Majda Topler - Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami.pdf
Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami Majda Topler, dipl.m.s., IZVLEČEK Pri pacientih z zaporo sečevoda ali sečnice in posledično motnjo odtekanja urina iz ledvice v mehur ali iz mehurja zaradi različnih bolezenskih znakov, je pogosto prva rešitev vstavitev ene izmed urinskih drenaž, odvisno od mesta zapore in patologije. Ta je lahko začasna ali stalna, doživljenjska. V članku je predstavljena celostna zdravstvena nega, ki jo izvajamo pri pacientih z nefrostomskim katetrom, cistostomo, urostomo, urinskim katetrom in pravilnim ravnanjem z urinsko vrečko. Opisani so najpogostejši postopki zdravstvene nege, povzeti iz negovalnih standardov, ki jih izvaja strokovno usposobljen negovalni tim. Ključne besede: izločanje urina, nefrostoma, cistostoma, urostoma, kateterizacija, urinski kateter, urinska vrečka, okužba sečil, zdravstvena nega, standardi zdravstvene nege. UVOD Bolezenske spremembe na uropoetskem sistemu pogosto povzročajo motnje v normalnem izločanju urina. Ne glede na to ali je prišlo do bolezenskih motenj na uropoetskem sistemu zaradi posledic poškodb ali zaradi patoanatomskih sprememb bolezni, (prirojene napake, vnetja, maligna obolenja ipd.) je pacient deležen posebnega zdravljenja. Velikokrat spremlja te bolezni zastoj urina, ki vodi do hidronefroze, ta pogojuje razvoj infekta in povzroča druge uničujoče spremembe na uropoetskem sistemu. Lahko pride tudi do odpovedi ledvic. Ena od osnov v urologiji je omogočiti normalni odtok urina iz telesa. Nemalokrat je potreben kirurški poseg, za vstavitev ene izmed urinskih drenaž, odvisno od patologije. Drenaže so lahko začasne ali doživljenjske. Dokončno zdravljenje je odvisno od vzroka, ki povzroča zaporo. Za pravilno delovanje in preprečevanje zapletov, ki se pojavljajo pri pacientih z ur inskimi drenažami, je na prvem mestu temeljita, kontinuirana zdravstvena nega. Z doslednim izpolnjevanjem navodil in postopkov, ki so določeni v standardih zdravstvene nege, lahko preprečimo mnoge zaplete. Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami URINSKE DRENAŽE I. NEFROSTOMA Nefrostoma (NS) je umetna odprtina z vstavljenim NS katetrom, po katerem odteka urin iz ledvice. V ledvenem predelu vstopa skozi kožo in mišičje v ledvico oziroma v ledvični meh. Vstavi se ga operativno s pomočjo rentgena ali ultrazvoka. Nefrostomski kateter je lahko vstavljen začasno (razbremenilna NS) ali trajno (paliativna NS). Vzroki, ki privedejo do potrebe po NS katetru so: - blokada ureterija – sečevoda (tumor, napredovala maligna bolezen, kamen….), ki sicer v normalnih razmerah vodi urin iz ledvice v mehur, - odprtina v ureteriju – fistula, - začasna razbremenitev pri pripravi na operativni poseg, - med operacijo, kot delovni kanal, - po operaciji. Proble mi, ki se lahko pojavijo pri pacientih z NS katetrom Glavni problem, ki se lahko pojavi je vnetje. Sam kateter lahko povzroči vnetje kože ali ledvice, vnetje pa se lahko pojavi tudi zaradi zamašenega NS katetra. Vnetje ledvic je resnejši zaplet kot vnetje kože, vendar se mu je s pravilno nego možno izogniti. NS kateter lahko zaradi slabe pritrditve ali zaradi vnetno spremenjene kože izpade. Znaki inficirane kože Znaki kožnega vnetja so rdečina, skelenje in edem kože okrog NS katetra. Ob pojavu teh znakov se ravnamo po zdravnikovih navodilih. Znaki zamašenega NS katetra in znaki ter simptomi, ki se kažejo pri infektu ledvic Običajno se ta dva problema pojavljata vzporedno. Kateter se lahko zamaši kljub skrbni negi. Pojavi se bolečina v ledvenem predelu, urin uhaja ob katetru, diureza se zmanjša ali urin popolnoma preneha iztekat. Znaki ledvičnega vnetja so bolečina, vročina in mrzlica. Kaj je potrebno narediti ob sumu, da je NS kateter zamašen ali ob sumu, da gre za ledvični infekt? Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami Vedno se je potrebno posvetovati z zdravnikom, ki je vstavljal NS kateter in preveriti prehodnost katetra. Pri večini teh pacientov je potrebno kateter zamenjati in uvesti antibiotično terapijo. Pacienta je potrebno sprejeti v bolnišnico. Če je kateter zaprt z zamaškom, ga je potrebno odpreti in priključiti na sterilno urinsko vrečko. Kdaj se je potrebno posvetovati z zdravnikom? Zdravnika obvestimo ob napredovanju kožnega vnetja, kljub dobri zdravstveni negi, kadar je NS kateter zamašen in pri sumu na vnetje ledvic. Takojšnja konzultacija pa je potrebna pri vsaki spremembi položaja katetra, če je deformiran, pretrgan, če popusti šiv, kadar kate ter pušča in ko se pojavi krvavitev okrog katetra ali po njem. Kako dolgo je potre ben NS kateter? NS kateter je lahko začasen ali stalen. To je odvisno od vzrokov zaradi katerih je bil narejen. ZDRAVSTVENA NEGA Cilj zdravstvene nege Pacientu zagotovimo kakovostno, kontinuirano zdravstveno nego, tudi po odpustu iz bolnišnice in ga obvarujemo vseh zapletov, ki so povezani z nego NS katetra. Zagotovimo mu varnost, dobro psihično in fizično počutje. Pri izvajanju zdravstvene nege bolnika z NS katetrom se člani negovalnega tima ravnamo po naslednjih negovalnih standardih: a. standard – prevezovanje kože okoli NS katetra b. standard – prebrizgavanje NS katetra c. standard – menjava in izpraznjevanje urinske vrečke Iz naštetih standardov so povzeti sledeči postopki zdravstvene nege: 1. Okolico katetra oskrbimo po vseh postopkih negovalnega standarda - prevez aseptične rane, razen v primeru, ko je okolica vneta, secernira ali izteka gnojni izcedek. V teh primerih se ravnamo po standardu oskrbe septične rane. Mesto okoli NS katetra prvič previjemo skupaj z zdravnikom prvi dan po vstavitvi katetra. Nadalje prevezo menjavamo vsakih 48 ur oz. po Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami potrebi, če je umazana ali slabo pritrjena. Namen preveze kože okoli katetra je nadzor vhodnega mesta, njegove okolice, položaja NS katetra ter fiksacija in preprečitev okužbe. NS kateter še dodatno pritrdimo na kožo, da ne izpade. 2. Redno moramo vzdrževati prehodnost NS katetra. Na dan operacije prebrizgavamo kateter na 2 uri, kasneje v skladu z njegovim delovanjem. Če je urin gost, krvav, gnojen ali zelo koncentriran je prebrizgavanje potrebno pogosteje. Če pa je urin kasneje bister, diureze zadovoljive tako pogosto prebrizgavanje ni več potrebno. Pri prebrizgavanju je potrebno upoštevati aseptične postopke. Uporabljamo sterilno 0,9% fiziološko raztopino. NS kateter mora biti dobro podložen in pritrjen na kožo, da se ne pripogiba. Posebno pozorni moramo biti na stišček, ki regulira pretok urina. Ne smemo pozabiti na redne menjave NS katetra, glede na navodila proizvajalcev. NS katetri se menjavajo na tri do šest mesecev, lahko pa tudi prej ob zapletih in slabem delovanju. Natančno beležimo bilanco tekočin. Bolnik mora zaužiti zadostno količino tekočine. 3. Urinska vrečka mora zagotoviti zaprti drenažni sistem, ki ga prekinjamo samo ob menjavi vrečke ali prebrizgavanju katetra. Urinska vrečka mora biti sterilna. Imeti mora suho nepovratno komoro ali nepovratno zaklopko, mesto za sterilen odvzem urina, poseben stišček za izpust urina. Vrečka naj bi bila zaobljene oblike. Vrečko menjamo po navodilih proizvajalca oz. kadar je poškodovana, ne tesni ali je vidno umazana. Pri menjavi upoštevamo aseptično metodo. Vzdržujemo neoviran pretok urina. Urinska vrečka naj bo vedno pod nivojem ledvic. Vrečko redno izpraznjujemo, nikoli ne čakamo, da je polna. Ob menjavi urinske vrečke zamenjamo tudi vmesni nastavek med NS katetrom in urinsko vrečko. 4. Vse postopke zdravstvene nege natančno dokumentiramo. II. CISTOSTOMA Cistostostoma je skozi trebušno steno vstavljena cevka direktno v mehur. Vstavimo jo takrat, kadar ni možno uvesti stalnega urinskega katetra, ker se zapora urina nahaja v uretri – sečnici, vratu mehurja ali predelu prostate. Zapora lahko nastane zaradi benigno povečane prostate, napredovalega karcinoma prostate ali mehurja, strikture sečnice (različne etiologije) ipd. Cistostoma je v večini primerov začasna rešitev. Zdravstvena nega cistostomskega katetra je enaka, kot nefrostome. Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami III. UROSTOMA O urostomi govorimo takrat, ko je seč speljan po novi umetni poti na trebušno steno, kjer prosto odteka. Večina tovrstnih operacij je posledica malignega obolenja mehurja, ki ga v celoti odstranijo in naredijo novega iz dela tankega a li debelega črevesa, ki ga všijejo kot premostitveno cev, na enem koncu spojeno z sečevodoma, na drugem pa izpeljano na kožo kot urostoma. Ponavadi je ta izpeljana na desnem spodnjem delu trebuha, kjer seč stalno izteka . Kot pri vseh urinskih drenažah moramo skrbeti za normalen odtok urina, pozorni moramo biti na količino, barvo in vonj urina, da ne spregledamo morebitnih komplikacij (infekt, hematurijo, anurijo…). Prav tako je izrednega pomena pravilna nega stome, uporaba ustreznih pripomočkov in zdravstvena vzgoja pacienta in njegovih svojcev. Ko je pacient odpuščen iz bolnišnice mora biti naučen, koko bo skrbel zase. Seveda mu pri tem pomagajo svojci, medicinske sestre pa mu moramo zagotoviti kontinuirano zdravstveno nego tudi doma, pri čemer imajo glavno vlogo patronažne medicinske sestre. IV. STALNI URINSKI KATETER Urinska keteterizacija je aseptična vstavitev katetra v sečni mehur za odvajanje urina pri zastoju urina, za odvzem vzorca urina za različne preiskave ali za aplikacijo intravezikalne terapije. Kateterizacija je lahko enkratna, stalna ali intermitentna. Glede na to, se odločamo za pravilno izbiro trajnega urinskega katetra (TUK) - PVC kateter za enkratno kateterizacijo, - silikonizirani latex katetri za kratkotrajno kateterizacijo (do 7dni), - silikonski ali teflonski kateter za dolgotrajnejšo kateterizacijo (4 do 6 tednov) - kateter iz hidrogela za predvideno daljše obdobje 2-3 mesece Prav medicinske sestre, ki ob bolniku preživimo največ časa, bi morale skrbeti za pacientovo čimbolj naravno izločanje urina. Zato moramo kot zagovornice pacientove koristi dajati pobudo za odstranitev TUK ko zanj ni več indikacij. Kadar pa je TUK vstavljen kot neizogibna rešitev medicinskega problema pa moramo zagotavljati kakovostno, sistemsko in strokovno zdravstveno nego ter individualen pristop k pacientu. Okužbe sečil povezane s kateterizacijo, sodijo med najpogostejše bolnišnične okužbe (40% vseh bolnišničnih okužb) in kar 80% pacientov z okužbo sečil ima vstavljen TUK. Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami TUK je tujek, ki okvari normalno obrambo sluznice. 20 – 30% pacientov z urinskim katetrom razvije bakteriurijo, od tega ima 2-6% pacientov simptome okužbe sečil. Klinična znaki in simptomi okužbe sečil se največkrat kažejo v povišani TT, pekoči bolečini v predelu sečnice, bolečine nad sramno kostjo s krči v predelu mehurja in ledvic, sprememba barve in vonja seča, včasih tudi splošna utrujenost. Pacienti z TUK predstavljajo rezervoar večkratno odpornih bakterij. Pri njih je pogosto prisotna mešana bakteriurija. Največkrat izoliramo seve bakterij E colli, Pseudomonas aeruginoza, Klebsiella pneumoniae, Proteus mirabilis, Enterobacter, MRSA in ESBL. Vsak dan kateterizacije povečuje možnost bakteriurija za 10% in po 1.mesecu kateterizacije je bakteriurija sigurno prisotna in pogosto postane kronična. Če pride pri pacientih z TUK do znakov uroinfekta moramo menjati kateter, odvzeti urinokulturo ter začeti zdraviti. Samo zdravljenje brez menjave TUK pomeni slabše rezultate. Možna vstopna mesta in viri okužb Mikroorganizmi vstopajo na tri načine: - ob vstavitvi TUK - skozi svetlino katetra - vzdolž zunanje površine katetra Možnosti okužbe - ob vstavitvi katetra, stik med katetrom in odprtino sečnice, vir okužbe je neupoštevanje aseptične tehnike pri vstavljanju in vnos periuretralne flore v mehur - skozi svetlino TUK, stik med TUK in kateterskim sistemom, odvzemno mesto urina - kateterskim sistemu in zatekanje kontaminiranega urina, vir okužbe je vdor bakterij v zaprt kateterski sistem - vzdolž zunanje površine TUK, vir okužbe je vezan na rokovanje z TUK in kateter skim sistemom, higiena rok. Ukrepi za preprečevanje okužb sečil 1. Splošni ukrepi - urinski kateter uvaja in z njim rokuje usposobljeno zdravstveno osebje - dobra higiena rok - izobraževanje osebja, pacientov in svojcev Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami - zadostna hidracija, tekočinska bilanca - opazovanje izločenega urina 2. Ocena potrebe po kateterizaciji - upoštevanje indikacij za kateterizacijo - redna ocena potrebe po kateterizaciji 3. Pravilna izbira urinskega katetra in urinske vrečke - izbira materiala glede na čas trajanja kateterizacije 4. Vstavitev TUK - postopek asepse - delo po standardih 5. Pravilni postopki dela z vstavljenim TUK - delo po standardih pri vseh postopkih 6. Dokumentiranje - evidentiranje datuma vstavitve TUK, vrsta, številka in proizvajalec in negovalnih postopkov 7. Vzdrževanje zaprtega sistema drenaže in pravilna anogenitalna nega bolnika z TUK Vsi drenažni sistemi imajo naslednje značilnosti: Predstavljajo neposredno povezavo med površino in notranjostjo telesa kar pomeni veliko nevarnost za kontaminacijo drenažnega sistema in posledično temu okužb. Plastični , gumijasti in sintetični materiali so skupaj s telesnimi tekočinami idealna gojišča za razvoj bakterij, Vse vstavljene drenažne cevi predstavljajo tujek, ki draži tkivo in sproža vnetne ali alergične odzive. Ovirajo bolnikovo gibanje in vplivajo na njegovo fizično in psihično počutje in socializacijo. Danes imamo na voljo številne urinske katere, cistostome, nefrostome in pripomočke za urostomo, katerih uporaba je odvisna od več faktorjev. Pomembno je da izberemo prave materiale, kakovostne izdelke in zagotovimo bolniku varnost in dobro počutje. Izbira materialov ni velikokrat odvisna od nas samih, ampak od ponudbe, ki nam je na voljo. Upoštevati je treba strokovne kriterije, tako v času hospitalizac ije, kot tudi v domači oskrbi.. Kakovostni izdelki omogočajo uspešno zdravljenje in kakovostno zdravstveno nego. Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami ZAKLJUČEK Oskrba pacienta z urinskimi drenažami zahteva kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego. Zdravstveno nego začnemo izvajati že pred operacijo, s poudarkom na psihični pripravi, nadaljujemo med in po operaciji vse do odpusta. Ob odpustu poskrbimo, da dobijo pacienti in njihovi svojci vsa potrebna navodila o delovanju drenažnega katetra in rokovanju urinske vrečke. Napišemo tudi poročilo zdravstvene nege za patronažno službo. Skrb za nego prevzame pacient sam, njegovi svojci in patronažna medicinska sestra. Vsi izvajalci zdravstvene nege moramo biti strokovno usposobljeni, ter pri svojem delu upoštevati dogovorjene negovalne standarde. Le tako bomo opravili kakovostno zdravstveno nego, pacientu pa preprečili marsikateri zaplet. Za pacienta, ki imajo vstavljeno kakršno koli urinsko drenažo je pomembno preprečiti nastanek okužbe, zagotoviti nemoteno izločanje urina, preprečiti izpad drenažne cevi. LITERATURA: 1. Slovensko društvo za bolnišnično higieno. Okužbe povezane s katetri. Zbornik predavanj. Velenje, 2005 2. Topler M., Tisnikar R. Zdravstvena nega pacienta s perkutano nefrostomo, povzetki negovalnih standardov. Zbornik predavanj. 4. simpozij urološke zdravstvene nege, Čatež, 2005. 3. Vrbanec V., Horvat Z. Urinske drenaže pri pacientih z rakom prostate. Zbornik predavanj. 8. simpozij urološke zdravstvene nege. Velenje, 2009. 4. Železnik D., Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2002. Zdravstvena nega pacienta z urinskimi drenažami
© Copyright 2024