42
deloindom 19. septembra 2007
September med trajnicami
1
Prihaja čas za sajenje
Zgodnja jesen, torej tudi že september,
je idealen čas za sajenje trajnic. V primerjavi s pomladanskim sajenjem, ko
trajnice šele začenjajo odganjati in si
težko predstavljamo, kaj bo zraslo iz
njihove takratne podobe, so zdaj v polnem razrastu. Ker imamo ob izbiri in
nakupu boljšo predstavo o rastlini, ji
tudi laže najdemo pravo mesto v vrtu,
da dosežemo čim boljši učinek.
S
eptembra je zemlja še topla, to pa je
pomembno za ukoreninjanje novo
posajenih rastlin. Koreninski sistem
se lahko do zime že lepo razraste, kar pomeni, da bodo spomladi bujno odgnale.
Tako bomo imeli prihodnjo sezono že polno razraščene trajnice. Drugi razlog v prid
jesenskemu sajenju je zalivanje – če trajnice sadimo pozno spomladi ali poleti, jih
moramo potem stalno zalivati, da se zaradi pripeke in višjih temperatur ne bi posušile. Zdaj temperature niso več tako visoke,
hkrati pa so tla bolj vlažna, tako da je potreba po zalivanju le občasna. Med trajnice
jeseni ne pozabimo posaditi čebulnic, ki
nas bodo razveseljevale v pomladanskih
mesecih.
Trajnice lahko torej sadimo vse do pozne
jeseni. Obstaja pa tudi nekaj izjem – take
so na primer tiste, ki izvirajo iz toplejših
predelov sveta, kot so sivka, Lavandula
angustifolia, različne vrste in sorte materine dušice, Thymus, in druge. Te je priporo-
čljivo posaditi jeseni čim prej, še preden
nastopijo ohladitve.
Oskrba trajnic
Da bi bila greda s trajnicami jeseni čim lepša, je priporočljivo, da se mednje odpravimo s škarjami v rokah. Porežemo vsa odcvetela cvetna stebla in odstranimo suhe
dele. Porežemo lahko vse, kar kvari pogled
na trajnice, ki so v tem času lepe. Rastline,
ki so se preveč razrasle, lahko razdelimo
oziroma razredčimo, tiste, ki smo jih posadili na napačno mesto, pa lahko v tem času
presadimo. Po presajanju jih zalijemo. Dognojevanje jeseni ni več potrebno. Na grede pa lahko dodamo kompost, ki bo izboljšal strukturo in hranilnost tal.
Trajnice kot enoletnice
Pri izbiri in nakupu trajnic moramo biti pozorni tudi na njihov videz v lončku, ki je
povezan z načinom gojenja. V specializiranih vrtnarijah rastline gojijo večinoma na
prostem, kjer se utrdijo in primerno razrastejo, preden pridejo do končnega kupca.
Pri tem ne pretiravajo s količino gnojil in
dognojevanjem, ker to pri rastlinah, ki so
namenjene predvsem za saditev na prosto,
ni potrebno. Zaradi tega trajnice v lončku
niso videti tako bogato in razkošno kakor
enoletnice in balkonsko cvetje. Te rastline
so gojene v rastlinjakih, njihovo gnojenje
je strogo kontrolirano, rok trajanja pa
omejen, saj so namenjene le za eno rastno
sezono. V vrtnih centrih se vse pogosteje
1. Jesenske anemone cvetijo v različnih odtenkih rožnate in v beli barvi.
Njihovi cvetovi so lahko tudi vrstnati.
Novejše sorte so nižje, v vrtovih pa zasledimo stare, ki sežejo tudi čez poldrugi meter.
2. Kitajski trstikovec Miscanthus sinensis 'Variegatus' se odlikuje po
vzdolžnih belih progah na ozkih listih
in je ena opaznejših sort med to vrsto
okrasnih trav.
3. Hermelika Sedum 'Herbstfreude' se
odlikuje po velikih ploščatih socvetjih
in zanimivi obliki rasti. Sadimo jo na
suha in sončna rastišča. Njeni cvetovi
privabljajo množico čebel in metuljev.
Na fotografiji v družbi čišljaka.
4. Kitajska plavica z rdeče obarvanimi
listi v družbi nizko rastoče jesenske
astre. Listje se začne jeseni barvati, ko
se nizke nočne temperature izmenjujejo s toplimi sončnimi dnevi.
5. Svetilka (na fotografiji je Cimicifuga 'Brunette') se odlikuje po svojih nacepljenih listih, ki so vijoličasto rdeči. Zacveti zelo pozno, drobni beli cvetovi so združeni v dolga socvetja na
koncu visokih stebel.
6. Jesenske anemone zacvetijo na koncu poletja in so lepe do zime, ko iz
ostankov cvetov pogleda bel puh, podoben vati. Med belimi sortami je najbolj cenjena 'Honorine Jobert'.
7. Jesenske astre in japonska perjanka
na gredi v parku. Različne sorte jesenskih aster so lahko najrazličnejših
barv.
2
3
4
5
5
6
44
deloindom 19. septembra 2007
September med trajnicami
pojavljajo tudi trajnice, ki so uvožene iz tujine ali gojene v vrtnarijah z enoletnicami
in balkonskim cvetjem na enak način kakor enoletnice – torej v rastlinjakih; večinoma so pregnojene. Zaradi tega so v prodajnem centru privlačne, vendar pogosto
niso dovolj trpežne, da bi lepo uspevale tudi na prostem. Ker so siljene in prehitro gojene, niso utrjene za rast na prostem in po
presaditvi velikokrat propadejo. Na to je
treba še posebej opozoriti pri jesenskem
sajenju. Siljene in prehitro gojene trajnice
bodo namreč zelo težko preživele zimo.
Septembra zanimive trajnice
Septembra so v polnem razrastu najrazličnejše okrasne trave, od nižjih do tistih visoko rastočih. Med njimi je najbolj opazen kitajski trstikovec, Miscanthus sinensis. Poznamo veliko število sort, ki se razlikujejo
po višini in obliki rasti, po barvi socvetij, po
času cvetenja (nekatere zacvetijo šele oktobra), nekatere sorte pa se jeseni lepo obarvajo. Zanimive so tudi druge okrasne trave,
kot so proso, Panicum virgatum, imperata
z rdečimi listi, Imperata cylindrica 'Red Baron', šaši, Carex, sršica, Calamagrostis,
stožka, Molinia, japonska perjanka, Pennisetum alopecuroides, in druge.
Okrasne trave vnesejo v vrt mehkobo, njihovo gibanje v vetru je kot valovanje morja. Zelo lepo se ujemajo z najrazličnejšimi
cvetočimi trajnicami, posebno tistimi, ki
cvetijo jeseni. Spoznajmo najznačilnejše.
Preobjeda, Aconitum carmichaelii 'Arendsii', ima velike vijoličasto modre cvetove.
Za lepo in dolgo cvetenje je priporočljivo,
da stalno raste v nekoliko vlažni zemlji. Sadimo jo lahko na sonce ali v delno senco.
Zraste do meter visoko. Posebno lepa je v
družbi jesenskih anemon ali japonskih vetrnic, Anemone japonica. Te zacvetijo na
koncu poletja in so lepe do zime, ko se iz
ostankov cvetov pojavi bel puh, podoben
vati. Cvetijo v različnih odtenkih rožnate in
bele barve. Sadimo jih na sonce in v delno
senco. So trpežne trajnice. Sprva se razraščajo počasneje, ko se dobro vrastejo, pa
zelo hitro. Novejše sorte zrastejo do 80 cm,
poznamo pa tudi visoko rastoče, ki dosežejo 150 cm.
Jesenskih dni v vrtu si skorajda ne moremo
predstavljati brez aster, Aster. Njihovi koški
najrazličnejših barv popestrijo marsikatero
megleno jesensko jutro. Posamezne vrste
in sorte se med seboj razlikujejo po višini,
velikosti in barvi cvetov. Astre najlepše
uspevajo na polnem soncu, v nekoliko vlažni zemlji. Večina jih začne tvoriti cvetne
popke šele takrat, ko se dnevi začnejo krajšati.
Kitajska plavica, Ceratostigma plumbaginoides, je do 40 cm visoka trajnica s čudovitimi indigo modrimi cvetovi septembra.
Ko cveti, se začnejo listi barvati živo rdeče.
Sadimo jo na sonce. Glede tal ni zahtevna.
Na senčnih legah je privlačna svetilka, Cimicifuga. Odlikuje se po nacepljenih listih,
ki so še posebno lepi pri sorti 'Brunette', pri
kateri so vijoličasto rdeči. Zacveti zelo pozno, drobni beli cvetovi so združeni v dolga
socvetja na koncu visokih stebel. Zraste do
160 cm. Svetilke sadimo v hladne dele vrtov, v nekoliko vlažno zemljo.
Ene lepših jeseni cvetočih trajnic so hermelike, Sedum spectabile in Sedum telephium. Odlikujejo se po velikih ploščatih socvetjih in lepi obliki rasti. Večina sort hermelik zraste do 50 cm, z majhnimi odstopanji navzdol in navzgor. Sadimo jih na sončne lege, v odcedna tla. Niso pa lepe samo
med cvetenjem. Uvrščamo jih namreč med
tiste trajnice, ki privlačijo pozornost od pomladi, ko mladi poganjki pogledajo iz zemlje, do pozne jeseni in še celo pozimi. Jeseni se namreč njihova stebla in socvetja
zelo lepo posušijo in krasijo vrt tudi v zimskem času, okrašena z ivjem ali snegom.
Besedilo in fotografije
Bernarda Strgar Satler