1. No category

Živeti z multiplo sklerozo
L.SI.09.2011.0080
in postopno ohranjanje
polnovrednega življenja
Bayer, d. o. o., Bravničarjeva 13, 1000 Ljubljana · www.ms-gateway.si
1
Multipla skleroza –
uvod
Vsebina
Zvezek spada v serijo knjižic o multipli sklerozi (MS)
in z njo povezanih vprašanjih.
Kaj je multipla skleroza?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Dogajanja v telesu zaradi multiple skleroze . . . . 11
V prvi knjižici boste izvedeli, kaj se zgodi, kadar se
'branilci' spremenijo v 'napadalce' in kateri simptomi
se lahko pojavljajo. Poleg tega so v nadaljnjem
besedilu razložene različne oblike in možni vzroki te
bolezni. Sledijo podatki o povprečni starosti ob
nastopu multiple skleroze (30 let) in razmeroma
majhnem tveganju, da bi jo podedovali. Morda vas
bo zanimalo tudi kaj o nosečnosti.
Vrste multiple skleroze. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Vzroki multiple skleroze. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Kdo zboli za multiplo sklerozo?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Slovarček. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
V nadaljnjih knjižicah boste nemara našli odgovore
na vprašanja še o drugih vidikih in zdravljenju te
bolezni, morda se vam bo zdelo koristno prebrati kar
vse.
2
3
Kaj je multipla skleroza?
Preden boste začeli brati uvod, se morate zavedati,
da tipična oblika multiple skleroze ne obstaja.
Slika 1:
Živčevje
možgani
hrbtenjača
Gre za zelo spremenljivo bolezen, katere oblika ni
vedno enaka in je ni mogoče napovedati. Simptomi
pri posameznih bolnikih so različni in se med potekom
bolezni nadalje spreminjajo. Mnogi ljudje s to
boleznijo živijo še naprej normalno in dolgo ne
občutijo nobenih težav.
Značilno za multiplo sklerozo je, da simptomi
nastopijo nenadoma. Tak začetek imenujemo
zagon (tudi napad, poslabšanje ali relaps).
Navadno težave popustijo v nekaj dneh ali
tednih in bolnikovo stanje se popolnoma ali
delno izboljša. Obdobje izboljšanja
imenujemo mirovanje (tudi remisija).
Multipla skleroza je spremenljiva in vse
življenje trajajoča bolezen, ki prizadene
mnoga (multipla) območja osrednjega
živčevja (OŽ), kar povzroči okvare in brazgotine
(skleroze) v možganih ali hrbtenjači ali obeh.
možgani in hrbtenjača = osrednje živčevje,
ki deluje kot centralni ukazovalni center
periferni
živci
4
Osrednje živčevje sestavljajo možgani in hrbtenjača.
V telesu deluje kot komandni center, ki nadzoruje
gibanje mišic ter zbira in pojasnjuje prihajajoča
čutilna sporočila iz perifernega živčevja (PŽ), ki ga
sestavljajo čutilni in motorični živci (slika1). Živci
omogočajo, da se različni deli telesa medsebojno
sporazumevajo.
Primer
Ko primemo vročo skodelico, periferni živci začutijo
vročino in to sporočijo osrednjemu živčevju.
Slednje odloči, da je treba pustiti skodelico, naj se
ohladi.
Periferni živci prenesejo ukaz do mišic roke, naj
spustijo skodelico.
Slika 2:
Živci prenašajo
sporočila med
različnimi
deli telesa
živčna celica
akson
zunanja izolacijska
obloga živcev
(mielinska plast)
živci v preostalem telesu = periferno živčevje (PŽ),
ki prevaja ukaze na periferijo, na primer v mišice in kožo
5
Električni dražljaji potujejo po živcih in omogočajo
možganom, da se povezujejo z različnimi deli telesa
(slika 2). Živčevje lahko preiskujemo tako, da
preizkušamo različne avtomatične reflekse, katerih
delovanje preverjamo tudi s tem, da po kolenu ali
komolcu udarimo z majhnim refleksnim kladivcem.
Živahnost refleksov nam pomaga prepoznati
nevrološke motnje.
Pri multipli sklerozi
telo iz neznanega
razloga zaznava
mielin okoli živcev
kot 'tujek', kar
povzroči vnetje
vzdolž poteka
živca.
Pomen mielina
V možganih in hrbtenjači so živčna vlakna ovita z
izolacijsko ovojnico, to je zaščitna plast, ki jo
imenujemo mielin. Potrebna je tudi zato, da pospeši
prevajanje električnih dražljajev, ki zahvaljujoč tem
maščobnim plastem preskakujejo z ene od
enakomerno razporejenih prekinitev v mielinski
ovojnici, imenovane zažemek, do naslednje. To
omogoča, da poteka prevajanje sporočil z veliko
hitrostjo (slika 3a).
Slika 3a:
Normalni
živčni dražljaj
Sporočilo se premika hitro (približno 400 km/h)
Normalen živec – mielinska ovojnica ni poškodovana
6
Izguba mielina in njene posledice
Vnetje pri multipli sklerozi okvari mielinske ovojnice.
Vnetno dogajanje pa ne poškoduje le mielina, ampak
tudi oligodendrocite. To so celice, katerih naloga je
tvorjenje in vzdrževanje mielinske ovojnice aksonov v
osrednjem živčevju. Pri multipli sklerozi je mogoče z
lahkoto prikazati mesta vnetja z magnetnoresonanč­
nim (MR) slikanjem možganov.
Od okvare …
Makrofagi so čistilne celice imunskega sistema, ki
'pojedo' razgrajeni mielin. Tako ostanejo živčna
vlakna gola, imenujemo jih demielinizirani aksoni, ki
poškodovani ne morejo učinkovito prevajati električ­
nih dražljajev. Če je vlakno golo oz. demielinizirano,
lahko prihaja do kratkega stika z drugimi vlakni ali pa
prevajanje v živčnem sistemu ne poteka več normalno.
Ko so mielinske ovojnice okvarjene, postanejo
dražljaji počasnejši. Prenašanje sporočil mora
potekati vzdolž celotne dolžine živčnega vlakna, kar
postane veliko počasneje kot pri preskakovanju
impulza od zažemka do zažemka. Prevajanje je
počasnejše ali se povsem prekine (slika 3b).
Slika 3b:
Poškodovani prenos
živčnega dražljaja
Sporočilo se premika počasi (približno 4 km/h)
Poškodovan živec – mielinska ovojnica je poškodovana ali uničena
7
Ko vnetje mine, se sprožijo obnovitveni procesi,
ki včasih privedejo do remielinizacije (obnove)
poškodovanega mielina (glejte sliko 4).
Izmenjavanje poškodbe in obnove živčnih vlaken
osrednjega živčevja se lahko kar naprej ponavlja. Če
vnetje zajame veliko območje v osrednjem živčevju,
zapusti brazgotine, ki jih imenujemo plaki, katere
prikažemo z magnetnoresonančnim slikanjem. Kadar
se vnetje na določenem mestu kar naprej ponavlja,
obnovitveni procesi ne dohajajo propadanja, zato
živci ostanejo trajno okvarjeni.
Potemtakem pri bolnikih z multiplo sklerozo hkrati
potekata demielinizacija in remielinizacija. Od mesta
poškodbe možganov ali hrbtenjače je odvisno, katere
simptome bodo posamezniki občutili.
Slika 4:
Remielinizacija
(obnova)
poškodovanega
mielina.
Obnovljene
mielinske ovojnice
so tanjše in
prekinjene z več
zažemki.
8
Normalno
vlakno
Demielinizirano
vlakno
… do simptomov
Simptomi multiple skleroze so odvisni od mesta
demielinizacije v možganih in hrbtenjači in se med
posamezniki zelo razlikujejo. Ne moremo jih
napovedati vnaprej. Prizadete so lahko mnoge
telesne dejavnosti. Nekateri zboleli za multiplo
sklerozo dolgo sploh nimajo nikakršnih simptomov,
zato se zdi, da možgani kljub okvari nekaterih živčnih
prog zmorejo nadomestiti njihovo odpoved tako, da
preusmerijo živčne dražljaje po drugih poteh.
Pri drugih bolnikih pa je po mestu okvare mogoče
s precejšnjo verjetnostjo predvideti simptome, ki jih
bo posameznik občutil. Važno si je zapomniti, da bo
večina bolnikov z multiplo sklerozo občutila samo
nekatere njene najpogostejše simptome.
Okvara živčnih vlaken (demielinizacija) izzove
motnjo prevajanja in izgubo funkcije, kar povzroči
zagon multiple skleroze. Remielinizacija omogoči
ponovno prevajanje in izboljša bolnikovo stanje.
Remielinizirano
vlakno (v celoti
tanjše; krajše razdalje med zažemki)
9
Običajni simptomi bolnikov z multiplo sklerozo
Nenormalne občutke imajo le nekateri bolniki z
multiplo sklerozo, na primer nenavaden občutek
mraza, omrtvelosti, mravljinčenja ali srbenja.
Motnje vida se kažejo kot moten vid ali
nezaznavanje barv, večinoma na enem očesu.
Utrudljivost je eden najpogostejših simptomov
multiple skleroze. Stalna utrujenost ni povezana
s stopnjo nevrološke prizadetosti ali obsežnostjo
sprememb na magnetnoresonančni sliki, je pa
povezana z depresijo.
Motorični izpadi so togost, ohromitev, izguba
mišične moči, spastičnost okončin.
Težave z ravnotežjem nastanejo med hojo ali se
kažejo kot tresenje.
Težave s prebavo ali sečnim mehurjem se izrazijo
kot zaprtje ali moteno odvajanje seča.
Težavi pri spolnosti sta impotenca ali izguba
občutka v predelu spolovil.
Bolečina je lahko nenadna (na primer za očesom),
kronična (na primer v okončinah ali hrbtu) ali
občasna težava mnogih bolnikov z multiplo sklerozo.
Večino navedenih težav je mogoče zmanjšati z
različnimi ukrepi ali zdravili. Najbolje je, da se
pogovorite z osebnim zdravnikom, ki vam bo
svetoval najboljšo metodo zdravljenja za vašo
bolezen. Nekateri simptomi se pojavljajo pogosto,
drugi le redko. Vendar je multipla skleroza lahko
'potihem' aktivna celo pri ljudeh, ki sploh nimajo
nobenih simptomov.
Dogajanja v telesu zaradi multiple skleroze
Multipla skleroza prizadene belo snov v možganih ali
hrbtenjači ali obeh. Ni pa nalezljiva bolezen. Tudi ni
nujno, da bo zboleli postal nepomičen in vezan na
invalidski voziček.
Stopnja prizadetosti zaradi multiple skleroze se lahko
sčasoma povečuje, potek bolezni in vrsta simptomov
pa se pri posameznikih znatno razlikujeta. Izjemno
pomembno je zgodnje prepoznavanje bolezni.
Navedeni simptomi lahko povzročijo
depresijo, ki pri bolnikih z multiplo
sklerozo ni redka.
10
11
Multipla skleroza in vloga imunskega sistema
Ko se branilci sprevržejo v napadalce
Navadno nas telesni obrambni (imunski) sistem
telesa varuje pred raznovrstnimi okužbami. Vnetje
nastane, kadar imunski sistem napade tuje klice, kot
so bakterije, virusi, paraziti ali glivice. Bele krvničke
in med njimi specifične imunske celice makrofagi
delujejo kot vojaki v prvi bojni črti imunskega
sistema. Obrambo pred tujimi vsiljivci usklajujejo
tako imenovane celice T, ki so ključne v imunskem
sistemu.
Ker je v akutni fazi multiple skleroze poškodovana
krvno-možganska prepreka, stražarji imunskega
sistema lahko pridejo v možgane in pomotoma
(kot se dogaja pri vseh avtoimunskih boleznih)
napadejo naše lastno tkivo. Tako se nekdanji branilci
spremenijo v napadalce, ker svoje prijatelje (torej
lastno tkivo) zmotno prepoznajo za sovražnike.
Njihov napad poškoduje mielinske plasti, ki jih nato
'pojedo' makrofagi (slika 5). Napad makrofagov je le
eden od načinov okvare mielina.
Imunski sistem v redkih primerih, kot so avtoimunske
bolezni (kjer predpona avto- pomeni lasten),
pomotoma prepozna normalne celice lastnega
telesa kot 'tuje vsiljivce'. Nato zavedene celice T iz
neznanega vzroka napadejo lastne živčne celice. To
se dogaja pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki zato
spada med avtoimunske bolezni, med katerimi je le
ena izmed številnih.
Primeri drugih avtoimunskih bolezni so tudi
Chronova bolezen, luskavica, artritis.
Ko je mielin okvarjen, sporočila ne morejo več potovati po prizadetih živcih tako hitro kot prej. Mielinske
ovojnice so glavni cilj avtoimunskega napada pri multipli sklerozi. Najprej je prizadet mielin, pozneje pa tudi
ogoljeni aksoni. Pojavijo se znaki multiple skleroze.
Slika 5:
Branilci se
spremenijo v
napadalce in
poškodujejo
mielinske ovojnice
aksonov.
Makrofag požira mielin
Mielin je preluknjan
Akson živca
Plasti mielina
12
13
Vrste multiple skleroze
Recidivno remitentna multipla skleroza je
najobičajnejša oblika, za katero zboli več kot 80 %
bolnikov. V zgodnjih fazah lahko bolezen poteka več
let brez simptomov. Zagonov ni mogoče predvideti in
simptomi lahko izbruhnejo kadarkoli. Novi ali prejšnji
simptomi lahko nastopijo nenadoma, trajajo nekaj
dni ali tednov in nato spet izginejo. V času med
dvema zagonoma je videti, kot da multipla skleroza
ne napreduje.
Ta bolezen se lahko med posamezniki zelo razlikuje,
saj napade živčevje na različnih mestih. Pri večini
zbolelih za multiplo sklerozo v zgodnjih obdobjih se
simptomi pojavijo nenadoma kot prehodne motnje
brez kakega očitnega povoda. Nenaden pojav
simptomov ali spremembo na slabše imenujemo
poslabšanje, zagon ali relaps (potek z zagoni).
Poznamo štiri različne vrste multiple skleroze
(slike 6–9):
Recidivno remitentna multipla skleroza (RRMS)
Sekundarno progresivna multipla skleroza (SPMS)
Primarno progresivna multipla skleroza (PPMS)
Benigna multipla skleroza (BMS)
Slika 6:
Značilni potek
recidivno
remitentne
multiple skleroze
Zagon
Stopnja prizadetosti
Nato simptomi v nekaj dneh ali tednih minejo
in bolnikovo stanje se izboljša. Imenujemo ga
izboljšanje ali remisija. Sčasoma pride do bodisi
popolnega ali do delnega okrevanja. Včasih simptomi
ali izguba določene funkcije lahko ostanejo trajni,
tudi v obdobju remisije. Z dolgotrajno rehabilitacijo,
telesnim ali duševnim treningom boste dosegli
najboljše možno izboljšanje izgubljene sposobnosti.
Čas
Multipla skleroza nikoli ne spi, možna so
samo obdobja njene manjše aktivnosti.
14
15
Sekundarno progresivna multipla skleroza je
lahko nadaljevanje recidivno remitentne faze in šteje
za napredovalo obliko bolezni.
Primarno progresivna multipla skleroza je redka
in le okoli 10 % bolnikov z multiplo sklerozo boleha
za to obliko.
Do 40 % ljudi z recidivno remitentno multiplo
sklerozo pozneje razvije sekundarno progresivno
obliko. Po obdobju zagonov in izboljšanj se pojavi
sekundarna progresivna multipla skleroza, za katero
je značilno stalno napredovanje z občasnimi zagoni
ali brez njih, z manjšimi izboljšanji stanja in obdobji
mirovanja.
Nepretrgano napreduje od samega začetka.
Simptomi se postopoma slabšajo, prizadetost pa
povečuje. Nima obdobij, podobnih zagonu, niti
izboljšanj, pojavljajo se samo občasna mirovanja in
začasna minimalna izboljšanja.
Slika 7:
Sekundarno
progresivna
multipla skleroza
Stopnja prizadetosti
Čas
16
Slika 8:
Primarno
progresivna
multipla skleroza
Stopnja prizadetosti
Zagon
Čas
17
Vzroki multiple skleroze
Kot nakazuje že ime, je za benigno multiplo
sklerozo značilen en sam začetni zagon in morda
samo še ena ponovitev, med obema pa je oseba brez
težav.
Kljub obsežnim raziskavam nihče natančno ne ve,
kaj sproži multiplo sklerozo. Raziskovali so številne
možne vzroke, ki pa ostajajo težko sprejemljivi in jih
še vedno ne poznamo.
Drugi zagon se lahko pojavi šele čez 20 let, vendar
oseba navadno utrpi le majhno poslabšanje stanja.
Kljub hipotezam, da jo mogoče povzročajo virusi,
zaenkrat nobena znanstvena raziskava ni dokazala,
da bi kakšen specifični virus povzročil to bolezen.
Današnji raziskovalci so prepričani, da je multipla
skleroza posledica sočasnega delovanja več
dejavnikov (slika 10).
Slika 9:
Benigna oblika
multiple skleroze
Stopnja prizadetosti
Zagon
Slika 10:
Multipla skleroza
je posledica
sočasnega
delovanja več
dejavnikov
Podnebje
Starost Industrializacija Zemljepisna širina
Gensko nagnjenje
Virus Družbenoekonomski položaj
Čas
Multipla skleroza
18
19
Vse kaže, da so nekateri ljudje dovzetnejši za
multiplo sklerozo zaradi svoje genske nagnjenosti.
Najverjetneje bolezen sama ni dedna, nagnjenost
pa se prenaša gensko. Ko takšne osebe naletijo na
specifične, še neznane, okoljske dejavnike, lahko leti sprožijo multiplo sklerozo. Tudi raziskave dvojčkov
podpirajo možnost sprožilnih dejavnikov na njen
nastanek.
Slika 11:
Razlike med
dovzetnostjo pri
različnih rasah
Bolniki z MS
Dovzetnost za multiplo sklerozo je različna glede na
raso (slika 11). Severni Evropejci na primer zbolijo
pogosteje kot črnci v Afriki. Pogostnost multiple
skleroze med Afroameričani v ZDA je večja kakor
pri črncih v Afriki, vendar manjša kakor pri moških
kavkazijcih v ZDA.
20
1.00
0.43
0.22
Belci
Črnci
Druge etnične
skupine
21
Kdo zboli za multiplo sklerozo?
Pogostnost in zemljepisna razširjenost
Slika 12a:
Zemljepisne
razlike v
pogostnosti MS
po svetu
Mnoge raziskave potrjujejo naraščanje njene
pogostnosti z oddaljenostjo od ekvatorja, tako na
severni kot tudi na južni zemeljski polobli. Tako na
primer v Evropi narašča od juga proti severu
(slika 12b).
Za multiplo sklerozo boleha več kot 400.000 ljudi v
Severni Ameriki, približno 500.000 oseb v Evropi in
2,5 milijona po vsem svetu. Pogostnost se razlikuje v
posameznih predelih sveta, kaže pa, da je zbolevnost
večja v gospodarsko razvitejših območjih. Jasno
dokazane so zemljepisne razlike po dovzetnosti
(slika12a). Multipla skleroza dosega največjo
frekvenco (to je število oseb v določeni populaciji, ki
zbolijo) v zmernih območjih in je manj pogosta pri
prebivalcih vročih predelov.
Starost ob izbruhu bolezni
Multipla skleroza se navadno pojavi med 20. in 40.
letom starosti, čeprav se lahko začne tudi prej ali
pozneje. Povprečna starost za začetek bolezni je 30
let. Vse kaže, da po vsem svetu za multiplo sklerozo
kljub razlikam njene pogostnosti zbolijo ljudje te
starosti.
80°
Slika 12b:
Zemljepisne
razlike v
pogostnosti MS
v Evropi
60°
40°
20°
0°
80°
60°
ekvator
20°
40°
40°
Neznano
Evropa Nizka frekvenca
Srednje nizka frekvenca
(glejte naslednjo stran)
22
Visoka frekvenca
Srednje visoka frekvenca
na 100.000:
0 do 29
90 do 119
30 do 59
120 do 150
60 do 89
ni podatka
23
Nosečnost in multipla skleroza
Mnoge avtoimunske bolezni različno prizadenejo oba
spola, za katerimi pa pogosteje zbolevajo ženske. Podatek velja tudi za multiplo sklerozo, saj je verjetnost,
da bo za njo zbolela ženska, dvakrat večja (slika 13).
Niso zasledili, da bi nosečnost povečala tveganje
za ponoven zagon bolezni. Poročajo, da se je
pogostnost zagonov med nosečnostjo celo
zmanjšala, vendar povečala v prvih nekaj mesecih po
porodu. Med nosečnostjo je treba prenehati jemati
nekatera zdravila, zato ženskam toplo priporočamo,
naj že pred načrtovano zanositvijo poiščejo strokovni
nasvet pri zdravniku in se pogovorijo o nadaljnjem
zdravljenju.
Bolniki z MS
Slika 13:
Razmerje med
spoloma
Razmerje med spoloma
Ženske
Moški
Tveganje dedovanja nagnjenosti za multiplo
sklerozo
Vprašanje, ali je multipla skleroza dedna ali ne, je
pomembno, saj pogosto zbolijo celo mlade ženske,
ki načrtujejo družino.
Tveganje, da bodo potomci zboleli za multiplo
sklerozo, obstaja pri otrocih, katerih eden od staršev
jo ima, vendar je le malce večje kot pri zdravih
roditeljih. Torej je tveganje majhno, če ima multiplo
sklerozo le eden od staršev.
24
25
Slovarček
Aksoni so izrastki živčnih celic, ki prevajajo dražljaje
od možganov do različnih delov telesa. Vsaka živčna
celica ima le en akson. Aksone normalno varujejo
mielinske plasti, ki med potekom multiple skleroze
lahko propadejo, kar povzroči z njo povezane
simptome.
Imunski sistem je obrambni ustroj našega telesa,
ki nas navadno varuje pred 'tujimi vsiljivci', kot so
bakterije ali virusi, paraziti ali glivice. Del tega zelo
zapletenega sistema so specializirane celice, kot so
celice T in makrofagi ter nekatere beljakovine (na
primer interferoni).
Krvnomožganska pregrada je naravna obramba,
ki razmejuje možgansko tkivo od krvožilnega sistema
(ali krvnega obtoka). Pri aktivni multipli sklerozi je
krvnomožganska pregrada poškodovana, zato lahko
vnetne celice, ki jih prenaša kri, vstopijo v možgansko
tkivo.
Vnetje je dogajanje, pri katerem skuša imunski
sistem zavarovati telo pred vsem, kar zaznava kot
'tujega vsiljivca'. Vnetje ponavadi spremlja povečan
dotok krvi in veliko število imunskih celic na mestu
okužbe.
OŽ je kratica za osrednje živčevje, ki ga sestavljajo
možgani in hrbtenjača.
Demielinizacija je izguba mielina v beli možganovini
osrednjega živčevja.
Demieliniziran je opis za razkrite, ogoljene aksone,
ki so izgubili mielin.
Dendriti so kratki izrastki živčnih celic, ki sprejemajo
električne dražljaje od aksonov drugih živčnih celic.
Ena živčna celica ima navadno več dendritov in samo
en akson.
Siva možganovina sestavlja zunanjo plast
možganov in notranjost hrbtenjače. Gradijo jo telesa
živčnih celic.
26
Žarišča so okvare ali določena mesta v možganih,
kjer potekata vnetje in demielinizacija.
Makrofagi so celice, ki se lahko gibljejo po telesnih
tkivih in navadno varujejo telo pred vnetnimi in
škodljivimi dejavniki. Pri multipli sklerozi se obnašajo
nerazumno in uničujejo mielinske ovojnice živčnih
vlaken.
Mielin je maščobna izolacijska plast okoli živčnih
vlaken osrednjega živčevja. Zgrajen je iz lipidov in
beljakovin in ga proizvajajo oligodendrociti. Potreben
je za pospešitev prevajanja električnih dražljajev k
možganom in od njih po vsem telesu. Tudi periferne
živce obdaja mielin, ki pa se po svoji sestavi nekoliko
razlikuje od tistega v osrednjem živčevju.
27
Zaznamki
Oligodendrociti so celice, ki proizvajajo in
vzdržujejo mielinske ovojnice aksonov v osrednjem
živčevju. Plaki so akutne ali kronične okvare, ki
nastanejo, ko makrofagi odstranijo mielinske
ovojnice. Akutni plaki lahko povsem ali delno
izginejo, kronični pa lahko povzročajo brazgotine na
aksonih.
PŽ je kratica za periferno živčevje, ki ga sestavljajo
čutilni in motorični živci. Čutilni živci potekajo
od čutnih receptorjev proti osrednjemu živčevju,
motorični živci pa iz njega k mišicam in žlezam,
katere aktivirajo.
Remielinizacija je obnova uničenega mielina.
Celice T ali limfociti T so bele krvničke. So vojaki
prve bojne črte imunskega sistema, ki krožijo po
krvi in v tkivih. Neaktivni so, dokler ne prepoznajo
'tujih vsiljivcev', ki pridejo v telo. Pri multipli sklerozi
pomotoma napadejo mielin lastnih živčnih vlaken.
Bela možganovina je tkivo, ki sestavlja notranjost
možganov in zunanji del hrbtenjače. Belo barvo daje
mielin, ker je bogat z maščobami.
28
29
Zaznamki
30
Zaznamki
31