Polonca Fiala
Blaguš 28
9244 Sveti Jurij ob Ščavnici
G: 031 319 444
E: [email protected]
Datum: 12.2.2011
SIMPSS d.o.o
Motnica 3
Trzin
ZADEVA: Natečaj za najboljši članek s področja inkontinence
DESTIGMATIZIRAJMO INKONTINENCO
Spoštovani!
Na povabilo Vaše predstavnice, ki nas je obiskala v lekarni, sem se odzvala in pristopila k
sodelovanju na natečaj za najboljši članek s področja inkontinence – Destigmatizirajmo
inkontinenco!
Prilagam omenjeni članek!
Hvala za povabilo in lep pozdrav,
Polonca Fiala, mag.farm.
Pomurske lekarne
DESTIGMATIZIRAJMO INKONTINENCO
0
--
Polonca FIALA, mag.farm.
»DESTIGMATIZIRAJMO INKONTINENCO«
UHAJANJU URINA LAHKO UIDEMO
Nastajanje urina je stalen proces, ki se odvija v ledvicah. Pot urina se iz ledvic nadaljuje po
sečevodih (ureterjih) in se zbira v sečnem mehurju. Sečni mehur obkroţa mišica (sfinkter), ki
je skrčena in tako preprečuje iztekanje urina skozi sečnico (uretro). Tako urin ostaja v sečnem
mehurju. Ko se le ta napolni, se sporočilo o polnosti preko ţivčevja prenese v hrbtenjačo in od
tam do moţganov. Takrat se človek zave, da mora urinirati (mokriti). Za odtok urina se
zavestno odloči ali pa ga še nekaj časa zadrţuje.
Ko zmoţnost zavestnega zadrţevanja urina odpove, naše nadziranje ni več mogoče – pojavi
se urinska inkontinenca. Teţava, ki jo mnogi predobro poznajo, a o njej teţko spregovorijo.
Tudi zato, ker daje občutek nemoči, manjvrednosti, obupa in negotovosti. Ker velikokrat s
seboj nosi potrebo po pomoči in sočasno strah, da nas zaznamuje s predsodki tistih, ki o teţavi
niso seznanjeni. A to temino neznanja in predsodkov je potrebno razbliniti! Tako, da o
inkontinenci odkrito spregovorimo in o teţavi seznanimo sebe in druge. Strah moramo in smo
dolţni preobraziti v pogum, neznanje v znanje in iz obupa takrat zraste up – up, da tudi z
inkontinenco lahko ţivimo polno, aktivno, zadovoljno in dostojanstveno ţivljenje. In k temu
je namenjen tudi ta prispevek….
Urinska inkontinenca je nehotno uhajanje urina. Pojavi se lahko v katerikoli starostni skupini
in čeprav je ne moremo opredeliti kot del normalnega staranja, se njena pogostnost s starostjo
stopnjuje. Inkontinenca je stoodstotna v prvem letu ţivljenja ter zelo pogosta v starosti nad 90
let, ko pride do zmanjšanega delovanja ţivčnega sistema, zato jo v teh primerih ne
obravnavamo kot bolezen. V vseh preostalih obdobjih ţivljenja je inkontinenca bolezen in jo
je potrebno zdraviti! Urinska inkontinenca v večji meri prizadene ţenski spol (10 do 30 %),
pri ţenskah starejših od 64 let se teţava pojavlja kar v 70 %, pri moških pa se pojavlja redkeje
(1,5 do 5 %).
Vrste in vzroki inkontinence:
Urinska inkontinenca je lahko posledica okuţbe (cistitis), povzročijo pa jo lahko tudi stranski
učinki zdravil (antiholinergiki, antipsihotiki, nevroleptiki, diuretiki, sedativi, hipnotiki,…),
slabša gibljivost, zmedenost, pitje kofeinskih pripravkov in alkohola,… Nastane lahko tudi
zaradi sprememb v moţganih, sečnem mehurju ali sečnici ter zaradi bolezni ţivcev, ki
oţivčujejo sečni mehur. Na splošno inkontinenco razdelimo na:
 Urgentna inkontinenca je nezmoţnost zadrţevanja urina za več kot nekaj minut po prvem
občutku tiščanja na vodo. Pojavi se zaradi okuţbe sečil, čezmerno aktivnega sečnega
mehurja, zapore sečnega toka zaradi kamna ali tumorja v sečnem mehurju in zaradi zdravil,
zlasti diuretikov (zdravila za odvajanje vode).
Urgentna inkontinenca je najpogostejša inkontinenca pri starostnikih in zanjo pogosto ne
najdemo vzroka. Velikokrat nastane po moţganski kapi in demenci, ko moţgani niso več
sposobni uravnavati uriniranja.
 Stresna inkontinenca je opredeljena kot uhajanje majhnih količin urina, kadar se zviša tlak v
trebuhu. Pojavlja se predvsem ob kašlju, smejanju, napenjanju, kihanju ter ob dvigovanju
teţjih bremen.
Je najpogostejša oblika inkontinence pri ţenskah in se razvije zaradi oslabelega sfinktra (po
porodu in ginekoloških operacijah) ali zaradi sprememb v sečnici (v menopavzi zaradi
pomanjkanja hormona estrogena). Pri moških se stresna inkontinenca lahko razvije po
operaciji prostate.
 Prelivna inkontinenca je nenadzorovano uhajanje majhnih količin urina iz polnega sečnega
mehurja. Opazi se kot kapljanje urina, curek pa je zelo šibak. Nastane zaradi zapore sečnega
DESTIGMATIZIRAJMO INKONTINENCO
1
--
Polonca FIALA, mag.farm.
toka (hipertrofija prostate), zoţitve sečnice, oslabljene mišice sečnega mehurja, zdravil ter
tudi zaradi zaprtja.
 Popolna inkontinenca je stalno uhajanje urina, zaradi oslabljenega sfinktra, ki se ne zapre
(porod, operacije,…).
 Psihogena inkontinenca nastane zaradi čustvenih vzrokov (predvsem pri otrocih,
depresivnih ljudeh,…).
 Mešana inkontinenca je kombinacija neštetih vzrokov.
Težave, ki jih inkontinenca povzroča:
Inkontinenca vsekakor ni zgolj medicinski problem in ne vodi zgolj v problem uporabe
predlog ali plenic, na kar večina ljudi ob pojmu inkontinenca takoj pomisli. Problem
inkontinence je veliko bolj obseţen in večplasten, saj lahko vodi tudi v telesne in psihične
posledice. Brez zdravljenja se stanje slabša, prihaja lahko do okuţb sečil in mehurja, stalna
prisotnost urina na koţi povzroča neprijetne izpuščaje, ki pečejo in srbijo, prisoten je lahko
neprijeten vonj po urinu,… Prav tako je inkontinenca problem socialnega vidika, saj
velikokrat inkontinenčni ljudje zaradi strahu in sramu opustijo druţabno ţivljenje, stike in
aktivnosti ter se prepustijo osami. Prav tako je urinska inkontinenca neredko razlog za
nastanitev starostnika v oskrbni dom, kar vodi v potrtost in depresijo. Ţelja po bivanju v
domačem okolju in strah pred selitvijo iz domačega okolja, starostnika na nek način še
dodatno sili, da o teţavi ne spregovori in ne poišče pomoči. In navsezadnje; inkontinenca
lahko pomeni za človeka tudi problem ekonomskega značaja, saj potrebuje za obvladovanje
teţav kar nekaj pripomočkov.
A za vse naštete teţave imamo vajeti v svojih rokah – kot posameznik in druţba. Če smo z
vsem tem seznanjeni in vemo, kaj lahko storimo in kaj lahko pričakujemo. Tako teţave
ukrotimo in jim ne dovolimo, da uberejo svojo pot.
Diagnoza:
Inkontinenco je v mnogih primerih mogoče ozdraviti ali vsaj obvladati, če se zdravljenje
začne zgodaj. Zato je ključnega pomena, da se o teţavah spregovori s svojim izbranim
zdravnikom. Ta bo na podlagi preiskav in pogovora lahko inkontinenco opredelil in, v kolikor
bo potrebno, bolnika napotil k ustreznemu specialistu.
Zdravljenje:
Za optimalno zdravljenje je potrebno skrbno poznavanje teţav bolnika. Kajti tudi
inkontinenco je potrebno zdraviti vzročno. V kolikor je inkontinenca posledica okuţbe, se
predpiše antibiotična terapija. Pri ţenskah v menopavzi velikokrat zadostuje hormonska
nadomestna terapija v obliki tablet ali vaginalet. Pogost vzrok inkontinence pri moških je
povečana prostata in v takih primerih je nuja terapija z zdravili za zdravljenje hiperplazije
prostate. Prav tako se v določenih primerih, predvsem pri urgentni inkontinenci, predpišejo
zdravila, ki sproščajo mehur (urospazmolitiki). Če je inkontinenca psihogene narave, pa je
potrebna tudi psihoterapija.
Včasih se odločijo tudi za elektrostimulacije in magnetne stimulacije. V hujših primerih, ko
vzročno zdravljenje z zdravili ne prinese ţelenega uspeha in kadar gre za organsko
spremembo, se ustrezni specialist lahko odloči za operativni poseg.
Kaj lahko storimo sami?
K uspešno zdravljenje in obvladovanje inkontinence lahko veliko pripomoremo tudi sami - z
enostavnimi, splošnimi, a zelo učinkovitimi ukrepi. Ti so prioriteta v zdravljenju, a ker se
stanje izboljšuje počasi, je potrebno posameznika vzpodbuditi k vztrajnosti in ga opogumiti,
da ne obupa.
DESTIGMATIZIRAJMO INKONTINENCO
2
--
Polonca FIALA, mag.farm.
 Nadzor nad mehurjem in uriniranjem se lahko ponovno pridobi z določenimi tehnikami,
znanimi kot trening mehurja in Keglove vaje.
Trening mehurja se izvaja z rednim odvajanjem urina vsaki dve uri in to ne glede na to, ali
bolnik čuti potrebo po uriniranju ali ne. Dvourni interval se postopoma povečuje za pol ure,
dokler ne doseţemo 4 urnega razmaka med dvema uriniranjema. Zelo pogosto se telo navadi
na tak urnik in teţave z inkontinenco se ublaţijo, če ne v celoti odpravijo. Hkrati k treningu
mehurja dodamo še Keglove vaje, ki krepijo mišice medenične dna in zadrţujejo urin v
mehurju. Izvajajo se tako, da se med uriniranjem stisnejo mišice medeničnega dna tako
močno, da se zaustavi tok urina. Zadrţi se 10 sekund in se večkrat ponovi. Za opaţen učinek
je potrebna potrpeţljivost tudi nekaj mesecev, a verjemite, se splača!
To so vaje, ki praktično ne vzamejo časa (saj se lahko izvajajo tudi sede, stoje ali leţe in ne
zgolj med uriniranjem), lahko pa preprečijo teţave z uhajanjem urina v starejših letih! Zato je
pomembno opozarjanje in osveščanje ljudi, da naj se Keglove vaje izvajajo tudi preventivno!
 Pozornost je potrebno nameniti tudi telesni teţi! Prevelika telesna teţa namreč pritiska na
mišice mehurja in jih oslabi. Prav tako lahko mišice oslabijo zaradi napenjanja, ki ga
povzroča zaprtje. Zato je k prehrani potrebno dodati vlaknine (polnozrnata ţivila, sadje in
zelenjava).
Izogibati se je potrebno alkoholu, kofeinu, sladkorju, začinjeni hrani ter kislemu sadju in
sokovom, ker lahko razdraţijo urin in sproţijo uhajanje urina.
 Urinirati je potrebno dvakrat – to pomeni, da se po uriniranju počaka nekaj sekund in nato
poskusi še enkrat!
 Če gre za stresno inkontinenco, se lahko spretno obvlada tako, da se ob kašljanju in kihanju
prekriţa noge!
 Velikokrat si bolniki, v strahu pred uhajanjem urina, »pomagajo« tudi tako, da pijejo manj
tekočine in jo zreducirajo na minimum. A to početje še zdaleč ni pomoč! Škoduje namreč
ledvicam, telo se izpostavlja dehidraciji (izguba tekočin), urin se preveč skoncentrira, kar je
rizični dejavnik nastanka ledvičnih kamnov, hkrati pa je koncentriran urin bolj draţeč za
koţo.
 Pozabiti se ne sme na osebno higieno, ki lahko prepreči marsikatero nevšečnost z
vzdraţeno, pordelo in z srbečimi izpuščaji posuto koţo! Pri inkontinenčnih bolnikih so
namreč pogoste glivične okuţbe predelov, ki so izpostavljeni draţenju urina. Umivanje z
vodo, ki smo ji dodali nekaj limoninega soka in nega z ustreznimi pripravki, ki so na voljo v
lekarnah brez recepta (pene, kreme, mazila, losioni,…), bodo teţavam zlahka kos. Po
umivanju je koţo potrebno dobro osušiti in jo zaščititi z ustreznimi negovalnimi pripravki.
Kadar so teţave glivične okuţbe ţe izraţene, lahko poseţemo po dermalnih pripravkih s
protiglivičnim delovanjem. V preventivne namene pa koţo ustrezno zaščitimo. Najbolje s
pripravki v obliki mazil, ki so bolj mastne strukture in tako bolje preprečijo stik in draţenje
koţe z urinom!
Pripomočki:
Dobrodošla in nepogrešljiva pomoč inkontinenčnemu bolniku so medicinsko - tehnični
pripomočki. Najpogosteje uporabljene so inkontinenčne predloge (vloţki) za moške in
ţenske, plenice, hlačke in posteljne predloge. V kolikor je potrebno, so na voljo tudi katetri,
urinske vrečke in urinali.
Inkontinenče predloge so namenjene posebej za inkontinenco. Zato je napačno prepričanje, da
so navadni higienski vloţki njihovo dobro nadomestilo. Potrebno se je zavedati, da
inkontinenče predloge in plenice za razliko od navadnih vloţkov, vpijejo veliko več tekočine,
varujejo koţo pred neprijetnim draţenjem in preprečijo nastanek neprijetnega vonja.
DESTIGMATIZIRAJMO INKONTINENCO
3
--
Polonca FIALA, mag.farm.
Kakšni so stroški pripomočkov?
V kolikor je bolnik po kriterijih zdravstvene zavarovalnice upravičen do inkontinenčnih
predlog, plenic, hlačk oziroma posteljnih predlog, jih zdravnik lahko predpiše na naročilnico
in se dvignejo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Vsi inkontinenčni pripomočki pa so na
voljo tudi v prosti prodaji, a pri izbiri je potrebna previdnost! Na trgu je namreč veliko
pripomočkov, na prvi pogled zanemarljivih razlik. A morda minimalna cenovna razlika, lahko
velikokrat pomeni ogromno razliko v kakovosti, vpojnosti in udobnosti. Zato je izbiri
potrebno nameniti posebno pozornost in povprašati za nasvet! Pripomočki, ki so na voljo v
lekarnah, ustrezajo mednarodnemu standardu kakovosti, s čimer se zagotovi vse tisto, kar je
ključnega pomena za zadovoljstvo uporabnika.
Kako izbrati primeren pripomoček?
Da inkontinenčni pripomoček lahko upraviči vse naštete zahteve, mora biti, ne samo,
kakovosten, pač pa tudi pravilno izbran, svetovan in nameščen. Le tako lahko bolniku, razen
ţe omenjenega, omogoča tudi prosto gibljivost in neopaznost ter tako bolnika razbremeni
strahu in skrbi. Ljudje, ki se prvič srečajo z inkontinenco, ne vedo, kako izbrati pripomoček,
ki bo uporaben zanj. Zato je nasvet, ki ga lahko dobite v lekarnah, nujno potreben in
nepogrešljiv. Na splošno velja, da za občasno uhajanje urina zadostuje vloţek. Le ta ne sme
biti niti premajhen, niti prevelik. Ponavadi so pakirani posamično v ovitku in so tako za
bolnika diskretni tudi kadar se odpravi na pot. Za moške so na voljo prilagojeni moški vloţki.
V kolikor je bolnik nepokreten, bo primernejša plenica in morebiti še posteljna predloga.
Velikokrat se ljudje odločajo za plenice v obliki hlačk, ker jih laţje sprejmejo, kakor pa
plenice. Na voljo so tudi fiksirne hlačke, ki olajšajo namestitev predlog in omogočajo večjo
varnost.
Kam po pomoč?
Človek, ki se sreča z inkontinenco, se spopada s strahom, velikokrat pa je prisoten tudi sram.
Zato je še zlasti hudo, če v takšni situaciji ni nikogar, ki bi ta strah in nelagodje razblinil ter
mu znal in ţelel prisluhniti in pomagati. Bolnik mora vedeti, da v inkontinenci ni sam in da je
teţava obvladljiva! A potrebno je poiskati pomoč in medsebojno sodelovati! Osebni zdravnik
in ustrezni specialist bosta dala napotke, kako ukrotiti bolezen in predpisala ustrezno
zdravljenje, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje bo poskrbelo za ustrezno nego in
poduk o negi, farmacevt in farmacevtski tehnik v lekarni pa bosta razen z zdravili, lahko
pomagala tudi z ustrezno izbiro kvalitetnih inkontinenčnih pripomočkov, prehranskih dopolnil
ter drugih pripomočkov za nego in varovanje zdravja. K vsej tej oskrbi pa bosta pridala še
skrb v obliki nasveta. Le ta namreč kakovostnim izdelkom vdihne tudi učinkovitost in
varnost.
Vsekakor pa mora bolnik, razen v zdravstvenih institucijah, pomoč najti tudi v vseh drugih
strokah in v slehernem posamezniku.
Kajti iti po pomoč pomeni iti po – moč! Po moč, da o inkontinenci lahko spregovori in se z
njo spopade. In velikokrat tudi po moč, da lahko v primerih, ko ga inkontinenca naredi
odvisnega od pomoči drugih, le to sprejme. Takrat se zavedajmo in dajmo vedeti, da prositi in
sprejeti pomoč, nikakor ni znak slabosti, temveč moči!
Polonca Fiala, mag.farm.
Pomurske lekarne
DESTIGMATIZIRAJMO INKONTINENCO
4
--
Polonca FIALA, mag.farm.