Razvojni center In.Medica

RAZVOJNI CENTER IN.MEDICA
V novembru je Novoline oddal vlogo na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj »Razvojni centri slovenskega gospodarstva« prijavil projekt
Razvojni center za inovativne medicinske sisteme in metode zdravljenja (RC IN.Medica).
Razpis opredeljuje razvojni center sledeče: »Razvojni center je sestavljen iz subjektov, ki so člani
konzorcija, podjetij, ki bodo nastali kot neposreden rezultat sodelovanja, kot tudi ostalih subjektov, ki
bodo koristili znanje in infrastrukturo razvojnih centrov«.
V spodnji sliki so predstavljeni člani konzorcija (notranji krogi) in podporni člani (zunanji krogi), ki so ţe
sedaj s pismom podpore potrdili sodelovanje in podporo razvojnemu centru.
PODJETJA
RAZISKOVALNE IN
IZOBRAŢEVALNE INSTITUCIJE
Mednarodna podiplomska šola JS
Arterius Ltd.
Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana
Keko – opremad.o.o.
L-Tek d.o.o.
DARMI d.o.o. I-VITES d.o.o.
Educell d.o.o.
J.Cefai
Hyb d.o.o.
A.Taylor
Novoline d.o.o.
Univerzitetni klinični center Ljubljana
VITES Novo mesto
Institut Joţef Stefan
University of Southamton
Plastika Peter Durjava s.p.
IN.Medica d.o.o.
University of Bradford
Simcol Medical d.o.o.
Hipot-RR d.o.o.
University of Sheffield
GZDBK
GZS, PO Posavje, Krško
Občina Šentjernej
Občina Kostanjevica na Krki
Valvazorjev raziskovalni center
Regionalno razvojna agencija Posavje
LOKALNO IN INFRASTRUKTURNO OKOLJE
Razvojni center je:
 multidisciplinaren: v okviru razvoja v RC IN.Medica se vključujejo in prepletajo številna znanja
medicine, elektronike, konstrukcije, dizajna, kemije, …
 multitehnološki: razvojni preboj bo usmerjen v razvoj novih inovativnih medicinskih sistemov in
metod zdravljenja, zato se v RC IN.Medica vključujejo, prepletajo in razvijajo različne tehnologije;
 multikulturen: v RC IN.Medica se vključujejo partnerji iz lokalnega okolja, iz širšega okolja Slovenije
ter iz tujine.
Novo razvojno podjetje, IN.Medica d.o.o., ima sedeţ v Šentjerneju, v prostorih podjetja Hyb. Ker pa je
Šentjernej na meji dveh regij, je neposredno (lokalno) vplivno območje delovanja RC IN.Medica v
obeh regijah: tako v jugovzhodni Sloveniji kot v spodje-posavski regiji.
Prijavljeni projekt, v okviru katerega bomo razvijali različne medicinske pripomočke, sodi v industrijski
sektor farmacija in biotehnologija, ki po evropski klasifikaciji dejavnosti pokriva področje zdravstvene
industrije v najširšem smislu.
Projekt vključuje razvoj več izdelkov, ki jih v grobem lahko delimo v dve podskupini:
 napredne medicinske naprave za merjenje in spremljanje ţivljenjskih funkcij pacientov ter
 podporni sistemi za merjenje in spremljanje ţivljenjskih funkcij pacientov
Če to predstavimo bolj konkretno, gre za razvoj naslednjih medicinskih pripomočkov:
Merjenje in brezžični prenos signalov med operacijo in v intenzivni negi pacienta
o
Energijsko varčni keramični senzor krvnega tlaka
Današnje tehnološke rešitve na trgu intravenoznih senzorjev krvnega tlaka, ki se uporabljajo v kritični
negi pacienta v bolnišnici, so t.i. pasivni senzorji, ki so energetsko potratni.
Razvojni trendi na področju senzorskih tehnologij gredo v smeri pametnih senzorjev z uporabo
pametnih tehnologij in pametne elektronike. Taka usmeritev povečuje trţne učinke, zmanjšuje
proizvodne stroške, izboljšuje obstoječe lastnosti in dodaja nove lastnosti. Z izredno hitro rastjo
brezţičnih senzorskih omreţij pa se pojavljajo dodatne zahteve po uporabi radio-frekvenčne
tehnologije in po obvladovanju porabe energije. V ta sklop med drugim spadajo: (i) energetsko varčni
senzorski elementi (ii); energetsko varčna elektronika; (iii) programski protokoli za varčno delo
sistema; (iv) zbiranje energije iz okolice; (v) shranjevanje energije; (vi) varno in zanesljivo brezţično
delovanje.
Predlagan razvojni projekt zdruţuje raziskovalno razvojno delo na zgoraj naštetih področjih ter na
implementaciji novih materialov in tehnologije za izdelavo keramičnih mikrosistemov v nov(e)
izdelek(e).
o
Pri sistemu multiparamterskega brezžičnega prenosa signalov gre za t. i. body area network
oz povezavo različnih senzorjev, ki merijo ţivljenjske funkcije pacienta med operativnim posegom in v
intenzivni negi v bolnišnici: krvni tlak (merijo se do štirje krvni tlaki: arterijski, venski, pulmunalni in levi
arterijski krvni tlak), EKG, saturacijo kisika v krvi in temperaturo. Vse te enote bodo brezţično
povezane z monitorjem, na katerem spremljamo merjenje parametre.
Danes se vsaka merjena količina (parameter) ţično prenaša od senzorja do monitorja. Zato je pacient
priključen na številne kable in cevke; anestezisti in medicinsko osebje pa morajo rokovati in upravljati s
številnimi kabli in pravilno povezovati različne elektronske sklope.
Ker je pacient fizično »pripet« na monitor, je treba senzorje v vsaki fazi - tj. pripravljalna soba na
operacijo, operacijska soba in intenzivna nega – posebej priključiti na monitor, s tem pa ves čas
posegamo oz. obremenjujemo pacienta in to v zanj najteţji in najmanj ugodni fazi; hkrati pa je pacient
med samim transportom med posameznimi oddelki nenadzorovan (njegove ţivljenjske funkcije). Kabli,
ki povezujejo senzorje z monitorji, pa so na eni strani »v napoto« medicinskemu osebju, hkrati pa so
vir okuţb in kontaminacije (na njih lahko pride kri, so na tleh in se tako lahko kontaminirajo,… tudi
čiščenje je lahko ne povsem učinkovito).
Slika: Monitoring življenjskih funkcij pacienta danes (s kabli) in jutri (brezžično)
Biorazgradljivi polimerni koronalni stent
Srčno-ţilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti na svetu. Število obolelih pa iz leta v leto narašča.
Eno izmed pomembnih vzrokov teţav in posledične smrti je zamašitev ali pretisnjene srčnih ţil in
posledična srčna kap. Za odpravo teh teţav se danes izvaja operacije z inplantanti oz. tretma
koronarnih blokad z implantacijo stentov.
Danes se tretmaji izvajajo s permanentnimi (metalnimi) stenti različnih proizvajalcev:
a. Samo metalni stenti  v 6 mesecih po operaciji pride do odpovedi 30% inplantantov
b. Metalni stenti z oblogo, ki dozira zdravilo  še vedno prihaja do odpovedi zaradi formacije krvnih
strdkov
Slika: Prikaz težav zamašitve ali pretisnitve srčne žile in rešitve z implantacijo stenta
Cilj razvoja v okviru IN.Medica je razvoj popolno razgradljivih stentov, ki predvidevajo odgovor na
pomanjkljivosti današnjih rešitev na trgu, kar bo bistveno vplivalo na dobro-bit pacientov ter hkrati
zmanjšalo celostne stroške zdravljenja pacienta. V začetni fazi (6 mesecev) bo imel mehanske
lastnosti, da bo ohranjal ţilo odprto, v naslednjih 12-18 mesecih pa se bo popolnoma biorazgradil.
Črpalka za diabetes
Diabetes je kronična bolezen, ki ogroţa zdravje in ţivljenje številnih pacientov in za katero danes ni
zdravila. Pacient z diabetesom prehaja faze povišanja glukoze v krvi, saj ni sposoben tvoriti dovolj
inzulina ali pa zato, ker je njegovo telo neobčutljivo na inzulin. Pri diabetesu tipa I. oz. inzulinsko
odvisnem diabetesu, pacient v 5 – 10 letih izgubi sposobnost produciranja lastnega inzulina, kar je
zanj usodno.
Razvijali bomo inzulinsko črpalko, ki jo bo polnil pacient sam, s tem da bo v črpalko vstavljal kapsule,
napolnjene z inzulinom. Ta del za enkratno uporabo bo pacient zamenjal vsake 2 – 3 dni. Ker bo
črpalka tako pomanjšana, da bo skrita pod obliţem, bo bolnik to črpalko imel diskretno skrito pod
oblačilom, s čimer se bo zmanjšalo številne neprijetnosti, s katerimi se danes sooča. Prednosti za
uporabnika:
 pacientu prijazen dizajn, manjši in laţji od današnjih rešitev ter bistveno enostavnejši za uporabo
brez dolgih in problematičnih dozirnih cevk;
 dostopna cena izdelka, ki bo omogočila bistveno širši skupini bolnikov, da si bodo lahko privoščili to
napravo;
 večja varnost, saj bo naprava vključevala dva vzporedna senzorja, ki bosta stalno nadzirala stanje
pacienta, črpalka pa bo na podlagi teh meritev dovajala potrebno dozo inzulina, s čimer se
izognemo predoziranju.
Koagulacijski senzor
Eden izmed moţnih aplikativnih rešitev znotraj druţine izdelkov je koagulacijski senzor tako za samouporabo s strani bolnikov kot za uporabo s strani medicinskega osebja. Sistem sestavljata dve izdelčni
enoti:
 elektronska naprava za merjenje gostote krvi
 enota za enkratno uporabo, na katero bo posameznik kanil kapljo krvi.
Sistem bo hitro in natančno izmeril hitrost strjevanja (koagulacije) krvi oz. PT/INR vrednost. Bolnikom
tako ne bo potrebno vedno znova hoditi na te meritve v laboratorije, pač pa si bodo vrednost
koagulacije krvi lahko spremljali sami. Povprečno merjenje se opravi enkrat tedensko.
Senzorski sistem opozarjanja na dezinfekcijo rok v bolnišnicah
Prenos infekcij s pacienta na pacienta (t. i. »cross-infection«) je resna teţava v vseh drţavah. Do teh
infekcij pride tedaj, ko se zdravniško osebje, ki pristopi do pacienta in se pred tem ni razkuţilo,
prenese infekcijo od prejšnjega pacienta. Raziskave kaţejo, da je 40 milijonov okuţb v bolnišnici na
leto posledica tovrstnega infekciranja. Danes še ni na trgu izdelka, ki bi preprečeval to navzkriţno
infekciranje.
Gre za kombinacijo senzorja za enkratno uporabo (na postelji pacienta) in elektronske enote na boksih
za doziranje dezinfekcijskega sredstva. V primeru, da oseba ne uporabi dezinfekcije pred vstopom v
polje pacienta, se sproţi alarm.
Biolaboratorij za predklinična testiranja medicinskih učinkovin in materialov
V okviru testiranj je moţen tudi razvoj storitev predkliničnega testiranja medicinskih učinkovin in
materialov, ne samo za potrebe podjetja, pač pa tudi kot storitve na trgu kot npr.:
 testiranje osteokonduktivnosti /osteo-stimulativnosti materialov, ki se uporabljajo za nadomeščanje
kostnine, pokrivanje kolčnih protez…;
 testni celični model za ugotavljanje fiziološkega učinka biosimilarjev glede na originatorsko biološko
zdravilo;
 testiranje biokompatibilnosti/tkivne integracije ţilnih vsadkov.
Razvojni center za inovativne medicinske sisteme in metode zdravljenja vidimo kot inkubator, v
katerem se bodo porajale, zorele, razvijale, preizkušale in oblikovale inovativne in v globalnem
pomenu napredne rešitve, namenjene zdravljenju in dobrobiti bolnikov in s tem kakovosti ţivljenja. V
okviru razvojnega centra se bo hkrati gradila in krepila mreţa medsebojnega sodelovanja številnih
posameznikov, podjetij in ustanov, s čimer se bo večala kritična masa, ki je nujen pogoj za inovacije in
inovacijske preboje.
Dosedanje medsebojno raziskovalno in razvojno sodelovanje večine članov razvojnega centra
IN.Medica v številnih RR projektih nam daje soliden temelj za sodelovanja na ciljno usmerjenih
aplikativnih razvojnih projektih v okviru IN.Medice. Naše delovanje na področju medicinskih
pripomočkov zaradi specifičnosti dejavnosti morda v širšem prostoru ni zelo dobro znano. Prepričani
pa smo, da nam dosedanje vlaganje v razvoj, tehnološko opremljenost in – kar je najpomembnejše – v
ljudi, njihovo znanje in povezovanje najboljših na specifičnih področjih pomenijo stabilen temelj, na
katerega postavljamo razvojni center IN.Medica.
Vizija RC IN.Medica je v regiji dolgoročno vzpostaviti razvojno-raziskovalno infrastrukturo, ki bo v
skladu z načrti po uspešno izvedeni R&R fazi rezultirala v drugih poslovnih funkcijah in pokrila celotno
dobaviteljsko, zaposlitveno in izobraţevalno mreţo v regiji. Razvojni center je sestavljen tako iz
subjektov, ki so člani konzorcija, novih podjetij, ki bodo nastala kot rezultat projekta in ostalih
subjektov, ki se bodo vključevali v delo razvojnega centra, koristili njegovo znanje in infrastrukturo.
Nov razvojni center bo pozitivno vplival na skladni regionalni razvoj Slovenije ter na obstoj in vitalnost
raziskovalnih institucij in visoko-tehnoloških podjetij. Ta vitalnost in zaposlovanje sta še posebej
pomembna za področje ob drţavni meji, ki je hkrati tudi meja EU
V projekt bodo vključeni tudi mednarodno priznani strokovnjaki iz sodelujočih institucij in drugih
podpornih institucij, kar bo pomenilo prenos znanja v regijo in okrepilo odprtost regije v svet.
Izmenjava mednarodnih izkušenj bo obogatila regijo z mednarodnimi strokovnimi izkušnjami, odprle
pa se bodo tudi večje moţnosti za nove poslovne povezave v regiji, Sloveniji in evropskem prostoru.