ČRENSOVCI - Hiter.si

Društvo upokojencev Črenšovci s svojimi dejavnostmi nudi
možnost srečevanja in aktivnega preživljanja jeseni življenja
preko 300 članom. Člani društva se udeležujejo srečanj
upokojencev v občini in v Pomurju, posebej praznujejo ob
svetovnem dnevu starejših. V času svoje starosti poudarjajo
predvsem veselje ob doživljanju starosti in zadovoljstvo,
da lahko v okviru društva ohranjajo in izboljšajo kvaliteto
življenja starejših ob bogatem spoznanju, da je jesen
življenja lahko lepa, topla in barvita.
Levo od župnijske cerkve se nahaja župnijski dom Svete družine,
v katerem je tudi sedež Zavoda Svete družine, kjer se srečujejo
in ustvarjajo številne skupine in mladi. V osrednji večnamenski
dvorani župnijskega doma se nahaja mogočen lesen mozaik, delo
akademskega slikarja Štefana Hauka. V prostorih župnijskega
doma so stalne razstave o Jožefu Kleklu st., Danijelu Halasu,
Francetu Ciganu in naših izseljencih. Tu je tudi Župnijski urad in
Kleklova knjižnica.
Prekmursko društvo generala Maistra Črenšovci je
domoljubno društvo, ki s svojim programom skrbi za krepitev
občutka pripadnosti kraju, občini, pokrajini in domovini.
Društvo Sožitje je prostovoljna nevladna organizacija, ki
predstavlja možnost povezovanja, delovanja in pomoči
osebam z motnjami v razvoju. V okviru svojega delovanja
posvečajo največ skrbi in pozornosti usposabljanju oseb z
motnjami v duševnem razvoju za samostojno življenje.
Klub ŠTRK Črenšovci združuje bolnike s cerbovaskularno
boleznijo, njihove svojce in tiste, ki s svojim znanjem in delom
lahko tem bolnikom in njihovim svojcem pri premagovanju
njihove bolezni pomagajo.
Kaj vam lahko pokažemo ...
Vabimo vas na sprehod po Črensovcih, da spoznate naš kraj,
zgodovino, kulturno in naravno dediščino in odprtost ljudi,
ki tod bivamo …
Najmogočnejši in najstarejši objekt v vasi predstavlja
župnijska cerkev Povišanja svetega Križa. Pred cerkvijo
rastejo mogočna stoletna drevesa.
Pred župnijskim domom Svete družine se nahaja Plejev križ, ki
je bil postavljen leta 1906. Ob robu župnijskega dvorišča stoji
pomnik našim izseljencem (2006).
Onstran cerkve se nahaja Park spominov, v središču katerega je
postavljen spomenik padlim v 1. svetovni vojni, okrog spomenika
sta doprsna kipa naših zaslužnih rojakov dr. Franceta Cigana in dr.
Ivana Zelka.
Pot med urejenim drevoredom vodi na pokopališče. Osrednji križ
na pokopališču je postavljen v sklopu groba prvemu črensovskemu
župniku Petru Borkoviču. Leta 2002 so bili obnovljeni duhovniški
grobovi. Na pokopališču stoji tudi spomenik Žalostni materi božji.
Za pokopališčem se nahaja športni park Črenšovci, v katerem
potekajo med letom različne prireditve in srečanja. Ob športnem
parku je Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci, ob poslopju
osnovne šole pa se nahaja urejen šolski park, v osrčju katerega
ju umeščen šolski ribnik, tu lahko vidimo še prekmurski leseni
»kukorčnjak« (lesen objekt, ki je na kmetijah služil za spravilo
koruze) in učilnico na prostem. Park krasijo mogočni iglavci, bele
breze, Prešernov gaj in urejene cvetlične grede.
Pot nadaljujemo v smeri proti glavni cesti
skozi vas do osrednjega trga, kjer je na
zelenici nasproti trgovine zasajena lipa, ki
so jo krajani posadili leta 1991 kot poklon
novo nastali domovini Sloveniji. Ob lipi stoji
spomenik prekmurske matere, ki k sebi
stiska otroka in zre v daljavo. Spomenik
predstavlja poklon prekmurski materi, ki
je v preteklosti, predvsem v času velikih
socialnih stisk in množičnega izseljevanja
v tujino, predstavljala zatočišče in steber
za otroke, družino in pokrajino.
Pot nadaljujemo po pločniku v smeri Murske Sobote.
Nasproti pošte stoji Zadruga, v kateri se nahaja kulturna
dvorana, trgovina in krajevna knjižnica. Na pročelju
zgradbe je spominska plošča padlim domačinom med drugo
svetovno vojno. Skozi vse leto potekajo v kulturni dvorani
različne prireditve. Krajevna knjižnica Črenšovci predstavlja
bralno središče občine.
Le streljaj naprej stoji Kleklov dom, v katerem se danes nahaja
sedež Občine Črenšovci, v preteklosti pa je predstavljal
versko-kulturno središče kraja in pokrajine ob Muri.
Pred Kleklovim domom je postavljen doprsni kip duhovnika,
urednika, publicista in narodnega buditelja Jožefa Klekla
starejšega, ki je v času svojega duhovniškega službovanja in
pozneje v času svojega bivanja v Črensovcih pustil neizbrisen
pečat kraju, pokrajini ob Muri in ljudem.
Po pločniku ob glavni cesti nadaljujemo pot v smeri Murske
Sobote mimo vaškega gasilskega doma.
Želimo, da bi se v našem kraju prijetno počutili in upamo,
da se boste kot lastovke med nas vrnili še kdaj.
Izdaja: Zavod svete družine Črenšovci
Vsebine: Dragica Kolenko, Andreja Sever, dr. Andrej Hozjan
Oblikovanje: www.veveve.si
Več informacij na:
www.zupnija-crensovci.si
www.obcina-crensovci.si
www.jenamena.si
ČRENSOVCI
Kako so živeli v Črensovcih?
Kako živimo v Črensovcih?
Konec 11. stoletja je področje kraja vključeno v madžarsko
kraljestvo. Civilno- in cerkvenoupravno je sprva spadalo v
okvir gospostva ter pražupnije s sedežem v bližnjem Črncu
(poznejše Turnišče), nato pa od 1645. do konca 1. svetovne
vojne v okvir gospostva Beltinci.
Najstarejši znan zapis krajevnega imena, Chremsouc,
Chrensouch, je iz leta 1322. Malo po omenjenem letu je tu
že stala lesena kapela, posvečena Povzdignjenju sv. Križa.
Ob podložnih kmetih je tu vseskozi živelo nekaj svobodnih
kmetov in celo dve nižjeplemiški družini Salaj in Godina. S
povečanjem okoliškega prebivalstva se 1807. tu ustanovi
nova župnija sv. Križa, ki 1859. dobi novo veliko cerkev, in
stalna nižja šola. Okrog 1850. je bilo v kraju že 29 kmetij in
še 16 želarjev, skupaj približno 870 ljudi. Iz nekdanje vaške
občine je ustanovljena mala občina in še notarišija (= državni
notar) ter matični urad. Od 1883 je tu pošta in tudi prva
trgovina ter krčma, prebivalstvo pa je preseglo 1000.
Kulturno-turistično društvo Črenšovci omogoča svojim
članom delovanje v številnih sekcijah društva. Največji in
najbolj odmeven projekt Kulturno-turističnega društva
Črenšovci, ki odmeva tudi širše po Pomurju in domovini,
predstavlja tradicionalni JENAMENA FEST, festival
rokodelstva, domače obrti, kulture in kulinarike, ki poteka
vsako leto konec avgusta in je predvsem festival z bogato
vsebino, kjer lahko vsak obiskovalec najde nekaj zase.
Ko se je tu naselil upokojeni župnik Jožef Klekl st., je kraj
hitro postal eno od središč prekmursko-slovenske zavesti,
po priključitvi Prekmurja Kraljevini SHS pa tudi močno
javno, predvsem versko in kulturno središče. Z novo oblastjo
nastopijo povsem drugačne življenjske razmere. Notarski
urad so ukinili, občine pa ne. Nastalo je več društev ter
religioznih združb, ljudska hranilnica in posojilnica, agrarna
zadruga, zgrajen je Naš dom (Kleklov dom), ki je postal tudi
prosvetni dom in sedež krajevne knjižnice.
Društvo ETNO združuje predvsem mlade, ki delujejo na
področju turistične in športne dejavnosti. Tako vsako leto
člani na začetku maja organizirajo že tradicionalno športno
prireditev MURA KROS.
Športno društvo Črenšovci si prizadeva za večjo vključenost
občanov v športne in rekreativne dejavnosti. Za člane
organizirajo rekreativno vadbo v šolski telovadnici in različne
pohode. Nekateri člani tekmujejo v streljanju z zračno puško
in dosegajo vidne uspehe v republiškem merilu, udeležujejo
pa se tudi mednarodnih tekmovanj.
2. svetovna vojna je tu znova vzpostavila madžarsko oblast.
A ta oblast je 1945. morala pobegniti, nastopila je nova
komunistična Jugoslavija. Ta je ukinila staro črensovsko
občino in jo nadomestila z novo krajevno skupnostjo,
podrejeno občini Lendava. Življenjske razmere so se takoj
po vojni zelo zaostrile, od konca 50. let 20. stoletja naprej pa
se je življenje v kraju začelo postopoma izboljševati.
Nogometno društvo Črenšovci z ekipami, od mladinske
do članske, goji in širi veselje do igranja in spremljanja
nogometne igre.
Danes Črensovci z okrog 1200 prebivalci imajo banko, pošto,
osnovno šolo, zdravstveni dom z lekarno in matični urad.
www.geopedia.si
Člani Čebelarskega društva Črenšovci v svojih čebelnjakih
posedujejo blizu 2000 čebeljih družin. Prvo medenje se
v naših krajih prične s cvetenjem sadnega drevja in oljne
ogrščice; sledi najpomembnejša paša na akaciji. V sklopu
svojega delovanja organizirajo debatne večere o aktualnih
problemih, udeležujejo se strokovnih usposabljanjih in
ozaveščajo potrošnike o pomenu rabe medu in medenih
izdelkov v prehranski verigi.