi protestanti spreobrnili.*^ Ali se je in v k o ­
likšni m e r i se je tudi n a Bledu uveljavil vpliv
novih štiftarjev, ki so se v letu 1584 razširili
v delu blejskega (Koroška Bela) in belopeškega gospostva (Jesenice, Hrušica), n e vemo.
Vendar se zdi, da se v času največjega protireformatorskega pritiska n a blejske prote­
stante kaj t a k e g a ni moglo zgoditi.**
Tudi po kmečkih uporih in protireformaciji
se položaj blejskih podložnikov ni bistveno
spremenil vse do terezijskih in jožefinskih
reform v drugi polovici 18. stoletja. Kmetje so
še ves t a čas dobivali podložno zemljo (kmetije
in manjše posestne enote) po začasnem z a k u p ­
n e m p r a v u . Po smrti podložnika — gospodar­
ja je posest pripadla nazaj gospostvu. Svojci
ali novi podložnik so dobili kmetijo v z a k u p
samo, če so plačali primščino v višini desete­
ga dela vrednosti (deseti fenig). Za m n o g e
svojce je bilo to (poleg mrtvaščine) preveliko
b r e m e in g a niso zmogli, zato so se k m e č k i
zakupniki k a r pogosto menjavali. Podložniki
so svojo podložno zemljišče oziroma kmetijo
lahko odtujili, zamenjali ali zastavili, v e n d a r
le za plačilo določene takse. Poleg dajatev v
denarju in n a t u r i so v t e m času podložnike
pestili vedno večji izredni davki, kontribucija, d e n a r n e globe pa tudi razne zlorabe za­
k u p n i k o v blejskega gospostva. Ti so, eni bolj
d r u g i m a n j , tudi v t e m obdobju zlorabljali
svoj položaj v škodo kmeta. Številne pritožbe
blejskih k m e t o v proti njim pri škofu so zna­
čilnost tudi tega obdobja. S p o r e so reševali
škofovi komisarji, k i so pogosto prihajali n a
Bled. Škofje so dajali z a k u p n i k o m navodila,
k a k o naj v mejah u r b a r i a l n i h določil posto­
pajo s podložniki in naj jim n e kratijo pravic.
K e r so se krivice in z njimi pritožbe k m e t o v
nadaljevale, m o r e m o trditi, da so škofi s t a ­
k i m r a v n a n j e m želeli v večji meri ohraniti
podložniški mir, k a k o r pa k m e t e zaščititi p r e d
zakupniki.*^
Vsa t a b r e m e n a in fevdalno izkoriščanje so
blejski podložniki zmogli tudi zategadelj, k e r
so imeli v blejski pokrajini veliko možnosti,
da so pridobivali ob sorazmerno majhnih
kmetijah sredstva za življenje t u d i z vklju­
čevanjem v nekmetijske dejavnosti. Razen s
kmetijstvom so se ukvarjali s tovorjenjem in
prevozništvom, dalje s trgovino in kupčevanjem (vse t u d i n a dolge razdalje), z delom v
r u d a r s t v u in fužinarstvu, z delom v gozdu in
ogljarstvu, z domačo obrtjo pa tudi z denarno
kreditnimi posli, o čemer govore tudi sodne
prisege blejskih k m e t o v v slovenskem jeziku,
o k a t e r i h bomo še spregovorili. Briksenško
gospostvo sodi v tem pogledu med zelo razvi­
te. Ob t a k e m stanju se je sorazmerno z rastjo
prebivalstva poglabljala t u d i diferenciacija
vaškega prebivalstva. Število kajžarjev in go­
stačev, ki so se preživljali deloma t u d i kot
vaški proletariat (dninarji, hlapci in dekle), je
naglo raslo. P o u r b a r j u 1615 je poleg 251 k m e ­
tij bilo že 618 kajžarjev n a celotnem blejskem
gospostvu, dvajset let pozneje pa je u r b a r
zaznamoval k a r 720 kajžarjev ali za 16,5 "/o
več. Njihovo število pa je do konca 18. sto­
letja še bistveno naraslo. Ob koncu tega ob­
dobja je bila torej zemljiška posest n a gospo­
stvu zelo razdrobljena, mnoge kmetije so bile
polovične, četrtinske in še manjše, število
kajž p a je n a d njimi daleč prevladovalo. L a ­
hko bi m o r d a rekli, da je v t e m času gospo-
128 ,
K R O N I K A
ČASOPIS
ZA
S L O V E N S K O
svo postalo gospostvo kajžarjev. Temu ustrez­
n a je bila družbena s t r u k t u r a blejskih vasi.
Nižji vaški sloji, kajžarji, gostači in dninarji
so v mnogih vaseh sestavljali večino prebival­
stva in so vnašali v vaško življenje nove p r o b ­
l e m e in t u d i poglede. K njim je t r e b a šteti t u ­
di sorazmerno številne razne obrtnike, ki so
p a bili deloma istovetni z gostači in kajžarji.
P o drugi plati pa so posamezni kmetje s t r ­
govino, prevozništvom in t u d i z denarnimi
posli t a k o obogateli, da so postajali potenci­
alni kapitalistični elementi n a vasi.*«
K o t eno izmed posebnosti razvoja j e t r e b a
omeniti to, da so n a blejskem patrimonialnem
sodišču podložniki prisegali v slovenskem jezi­
ku, k a r so u r a d n i pisarji zapisovali v sodne
protokole in druge sodne knjige. Prisegali so
v p r i m e r i h , k a d a r prizadeti stranki nista imeli
prič, k a d a r je prisego zahtevala ena izmed
s t r a n k v sodnem postopku in k a d a r je pri­
sego zahteval sodnik. P o velikem številu slo­
venskih priseg, kjer ni nobene v nemščini, bi
sodili, da so sodne razprave tekle v slovenšči­
ni. V njih so sodelovale tudi ženske in prise­
gale. Te prisege zasledimo v najrazličnejših
sodnih procesih oziroma zadevah (npr. dedi­
ščine, dote, zapuščine, posojila oziroma dolgo­
vi, zemljišča, pretepi, obrekovanja). Prisegali
so tožniki, toženci in priče. Besedila priseg so
bistveno razširila naše znanje o uporabi slo­
venščine v 17. in 18. stoletju in so h k r a t i iz­
redno gradivo za poznavanje t a k r a t n e g a go­
vornega jezika.**
V drugi polovici 18. stoletja se j e začel d r u ž ­
beni položaj blejskih podložnikov, k a k o r smo
že zapisali, z terezijanskimi in jožefinskimi
reformami bistveno spreminjati. Le-te je po
eni strani n a r e k o v a l celotni gospodarski in
d r u ž b e n i razvoj v poznem fevdalnem obdobju,
ki je vse hitreje šel v smeri kapitalizma. F e v ­
dalni odnosi pa so ta razvoj zavirali. P o drugi
strani je reforme zahtevala t u d i k r e p i t e v a b ­
solutne države, ki je preraščala v m o d e r n o
organizirano državo z razčlenjeno birokratsko
u p r a v o , z uvajanjem stalne r e k r u t i r a n e vojske
in z državnimi financami, ki so sedaj p r v e n ­
stveno slonele n a davčni osnovi. Ce naj bi se
država gospodarsko krepila, če naj bi k m e ­
tijska proizvodnja pokrila p o t r e b e naraščajo­
čega prebivalstva in drugih dejavnosti, če je
hotela n a k m e t e prenesti večji del državnih
b r e m e n in obveznosti, je bilo t r e b a k m e t u
zboljšati položaj, ga rešiti dela fevdalnih b r e ­
m e n , m u dati več svobode in tudi nekaj izo­
brazbe. To še t e m bolj, ker je razvoj n e a g r a r nih gospodarskih panog zahteval vedno več
svobodne in za delo uposobljene delovne sile.
K R A J E V N O
ZGODOVINO
32
1984
Poglejmo samo najpomembnejše s p r e m e m ­
be, ki so jih prinesle reforme v korist podlož­
nikov. Z a r a d i ureditve davkov, ki naj bi jih
plačevali tudi fevdalci, so državne oblasti, da
bi mogle neposredno nadzorovati višino in ob­
seg podložniških obveznosti do gospoda in
h k r a t i podložnikov in gospodov do države,
uvajale t a k o imenovano davčno in u r b a r i a l n o
rektifikacijo. Na tej osnovi so t u d i n a Bledu
nastajali t. i. rektificirani urbarji (1752 za b l e j ­
sko gospostvo, 1756/7 za gospostvo otoške p r o štije), ki so točno popisali kmetove dajatve in
služnosti. S tem je bila v veliki m e r i p r e p r e ­
čena samovolja zakupnikov, kajti k m e t se je
poslej mogel proti vsaki nepravilnosti pritožiti
n a kresijo, kjer so gospoda za p r e k r š e k t u d i
kaznovali. Vendar se je vse to le počasi u v e ­
ljavljalo. Da bi še v večji meri preprečil zlo­
rabe, je Jožef II. (1789) podrobno določil raz­
merja: 70 »/o donosa kmetije ostane podložni­
ku, 30 O/D p a gre gospodu in državi. Takoj po
Jožefovi smrti so to zaradi odpora fevdalcev
odpravili.
S patenti so zboljšali posestne odnose pod­
ložnikov do gospoda z določili o prevedbi za­
časnih zakupov v dedne zakupe po k u p n e m
p r a v u . Na blejskem gospostvu so z medseboj­
n i m dogovarjanjem sorazmerno naglo — vse­
k a k o r hitreje k a k o r n a drugih gospostvih —
spreminjali podložne kmetije v dedne. L. 1784
je bilo na gospostvu že 539 k m e t o v za p r e ­
vedbo. Da bi oblasti t a proces še pospešile, so
1. 1788 v zvezi s t e m določile, da se sme pod­
ložna zemlja n a K r a n j s k e m podeljevati samo
po k u p n e m p r a v u . P r a v tako je bila n a b l e j ­
skem gospostvu močno uveljavljena delitev
srenjskih zemljišč; z njo naj bi se okrepila
posestna in gospodarska moč k m e t i j . T a k o so
po letu 1758 razdelil velik del srenjske zemlje
»Na J a r š a h « prebivalci vasi Zeleče, Zagorice,
G r a d in Koritno.. Podobno so si leta 1777
razdelili gmajAo o Dobravcah vaščani Zago­
ric in G r a d u .
Izredno p o m e m b e n j e bil za družbeni p o ­
ložaj podložnikov t a k o imenovani nevoljniški
p a t e n t (1782), s k a t e r i m je bila n a K r a n j s k e m
podeljena osebna svoboda. S t e m je bila od­
pravljena osebna odvisnost podložnikov od
gospoda. Poslej je k m e t mogel pod določeni­
m i pogoji in seveda, če je imel gospodarske
možnosti, zapustiti zemljiškega gospoda, dalje
dajati otroke v šolo in v uk. Poslej je bil
k m e t samo še stvarno odvisen od fevdalca.
Istega leta so s posebnim r a b o t n i m p a t e n t o m
za Kranjsko državne oblasti omejile tlako, da
bi podložniki mogli bolje obdelovati kmetije.
Na blejskem gospostvu ta odlok podložnikom
ni prinesel večjih koristi, k e r kmetje niso bili
obremenjeni z veliko tlake; je pa tudi tod
onemogočil posamezne zlorabe. Od tlake se je
bilo m o g o č e s e d a j t u d i v celoti o d k u p i t i . D o
l e t a 1790 j e t l a k o o d k u p i l o p r i b l i ž n o d v e t r e ­
tjini blejskih k m e t o v .
V e n d a r p a j e ob t e h o l a j š a v a h d o l e t e l a
b l e j s k e g a k m e t a v r s t a n o v i h o b v e z n o s t i , k i so
šle p r e d v s e m v k o r i s t d r ž a v e . P o e n i s t r a n i
so bili k m e t j e v p o v e č a n i m e r i o b l o ž e n i z d r ­
ž a v n i m i d a v k i , ki so j i h p l a č e v a l i p o v e l i k o s t i
kmetije in donosu, z raznimi davščinami in
v o j n i m i posojili. H u d o b r e m e j e p a d l o n a
k m e t a t u d i s s t a l n o v o j s k o : v o j a k e so r e k r u tirali p r e d v s e m iz k m e č k i h v r s t v a š k e g a p r e ­
bivalstva. Vojaška služba je bila sprva d o ­
s m r t n a in se j e l e p o č a s i krčila (na 14 i n n a t o
n a 7 l e t ) . Š t e v i l o r e k r u t o v so d o l o č a l i p o n a ­
b o r n i h o k r a j i h (zato š t e t j e p r e b i v a l c e v ) i n s l u ­
žili s o v o j s k o l e n e p o r o č e n i s i n o v i r e v n e j š i h
v a š k i h s l o j e v , b o g a t e j š i so si l a h k o p o i s k a l i
n a m e s t n i k a o z i r o m a so s e o d k u p i l i . Z a v o l j o
t e g a s o s e m n o g i s k r i v a l i ali s e t e l e s n o p o š k o ­
d o v a l i , se n a h i t r o ž e n i l i itd., da n i b i l o t r e b a
s l u ž i t i vojske.^"
Z l e t o m 1790 s e j e z a k l j u č i l o r e f o r m n o o b ­
dobje in v veljavi je ostala večina reform, ki
so k m e t a v m n o g o č e m rešila p o d l o ž n i š k i h v e z i
oziroma oblažile n j e g o v e fevdalne obveznosti.
V naslednjih desetletjih do revolucionarnega
l e t a 1848' i n d o z e m l j i š k e o d v e z e so n a t o d o ­
zorevali pogoji za popolno odpravo fevdalnih
vezi in fevdalizma sploh, kar pa je že pred­
met drugega prispevka.
OPOMBE
1. Prim, prispevka v t e j številki Kronike: T.
Knific, Arheološld zemljevid Blejskega kota v
zgodnjem srednjem v e k u in tam n a v e d e n o l i t e ­
raturo; A. Pleterski, Župa Bled (Interpretacija)
ter razpravo istega avtorja: Uporaba arheoloških
najdb in zgodovinskih virov pri srednjeveškem
zgodovinskem raziskovanju. .., ZC 32, str. 373 si.
in tam n a v e d e n o literaturo. — 2. Prim. F. Gornik,
Bled v fevdalni dobi, Bled 1967 z viri in literatu­
ro. — 3. F. Kos, Gradivo za zgodovino Sloven­
cev v srednjem v e k u III, Ljubljana 1911, št. 17,
28, 107, 228 in 274. — 4. Glej o tem Številne li­
stine v F. Kos, Gradivo III. in IV. — 5. Za šir­
jenje in povečanje posesti briksenš-kega gospo­
stva glej A. Pleterski, Uporaba arheoloških . . .,
o. C , str. 394. — 6. Glej urbar 1253, Redditus
ecclesie Brixenensis in Veldes. — 7. Glej urbar
1464, Vermerkt die sum des vrbar des ambts V e l dedes. — 8. A. Rabensteiner, Die Herrschaft Vel­
des 1500—1641, Inavguralna disertacija, Innsbruck
1977, Str. 192—195; P. Ribnikar, Slovenske pod­
ložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled,
Ljubljana 1976, str. 10/11. — 9. F. Gornik, o. c ,
str. 125. — 10. Prav tam, ^tr. 74. — 11. A. R a -
bensteiner, o. c , str. 85/6. — 12. Prav tam, str. :
199. — 13. Glej urbar 1416 (najstarejši). Hie sein j
vermerkt die nücz, die czu Vnser frawen chircheu :
in dem Werd gehören; urbar 1430, HÜ sunt red­
ditus sancte Marie in insula prope Veldes; u r ­
bar 1431, Vrbarium prepositure Insule Veldensis.
Leta 1416 se v M l i n e m omenjajo naslednji pod- ;
ložniki proštije: Primož, Jure, Rupreht, Beduš
(Wedusch) in Mihael v Hrastu (Michel i m Chrast)
ter vdova Valpurga; v urbarju 1431 pa poleg
starega Beduša naslednji: Primožev sin Jurij,
Ruprehtov sin Mihael, Januš Matejev brat. Ni­
kolaj Czimmerstein v Hrastu (in dem Chrast) ter i
Gothard. Tega leta se p o imenih naštevajo tudi !
prosti jsici podložniki v Zazeru: Maj er, Jakob \
Trinog (Dreifusis), Martin Puc (Pucz), Martin So- i
dar (Vasser), Luka in Tomaž. — 14. F. Gornik, o. j
C , str. 142 si.; P. Ribnikar, o. c , str. 10/11. — J
15. Prav tam, str. 47, 147 si. — 16. Prav tam, ;
str. 148 si. — 17. F. Kos, Gradivo V, št. 854; j
glej L. Hauptmann, Razvoj družabnih razmer v ;
Radovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja, j
ZC 6/7, str. 274. — 18. Prim. F. Gornik, o. c , str.
118 si.; P. Ribniliar, o. c , str. 12 sL, A. Rabensteiner, o. c , str. 27 si. — 19. F. Gornik, o. c ,
str. 139 si. — 20. P. Ribnikar, o. c , str. 12 si. —
21. Gospodarska in družbena zgodovina Sloven­
cev. Zgodovina agrarnih panog II. zvezek Druž­
bena razmerja in gibanja, Ljubljana 1980, str.
45, 170 si. — 22. P. Ribnikar, o. c , str. 21 j
si. — 23. Prav tam, str. 7. — 24. Krajevni leksi- ;
kon Slovenije I, Ljubljana 1968, str. 277 :
si. — 25. F. Kos III, št. 164, 166, 236, 314, 369. ;
— 26. Prav tam, št. 168. — 27. F. Gor- j
nik, o. C , str. 9 si. in 19; A. Pleterski, Upo- \
raba a r h e o l o š k i h . . . o. c , str. 383 in tam n a v e - j
deni viri in literatura. — 27a Tabela je nare- |
jena po podatkih F. Gornika, o. c , str. 11, 13, 14, j
15, 19. — 28. A. Rabensteiner, o. c , str. 177. — i
28a. Tabeli sta narejeni po podatkih F. Gornika, \
o. C. Ker se ti podatki n e ujemajo z urbariahiimi j
podatki iz leta 1756, ki jih ima P. Ribnikar, opo­
zarjam s tem nanje, o. c , str. 10/11. — 29. F . ,
Gornik, o. c , str. 168 si.; A. Rabensteiner, o. c , i
str. 282 sL; M. Miklavčič, Predjožefinske župnije]
na Kranjskem v odnosu do politične uprave, GMS !
25/6, str. 20, 48. — 30. F. Kos, Gradivo III, št. 144
— 1050/65, št. 259 — 1070/80, št. 300 — 1075/90. —
31. Urbar 1253; za vinograd še F. Kos, Gradivo
III, št. 210 (vineam quandam Chreine in loco
qui dicitur Ueldes), št. 239 (terciam partem cuius- i
dam vinee que sibi in partem cessit loco Ueldes), i
št. 240, 241, 369 (vineam unam sub urbe V e l d e s ]
sitam) ; Zgodovina agrarnih panog, o. c , str. 289,.
291. — 32. Urbar 1306/9 — Liber prediorum ecclesie Brixinensis factus anno domini MCCCLXX .
tempore Johannis episcopi; škof Johannes 1306
do 1324. — 33. Po urbarju 1253 je dajala pristava
majhne donose: >>Item Meierhoue, que solvunt 25
modios tritici et 25 modios sigili et 4or fabarum
et 100 e t 4or avene et 12 porcos. Item 21 morde- ;
bälge. Item 12 linthelim cum serviciö ebdo- i
madali. Item dominus episcopus habet ibi unum i
voruerch.-« — 24. Urbar 1464; prim. L. Hauptman, j
O. C , S t r . 277. — 35. F. Gornik, o. c , str. 40 si.
50; A. Rabenstedneir, o. c , str. 223 si.; B. Reisp,
Blejski grad, Ljubljana 1983. — 36. F. Gor­
nik, o. C , str. 5i_ — 37. Prim. V. Valenčič,
Gostinska in prehrambena obrt. Publikacije
Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave 3,
str. 133; A. Rabensteiner, o . c , s t r . 189, v z a ­
četku 17. stol. se omenja na Rečici in v Mlinem
18 mlinov. — 37a. A. Rabensteiner, o. c , str. 238.
— 38. B. Grafenauer, Kmečki upori na Sloven­
skem, Ljubljana 1962, str. 94, 97 si., 160 si.; isti,
Boj za staro pravdo v 15. i n 16. stoletju na S l o ­
venskem, Ljubljana 1974, str. 41 si., 80 si., 115 si.,
— 39. B. Grafenauer, Boj za staro pravdo O. c ,
str. 126 si. — 40. B. Grafenauer, Kmečki upori
o. C , str. 300; A. Rabensteiner, o . c , str. 239. —
41. Prim. F. Gestrin, Družbeni razredi na Sloven­
skem in refoi-macija. Drugi Trubarjev zbornik,
Ljubljana 1952, str. 15 si.; isti, Reformacija v
Ribnici in okoMci, Kronika 30, str. 95 si. — 42.
F. Kimovec, Veldes einst und jetzt, Laibach 1908,
str. 52 si. — 42a. M. Dolinar, Zapisi škofa Janeza
Tavčarja o stanju v ljubljanski škofiji, AES 3,
str. 47 sL; glej O n j e m še S B L 12, str. 42. —
43. A. Dimitz, Geschichte Krains III, str. 126,
129. — 44. F. Gornik, o . c , str. 59. —
45. Prav tam, str. 51—60; A. Rabenstedner, o.
C , str. 240—251. — 46. J . Gruden, Zgodo­
vina slovenskega naroda, Celovec 1910, str. 686;
F. Gestrin, Družbeni razredi, o. c , str. 40 si.;
J. Till, Stifter und Springer. Beiträge zur
Geschichte einer religiösen B e w e g u n g i m 16. und
17. Jahrhundert in slowenischen Raum Inneröösterreich, Inavguralna disertacija, Graz 1977. —
47. F. Gornik, o. c , str. 60 si.; P. Ribnikar, o. c ,
str. 21 si. — 48. P. Ribnikar, o. c ; urbar 1756. —
49. Prav tam; M, Kos, Slovenske prisege loških
in blejskih kmetov iz prve polovice 17. stoletja,
GMS 22, str. 71 si. — 50. Gornik, o. c , str. 70;
F. Gestrin — V. Melik, Slovenska zgodovina od
konca osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana
1966, str. 10 s i . Zgodovina Slovencev, Ljubljana
1979, str. 358 si.; Zgodovina agrarnih panog II,
str. 446 si.