ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE
Zvezdarska 1, 1115 Ljubljana
Vabimo vas na redno mesečno predavanje
z naslovom
ARHIVSKO GRADIVO ZA ZGODOVINO KMETIJ NA
OBMOČJU GOSPOSTVA ŠKOFJA LOKA
Predavanje bo v četrtek, 16. februarja 2017, ob 13. uri
v prvem nadstropju Arhiva Republike Slovenije na Zvezdarski 1 v Ljubljani.
Predaval bo dr. Alojz Demšar.
O vsebini:
Škofjeloško gospostvo škofije Freising je obsegalo Škofjo Loko, Poljansko in Selško dolino,
večji del Sorškega polja, besniško območje in tudi oddaljeno Dovje. Njegov začetek sega v
leto 973, ko je freisinški škof Abraham to ozemlje prejel z darovnico nemškega cesarja Otona
II.; gospostvo je bilo podržavljeno leta 1803. Bogato arhivsko gradivo so izčrpno obdelali
zgodovinarji F. Kos, P. Blaznik, M. Bizjak in drugi, tako da je pri nas to gospostvo
zgodovinsko verjetno najbolje raziskano. Srednjeveška kolonizacija je zajela ravninski svet
na dnu obeh dolin in del Sorškega polja do srede 12. stoletja, sredi 14. stoletja pa se je
končala na skrajnem jugu gospostva na območju Vrha Svetih treh kraljev. Dve stoletji
pozneje, po letu 1500, so bili s samotnimi kmetijami ali rovti poseljeni gozdni predeli Nove
Oselice, Davče, Martinj Vrha nad Železniki in okolice Žirov. Ohranjeno arhivsko gradivo
omogoča povezavo vseh posesti iz urbarjev loškega gospostva in iz terezijanskega katastra
s kmetijami franciscejskega katastra. V terezijanskem katastru loškega gospostva najdemo
dva seznama istih lastnikov, ki sta bila sestavljena po različnem sistemu. Prvi seznam je
»obrazec D«, napisan je na enak način kot urbarji loškega gospostva. Pri drugem seznamu
gre za štiftni register. V njem so vse posesti loškega gospostva oštevilčene z zaporednimi
številkami od 1 do 2807. To so t. i. rektifikacijske številke; z njihovo pomočjo lahko
ugotovimo, katero hišno številko je ob oštevilčenju leta 1770 dobilo določeno posestvo
loškega gospostva. Rektifikacijske številke so namreč vpisane tudi v zemljiški knjigi loškega
gospostva in v ohranjenem delu jožefinskega katastra. Na predavanju si bomo ogledali
primere povezav urbarskih podatkov in franciscejskega katastra, posebej pa tudi, kako
sestavimo historiat posamezne kmetije. Historiati kmetij, nastalih po letu 1500, nam pojasnijo
potek naselitve in povedo, od kod so prišli naseljenci in kako je mlada kmetija poravnavala
obveznosti. Poleg tega nam razkrivajo, na katerih gruntih so živeli najvplivnejši, župani, in
kako so kopičili grunte, kje so stali mlini in kje krčme. Pomembno je, da lahko podatke iz
terezijanskega popisa prebivalstva »lokaliziramo« na hišne številke.
O predavatelju:
Alojz Demšar je doktoriral iz anorganske kemije in bil do upokojitve leta 2015 profesor na
Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Domoznansko-zgodovinskim
temam se je posvetil v delih Knjiga hiš na Žirovskem (2010, v soavtorstvu s P. Leben Seljak),
Hiše na Lučinskem med letoma 1291 in 1785 (2011, v soavtorstvu s P. Leben Seljak),
Dediščina župnije Šentjošt (2013, v soavtorstvu s P. Leben Seljak in T. Koširjem) ter Zvonovi
na Žirovskem (2016).
Vljudno vabljeni!