1. No category

2
CVETJE V JESENI
MOJ VRT
Siljenje čebulnic v zimskih dneh
Čas hrepenenja po pomladi
Kaj so čebulnice? Okrasne rastline, ki jih
imenujemo čebulnice, imajo v tleh prezimni
podzemni založni organ - čebulico. Spomladi cvetoče čebulnice potrebujejo za razvoj
cvetnih zasnov hladno okolje. V čebulicah je
rezervna hrana, ki jo rastline potrebujejo za
naslednjo rastno dobo.
Najbolj pogoste spomladanske čebulnice so
tulipani, zvončki, narcise, hijacinte, muskari
– grozdek in anemone.
Kako poteka siljenje čebulnic?
Siljenje je postopek, s katerim pospešimo
rast in cvetenje. Rastline lahko silimo zato,
ker imajo v čebulici dovolj rezervne hrane za
cvetenje. Pri siljenju se ta rezervna hrana
hitreje porablja kot pri normalni rasti. Po siljenju so rastline izčrpane in mnogokrat zaradi tega propadejo. Za pozno siljenje upora-
bimo nepreparirane čebulice, medtem ko za
zgodnje siljenje preparirane. Prepariranje je
namreč postopek, s katerim pospešimo rast
brstov. Ta postopek je termična obdelava čebulic in se izvaja v velikih skladiščih. Čebulice razvrstijo po sortah in jih izmenično
izpostavljajo visokim in nizkim temperaturam. Posledica tega je, da se v čebulici oblikuje cvetna zasnova – cvetni brst.
Kako silimo čebulnice doma?
Za siljenje so primerni žafrani (Crocus), narcise (Narcisus), hijacinte (Hyacinthus) in tulipani (Tulipa).
Poznamo siljenje v zemlji in siljenje v vodi.
Siljenje v vodi je za ljubitelje najbolj enostavno. Uporabimo posode, ki so na vrhu zožene. Tretjina preparirane čebulice »sedi« v
posodi, medtem, ko so korenine v vodi. Voda
sega le do koreninskega krožca, ki je na dnu
čebulice. V kolikor je čebulica v vodi, lahko
začne gniti.
Drugi način siljenja je, da čebulnice posadimo v prepustni substrat, saj čebulice ne
smejo rasti v lončku, kjer se zadržuje voda.
Ustrezen substrat si lahko pripravimo sami.
Tako večnamenskemu substrat za sobne rast-
line dodamo nekaj peska. Posode, kamor
bomo posadili nepreparirane čebulice morajo biti dovolj globoke. Upoštevati je potrebno, da je pravilna globina za sajenje čebulice
dva do tri kratna višina čebulice. Pod čebulico je potrebno imeti plast substrata, globine
od 3 do 5 cm.
Dolžina trajanja siljenja, da rastline zacvetijo je odvisno od vrste nepreparirane čebulnice, ki jo želimo siliti. Tako potrebujemo za
narcise, žafrane in zvončke 12 tednov, medtem ko so tulipani nekoliko bolj »zaspani« in
potrebujejo 16 tednov. Pri siljenju ne smemo
biti nestrpni. Vedeti moramo, da z daljšanjem časa siljenja omogočimo rastlinam normalno rast. V kolikor smo neučakani in prehitro želimo cvetove se lahko zgodi, da cvetovi odmrejo.
Torej, nepreparirane čebulice posadimo v
vlažen prepustni substrat na pravo globino.
Lonce nato postavimo v hladen temen prostor, lahko tudi v omaro v kleti. Temperatura
prostora mora biti od 0 do 5° C. V temi upočasnimo rast listov, ki bi drugače zakrivali
cvetove. Ko čebulice odženejo 4 – 5 cm velike poganjke, jih prenesemo iz hladnega v
Čajanka s siljenimi narcisami.
Pomladi cvetoče siljene čebulnice.
Siljene hijacinte v barvi dozorele limone.
imski čas, ko je dan kratek in si
želimo sončnih toplih dni, vsi hrepenimo po pomladi. Če smo pripravljeni malce eksperimentirati, si lahko
košček prebujajoče cvetoče pomladi ustvarimo sami. Poigrati se moramo s siljenjem čebulnic.
Z
MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrta. ISSN 1580-8084. Izid: 28. 11. 2014, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj:
SPECOM d.o.o; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: [email protected]; oglasno
trženje: tel. 040/202 384, spletna stran: www.specom.si, naslovnica: Kaki, november 2014 (foto:Bojan Rauh).
MOJ VRT
CVETJE V JESENI
3
Skodeloca cvetja - siljene narcise.
topel prostor. Na poganjkih že lahko opazimo zasnove cvetnih stebel in začetke obarvanosti cvetnih popkov.
Če nimamo hladnega prostora, si pomagamo
nekoliko drugače. Lonce z neprepariranimi
čebulicami lahko zakopljemo v vrtu in jih
tako izpostavimo nizkim zimskim temperaturam. Predno v jamo položimo lonec, je potrebno poskrbeti za nemoteno odtekanje
vode - drenažo. To naredimo tako, da na dno
jame nasujemo plast prepustnega materiala,
grobi pesek ali prod in šele nato postavimo
lonec v jamo in ga zasujemo. Globina jame
naj bo taka, da je rob lonca v isti višini kot
tla. Čezenj damo zastirko, npr.: listje, ki ga
nato pokrijemo s smrekovimi vejami, da ga
ne odpihne veter.
Če ste kupili že preparirane čebulice, ni
potrebno, da jih sadite na globino, ki je dva
do trikratna višina čebulice. Te čebulice
lahko posadite tako, da je vrh čebulice viden.
Čebulice, ki jih želimo nekoliko drugače
pripraviti do bolj zgodnega cvetenja lahko
prepariramo tudi doma. Zavijemo jih v
papirnato vrečko in jih skladiščimo v hladilniku od 4 do 6 tednov. Nato tako čebulico
posadimo v lonček s prepustnim substratom
tako, da iz lončka gleda konica čebulice.
Dvig temperature okolja bodo čebulice
razumele kot znak prihajajoče pomladi in
bodo začele rasti in cveteti.
Pomlad ni samo pisana barvita paleta cvetočih čebulnic, ampak so tu tudi omamni
vonji. Tako lahko združimo različne čebulice
v večjem loncu in ustvarimo živo pisano
dehtečo cvetočo dekoracijo. Predvsem imamo v mislih kombinacije z omamno dišečimi
hijacintami. Toda pozor. Potrebno je vedeti,
da je ena hijacinta dovolj, da odišavi velik
prostor. Večje skupine dišečih hijacint so
moteče, premočan vonj lahko celo povzroča
glavobole.
Da bi imeli cvetoči okras v bivalnih prostorih čim dalj časa, je potrebno cvetoče čebulnice ustrezno negovati. Poskrbeti moramo, da je substrat stalno vlažen, vendar
voda ne sme zastajati v lončku. V kolikor je
možno, lonček s čebulnicami preko noči
postavimo v hladnejši prostor (10° C), s tem
podaljšamo čas cvetenja, saj z nizkimi temperaturami zavremo dozorevanje cvetov. Ko
imamo lončke v prostorih smo pozorni kam
jih postavimo. Čebulnice, predvsem tulipani,
so izjemno občutljive na etilen. To je plin, ki
ga rastline tudi same proizvajajo, predvsem
pa ga v bivalnih prostorih proizvaja sadje.
Zato je potrebno prostore redno zračiti,
poleg tega pa še paziti, da posod s cvetočimi
čebulnicami ne postavimo poleg sklede s
sadjem.
Po cvetenju čebulnicam odrežite cvetna stebla, liste je potrebno še pustiti. V listih namreč poteka fotosinteza, s pomočjo katere se v
čebulico ponovno vračajo in kopičijo rastlinski sladkorji – rezervna hrana, ki so pogoj,
da naslednje leto čebulica ponovno cveti.
Tako vsaj še en mesec po cvetenju skrbimo,
da je substrat stalno vlažen. Ko se čas
»kopičenja« rezervne hrane bliža koncu,
postopoma prenehamo z zalivanjem. Listi se
bodo sami posušili. Čebulice izkopljemo iz
substrata in jih očiščene, posušimo in damo
v papirnato vrečko. V suhem temen prostoru
jih hranimo do naslednjega sajenja.
✍ dr. Sabina Šegula, BC Naklo
zanimiva kombinacija siljene hijacinte s parfumom.
Siljene hijacinte v kombinaciji osnovnih barv.
4
TRENDI
MOJ VRT
Modne zapovedi v cvetličarstvu
Pozdrav z igrivostjo
imski čas je čas, ko so praznovanja še
bolj izrazita. Božične in novoletne
dekoracije naj že v novembru pozdravljajo s svojo igrivostjo in že si v mislih
spogledujemo z nakupom prazničnega aranžmaja. Včasih se sprašujemo, kaj je modno, kaj
je potrebno kupiti, da bom v trendu?
Z
Kot že dolgo let se tudi to leto pojavlja več modnih smernic. Tako sta lesk in lepota zvezd prva
modna smernica. Svetli barvni pastelni in peščeni
toni ter svetleče podlage pričarajo romantično
vzdušje. V dekoracijah lahko kombiniramo elegantno zelenje, belo kamenje, malce nenavadne
trakove kot imitacijo krzna in nežne čipke.
Dekorativni dodatki so opazni, transparentni iz
svetlega lesa. Motiv zvezd se pojavlja konstantno
kot potisk na okrasnih trakovih, lahko je reliefni
vzorec ali modni samostojni dodatek.
Sijaj stare umetnosti nas popelje v obdobje, ko
so dame imele čas izdelovati gobeline in tapiserije. Barve izžarevajo bogastvo in ekstravaganco.
Topli odtenki, barva starega zlata, barva rje in
brona se dopolnjujejo z barvo petroleja. Okrasni
trakovi so žametni, svileni, nekateri so iz tkanine,
ki spominja na brokat. Prav poseben dekorativni
dodatek je imitacija stare žepne ure, ki nam v
novoletnih dekoracijah odšteva čas starega leta.
Stari umetnosti poda roko smernica čar
zgodovine. Temni toni v neogotskem slogu so
kontrast nežnim pastelnim barvam, barvi zlata,
Klasicni motivi.
Čar zgodovine.
Sijaj stare umetnosti.
patine in srebra. Modni dodatki so bleščeči, stari
motivi so izraziti. Lahko uporabimo tkanino, ki je
imitacija starih izvezenih oblek.
Kot že stalnica se pojavlja smernica, ki predstavlja naravo. Iskrica narave je smernica, ki v nas
prebudi svežino in zakon svobode. Vsak si želi v
stanovanje prinesti košček narave. Zanimivo je,
da se je v tej smernici oblikovalo več skupin barv.
Na eni strani imamo temnejše tone lesa, temnozelene in modre odtenke v kombinaciji s svetlo zeleno. Nasprotna skupina je skupina svetlih
pastelnih peščenih barv s pridihom zlate in srebrne. Tretja možna barvna kombinacija je v
odtenkih rjave, ki se dopolnjujejo z zlato in srebrno. Kot dekorativni dodatki se uporabljajo trakovi kot imitacija krzna, volnene pletenine in
zvezde. Površina posod ima največkrat naravno
teksturo. Pojavljajo se tudi motivi živali.
Na koncu je seveda stalnica – tradicionalni kla-
sični božični motivi v rdeče belo zeleni kombinaciji. Kot dekorativni dodatki so imitacije igrač,
ki nam pričarajo otroški svet in spomine na mladost. Poleg že omenjenih barv se lahko za
osvežitev pojavi še turkizna barva, ki v klasičnih
dekoracijah deluje kot poudarek – akcent. Različni dodatki so iz lesa, pletenin, lahko pa so tudi
kovinski in volneni. Trakovi so z božičnimi motivi, zvezdicami, jelenčki, Božičkom. Ob vseh
naštetih dekoracijah imajo svoje mesto tudi čipke.
Kot vidite je možnosti izbire veliko in za vsakega
nekaj. Pri ustvarjanju prazničnih dekoracij vas
želim posebej opozoriti na pritrjevanje sveč. Te
pritrdite trdno, z žicami ali posebnimi podstavki.
Predvsem nasvet: sveče v dekoracijah naj gorijo
le ob vaši prisotnosti. Vesele praznike.
✍ dr. Sabina Šegula, BC Naklo,
slike: Hinteregger, Avstrija, september 2014
PREDSTAVLJAMO
MOJ VRT
5
Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13
PRODAJNI PROGRAM
ZABAVNIH
PIROTEHNI^NIH
PROIZVODOV
Vulkani, fontane,
ognjeni sod~ki,
rakete, seti raket,
box baterije, ...
❖ ADVENTNI VEN^KI
❖ NOVOLETNI ARAN@MAJI
❖ BO@I^NE ZVEZDE
❖ ZAVIJANJE IN
ARAN@IRANJE DARIL
MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice,
tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611,
DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543
KOROTAN, d.o.o., Kranj
KMETIJSKA TRGOVINA
www.korotan-kranj.si, Stru`evo 20, Kranj, odprto: 8-18, sobota 8-13, tel.: 04/23 68 710, 031/277 804
Koline
Domači pridelki
Domači pridelki, sladkor 25 kg
Steklena embalaža
Ptičje hišice,
hrana za zunanje ptice
Za praznična obdarovanja
Vesele praznike in srečno 2015!
6
MOJ VRT
TRAJNICE
Priprava na zimo
Naravi prijazno vrtnarjenje
ečino opravil smo na
vrtu že opravili, vendar
je v deževni jeseni včasih
bolje ne prehitevati. Vsakršno
brskanje po premokri zemlji raje
odložimo na čas, ko se bo zemlja
vsaj malo odcedila. Pravzaprav
je najpomembneje, da ne hodimo
po premokri zemlji. Kar pa lahko
opravimo z dosegom roke »bolj
od daleč«, je seveda treba narediti o pravem času ne glede na
vreme.
V
Marsikdo se v letošnjem mokrem
letu namreč pritožuje, da ne zmore
sproti odstranjevati plevela, ker je
veliko dežja. Deloma to drži tako
za mokro poletje, kot tudi za mokro
jesen. Tudi priprave na zimo so
marsikje zaradi obilice padavin
otežene. Vsekakor pa tisti najbolj
zagnani ljubitelji vrtnih rastlin
najdejo primeren čas za borbo s
plevelom in tekočimi nujnimi opravili v vseh letnih časih in v vsakršnem vremenu. Včasih celo s
pomočjo škornjev, pelerine ali celo
dežnika.
Če smo pravilno izbrali trajnice za
svoj vrt, bo z njih pripravami na
zimo malo opravka. Zaščite pred
Pampaška trava in pozno jeseni
cvetoča bakljasta lilija sta na
odcednih tleh popolnoma prezimno
trdni, ko sta enkrat odrasli. Prvi
dve zimi po sajenju pa v centralni
Sloveniji potrebujeta debelo
zastirko na koreninah.
Zimska idila med suhimi trajnicami (foto: Peter Rojc st.).
mrazom običajne trajnice na običajnih rastiščih ne potrebujejo. Saj
pravimo, da so prave trajnice tiste
trpežne rastline, ki v naši klimi brez
problemov preživijo na prostem.
Le izjemoma moramo na bolj
izpostavljenih legah za nekatere
trajnice poskrbeti, da jih ne bo
prizadel suh zimski mraz brez
snega. To so običajno tiste trajnice,
ki izvirajo iz toplejših klimatskih
pasov. Takšna je recimo pampaška
trava, ki še vedno očara marsikaterega vrtoljubca s svojo impozantno rastjo in bogatimi omelastimi svetnimi klasi. Res je sicer, da je
tako bogate rasti in cvetenja le v
sredozemski (in torej tudi primorski) klimi. V centralni Sloveniji bo
vedno nekoliko skromnejša. No,
klima se spreminja in s tem se tudi
spreminjajo območja, na katerih
določene rastline dobro uspevajo.
Tako tudi pampaško travo
dandanašnji srečujemo tudi tam,
kjer jo pred desetletji nismo. Nekaj
se za to lahko zahvalimo bolj razširjeni vrtnarski ponudbi, nekaj pa
tudi milejšim zimam. Še vedno pa
se marsikdo pritožuje, da mu ta
trava ne preživi zime.
Pampaška trava (Cortaderia selloana) in bakljasta lilija (Kniphofia
uvaria) in njune sorte, sta torej dve
dokaj dobro poznani trajnici, ki ju
moramo v centralni Sloveniji na
zimo posebej pripraviti. Za obe je
bolj priporočljivo, da ju rajši sadimo spomladi, kot jeseni. Zlasti, če
smo kupili sadiko, ki je rasla v šotnici in je bila z mineralnimi gnojili
pomehkužena. Na ta način ji bomo
dali več časa, da bo pognala korenine v globino in bo tako postala
bolj odporna proti mrazu. Če pa
smo imeli srečo, da smo kupili
nepomehkuženo sadiko, ki je že v
lončku rasla v navadni vrtni zemlji,
jo bolj brez skrbi lahko posadimo
tudi jeseni. Za obe pa še vedno
velja, da je njihove korenine pred
mrazom dobro zavarovati z debelim slojem suhega listja,slame ali
podobno zastirko. Na vetrovnih
legah je dobro vse skupaj prekriti
tudi s smrekovimi vejami, da ne bo
zimski veter odnesel zastirke.
Marsikdaj zimska moča umori tiste
trajnice, ki potrebujejo odcedna
tla, mi pa smo jih posadili v težko
glinasto prst. Tu ne bi pomagala
nikakršna zimska ali drugačna
zaščita. Ob mokrem vremenu, najsi
bo zimskem ali v drugem letnem
času, bodo te rastline umirale.
Letos so tako mnogi utrpeli škodo v
nasadih sivk. Mokro poletje je zdesetkalo tiste, ki so rasle v pretežkih
tleh. Prav take rezultate pa bi imeli
tudi po kakšni mokri zimi.
S smrekovimi vejami pred nastopom hude zime pokrijemo tudi
tiste, drugače na mraz odporne
zimzelene blazinaste trajnice, ki
imajo plitve korenine (n.pr. avbrijete in iglaste plamenke), ki jih pozimi rad izsuši suh mraz brez
snega. Zlasti na mrazu bolj izpostavljenih legah. Moramo pa pri teh
biti pozorni zgodaj spomladi, da
zastirko pravi čas odstranimo. Če bi
predolgo ležala, bi jemala svetlobo
listju, ko se že začenja prebujati iz
zimskega počitka in tako bi se rastline pretegnile, postale bolj občutljive in lahko bi jih poškodovala
kaka pomladanska slana ali pozen
mraz.
Torej bomo na vrtu s trpežnimi trajnicami z zimskim varovanjem pred
mrazom imeli bolj malo dela. Kdor
pa sadi pomehkužene sadike ali na
mraz manj odporne trajnice neznanega imena in neznanega izvora, mora temu delu posvetiti posebno skrb in še mu kaka huda zima
lahko naredi veliko škode.
Škodljivci in rastlinske bolezni se
čez zimo skoraj vedno potuhnejo.
So pa nekateri posebno nevarni
prav pozimi. Zato moramo biti
vedno, posebej pa tik pred zimo,
pozorni na zračnike voluharja. To
so tiste okrogle, kakih 5-7 cm
velike, luknje v zemljo, ki vodijo v
MOJ VRT
TRAJNICE
Zastirka na koreninah orientalskih telohov (Helleborus orientalis) skozi
vse leto skrbi za vlažno in rahlo prst, da nas ob koncu zime takole razveselijo z bogatim cvetjem.
Malo poznana visoka trava vitkega stasa (Andropogon gerardii) ima zelo
čvrsta stebla, ki bodo kljubovala vsem vremenskim neprilikam še dolgo. Če
ne bo veliko težkega mokrega snega, prav do pomladi.
globino skoraj navpično. Te vodijo
v podzemni sistem voluharjevih
rovov, v katerih živijo cele kolonije
teh nevarnih glodalcev. Najlaže jih
uničimo tako, da v zračnik napeljemo izpušno cev nekega motorja
(recimo nahrbtne kosilke), stik z
zemljo zamašimo z zemljo, da plin
ne uhaja iz rova in pustimo stroj
teči, dokler se sistem rovov ne
napolni s plinom. Včasih to traja
tudi 15 minut. Potem bomo zagotovo imeli mir pred neznanim
številom voluharjev, ki bi sicer
prezimovali pod zemljo in občasno
prihajali na kosilo glodat korenine
naših trajnic, pa tudi drugih vrtnih
rastlin.
Pred zimo tudi odstranimo z vrtnih
gred vse, kar bi lahko kvarilo videz.
Poleg plevelov tudi nelepe odmrle
dele trajnic, ki jih marsikdo nekritično pušča na gredah vse do pomladi ali še delj. Vse, kar pa je stabilno, je lahko lepo tudi še vso
zimo, čeprav je že odmrlo. To so
lahko posušena cvetna stebla rudbekij, ameriških slamnikov, hermelik in mnogih trav. Njihovo seme bo
služilo ptičem za hrano in na steblih
se bodo nabirale dežne kaplje ali
kosmi snega. Kar bo polomljenega,
bomo sproti odstranjevali, ko nam
bo vreme to dopuščalo, tudi preko
zime. Spomladi pa bomo pri tleh
poželi in naredili prostor novi rasti.
Ko zemlja zmrzne in na vrtu
nimamo veliko dela, nastopi čas za
iskanje novih informacij o trajnicah
in planiranje novih nasadov. V krizi
se pametni pač ne odpovedujejo
vsem vrtnim užitkom, pač pa svoj
denar trošijo racionalno in sadijo
7
trajnice – enkrat za mnoga leta.
✍ Jožica Golob-Klančič,
univ. dipl. ing. hortikulture in
krajinske arhitekture,
slike: Mojca Rehar Klančič,
univ. dipl. ing. agronomije
Visoke trave v ozadju in nizke spredaj bodo skoraj enake še vso zimo, le
porjavele bodo. Prava škoda bi jih bilo porezati že jeseni. To bomo storili
tik pred začetkom nove rasti spomladi.
Takšno barvo dobi v zimskem mrazu ena izmed homulic (Sedum album
'Murale'), čeprav je v toplejšem delu leta zelena. Ne pride ji do živega ne
poletna vročina in ne suh zimski mraz, čeprav ima plitke korenine in je
zimzelena.
8
V ZELENJAVNEM VRTU
MOJ VRT
Jesenska dela na vrtu in v skladišču
Ne hitimo s pospravljanjem pridelkov
ila zima in pogosto deževje je v
letošnjem letu botrovalo zelo
slabi strukturi tal. Pogosto smo
slišali »tla so zbita kot beton« in v takšnih
tleh so rastline slabo uspevale. Za rastline
je zelo pomembno da so tla dovolj zračna,
da lahko korenine razvijejo močan sistem.
M
Letos je vse zračne prostore zalila voda.
Pravilno razmerje med trdimi delci, zrakom in
vodo je 50:25:25. Korenine se preprosto niso
razvijale. Pomembno je tudi ali je v zemlji
dovolj hranil in organskih snovi iz katerih
rastline dobijo nujno potrebne minerale za rast
in razvoj.
Tekstura zemlje je lastnost, ki nam pove iz
kako veliki delcev je sestavljena zemlja in
kakšno razmerje je med njimi. Če rečemo, da
imamo težka glinasta tla, to pomeni, da so sestavljena iz izredno drobnih glinastih delcev, ki
ne dopuščajo da se med njimi nabere veliko
zraka. Zato so takšna tla slabo zračna, v njih
primanjkuje kisika in sčasoma se zakisajo. Na
takšnih tleh se pogosto pojavijo rastline kot je
njivska meta, gabez, trpotec, plazeča se zlatica in regrat. Takšna tla se spomladi težko
obdelujejo, ker so dolgo vlažna, hkrati pa se
slabo ogrevajo, zato niso primerna za zgodnje
sajenje krompirja in ostalih zgodnjih kultur.
Takšna tla jeseni pognojimo s hlevskim gnojem, ki bo tla prerahljal in poskrbel za boljše
strukturne delce. Zemljo jeseni preorjemo in
pustimo v brazdi. Čez zimo bo voda v kapilaČiščenje rumenega korenja.
Traktorski raztros apnenca.
rah zmrznila in razširila zemljo, ki bo tako
spomladi postala manj zbita in bolj drobljiva.
Takšna tla so navadno zakisana, zato jih redno
apnimo, kar pomeni vsaj 0,2 kg apnenca na
kvadratni meter. Če imamo možnost na takšna
tla navozimo rečni ali kremenčev pesek, ki bo
poskrbel za boljšo zračnost tal. Pri pripravi
težkih tal za sajenje vrtnin je priporočeno, da
naredimo dvignjene gredice, ki bodo omogočile odtekanje odvečne vode in se korenine ne
bodo zadušile v prevlažnih tleh.
Nasprotno od težkih imamo v Sloveniji tudi
lahka peščena tla. Najpogosteje jih najdemo
ob rečnih naplavinah. Pri stisku takšne zemlje
v pest, se nikoli ne oblikuje grudica, ampak
zemlja razpade. Tla so zgrajena iz večjih
peščenih delcev, med katerimi so velike odprtine, kjer se zadržuje zrak. Takšna tla ne
zadržujejo vodo, ker hitro odteče v globino.
Če tlem dodamo veliko organske snovi, se
bodo strukturni delci počasi povečali in tudi
zadrževali več vode. Organska masa je torej
rešitev za pretežka in tudi prelahka tla. Na
lahkih peščenih tleh najdemo detelje, ivanjščice, mak in druge. Spomladi se takšna tla
hitro segrejejo, zato jih uporabimo za zgodnje
vrtnine. Poleti ne držijo vlago in se po veliko
padavin hitro sesedejo. Takšna tla moramo
večkrat okopavati, s tem tudi bolj zadržujemo
vlago v tleh. Poletno izgubo talne vlage bomo
preprečili tudi z rastlinskimi zastirkami.
Zemljo prekrijemo s pokošeno travo, ali listi
bezga, gabeza, vratiča, kopriv in drugih
rastlin, ki hkrati odganjajo škodljivce. Lahko
so tudi posušene rastline, med drugimi tudi
slama. Za zastirko lahko uporabimo celo
časopisni papir ali pa si omislimo zastirko iz
folije. Takšna tla moramo namakati za
kapljičnim namakalnim sistemom. Na takšnih
tleh ni nujno jesensko oranje, ampak takšna tla
obdelamo le z podrahljalnikom ali gruberjem
in posejemo pšenico. Temu rečemo konzervirajoča obdelava tal, pri tem zemlje ne obračamo, ampak jo le prerahlajmo.
Ker tla ne zadržujejo vlago, je na talne delce
vezanih tudi manj hranil. V vrtnarskih tleh primanjkuje pogosto kalija. Tega lahko dodajamo jeseni v tla z mineralnimi gnojili ali pa
potrosimo pepel, ki vsebuje veliko kalija. V
poletnem času lahko v vodi namakamo gabez,
ki izloča v vodo veliko kalija in s tem zalivamo rastline. Če v jesenskem času pognojimo s
kalijevo soljo (KCl), kar sicer za vrtnarske
kulture ni vedno dobro (čebula, česen), pa
klorid škodi tudi polžem. To je zelo učinkovita metoda za uničevanje polžev.
Za razliko od kalija, ki ga vrtnine veliko potrebujejo, pa le te ne potrebujejo veliko fosforja.
Fosfor je nujno potreben za tvorbo korenin. Z
vsakoletnim dodajanjem hlevskega gnoja,
MOJ VRT
zelo izboljšamo vrednost fosforja v tleh, zato
so vrtne zemlje bogate in tudi prebogate s fosforjem.
Vsako leto pognojimo le del vrtna s hlevskim
gnojem ali kompostom. Zadostuje,da dodamo
2 – 3 litre komposta na kvadratni meter. Na
teh površinah bomo drugo leto sadili kapusnice, krompir, papriko, paradižnik, buče. Na
ostalem delu vrta, kjer nismo pognojili z
hlevskim gnojem ali če tega nimamo z briketi
(Bogatin, Organik, Biogrena in drugi), pa
posadimo korenček, česen in čebulo. Jeseni,
dokler še vidimo razpored vrtnin, si vse
zapišemo in narišemo kolobar tudi za naslednje leto.
Skladiščenje zelenjadnic
Že nekaj let zapored imamo toplo jesen vse do
božiča, zato je prehitro pospravljanje pridelkov iz vrtov nesmiselno, kajti vrtičkarji
nimamo primernih skladišč. Najbolje se zelenjava skladišči v hladilnicah s temperaturo od
0 – 4 0C in visoko zračno vlago okoli 90 %,
vendar to ne velja za čebulnice (česen, čebula). Če bo napovedano hladno z temperaturami pod 0 0C, potem predhodno pospravimo iz
njive tudi občutljive zelenjadnice.
Korenovke (korenje, koleraba, repa, črna redkev, rdeča pesa)
Med korenovkami je na nizke temperature
najbolj občutljiva rdeča pesa. Pri pospravljanju ji ne porežemo cime, ampak jo le obtrgamo, da se iz nje ne izcedi preveč soka. Vse
vrtnine pobiramo v suhem vremenu, če tega
ni, je dobro da se koreni zasušijo na prostem
in šele nato jih damo v skladišče. Odstranimo
vse bolne in nagnite korene, ki bi v skladišču
okuževali sosedne korene. Korenovke pred
skladiščenjem ne operemo in pustimo sloj
V ZELENJAVNEM VRTU
zemlje, ki preprečuje večje izhlapevanje. Za
preprečevanje izsušitve korenov, le-te damo v
vlažno mivko ali žaganje. Včasih so bile za to
najboljše zasipnice, vendar je potrebno preveč
časa za odkop in ponovno zaprtje zasipnice.
Kapusnice (zelje, rdeče zelje, ohrovti, cvetača
in brokoli, kitajski kapus)
Pred nastopom nizkih temperatur pozno jeseni
iz vrta pospravimo tudi zelje, ki ga skupaj s
kocenom prestavimo v klet ali hladen rastlinjak. Ni pa potrebno pospraviti ohrovta, predvsem brstičnega, ki je po manjšem mrazu še
okusnejši. Tudi glavnati ohrovt prenese veliko
nižje temperature kot zelje, ker ima v sebi
manj vode.
Stročnice (fižol)
Fižol so včasih pustili v strokih ob kozolcih
zato, da je zimskim mraz opravil svoje s
škodljivci – fižolarjem. Danes si za manjše
količine pomagamo z zamrzovalnikom. Škodljivec odloži jajčeca na stroke fižola že na
njivi in komaj izležene ličinka čakajo na
oziroma zrnih na ugoden trenutek, ko se iz
njih razvije hrošček. Nizke temperature bodo
uničile ličinke, preden se razvije fižolar. Fižol
nato skladiščimo v suhem in hladnem prostoru.
Čebulnice (česen, čebula)
Včasih so iz česna ali tudi čebule spletali kite,
ki so visele na podstrešju in tako zagotovili, da
so bile čebule na suhem zraku. Čebulnic
nikakor ne smemo skladiščiti v vlažni kleti,
kjer zelo hitro začnejo kaliti. Predvsem pa jih
je potrebno dobro posušiti, odstraniti vse nagnite čebule, preden jih položimo v plitve zabojčke. Lahko jih tudi obesimo v posebne
mreže za čebulo.
Če repo ne kisamo , jo pustimo na njivi do prve slane.
9
Krompir
Ponekod so imeli težave z izkopom krompirja
zaradi mokrih tal in še ta je bil ves umazan.
Krompir pustimo pod streho, da se osuši in ga
preberemo, nato mu ustreza temperatura med
4 in 6 0C. Nižje temperature vplivajo na spremembo škroba v sladkor, zato je pomrznjem
krompir boj sladkast. Če le ne zamrzne, je ta
reakcija reverzibilna, kar pomeni, da se nato
zopet spremeni v škrob.
Na vse zelenjadnice negativno vpliva plin
etilen, ki se izloča iz zorečih jabolk. To je
rastlinski hormon, ki pospešuje zorenje,
staranje, propadanje klorofila. Zelenjava zato
hitreje propada. Če že nimamo izbire, je dobro
da jabolka vsaj prekrijemo s tkanino, oziroma
moramo prostor večkrat prezračiti.
✍ Ana Ogorelec,
KGZS – Zavod Ljubljana
Radič lahko pustimo na vrtu, če le ne pride
nepovabljen gost iz podzemlja.
Rdeča čebula v vreči.
10
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
Vzgoja božičnih zvezd v Vrtnem centru Gozdnega gospodarstva Novo mesto
Praznični december
ožični prazniki so tradicionalno
družinski, zato si želimo, da bo
vzdušje v krogu najdražjih prijetno in sproščeno. Izogniti se želimo neprijetnih situacij, zato raje posegamo po rešitvah, ki so že preizkušene, pa naj gre za
izbrano hrano, obleko ali dekoracijo doma.
B
Navezali smo se na okraske, ki smo jih leta in
leta hranili in vsakič za praznike zopet prinesli na plano, da z njimi polepšamo dom.
Vsako leto smo našli kakšno novost, ki nas je
premamila na prodajnih policah in seveda
popestrila dekoracije doma. Tako je tudi prav,
saj nas na vsak izbran artikel vežejo spomini.
Morda smo ga kupili na potovanju v tuji
deželi, morda smo ga dobili v dar ali pa je še
iz tistih časov, ko so bili otroci majhni,…
Trendi in moda v oblikovanju pa se spreminja prav v to smer. Vzamemo tisto, kar že
imamo in kombiniramo z nekaj novimi artikli, ki dodobra spremenijo podobo. Seveda
mora biti tudi pristop nekoliko drugačen. A
paziti moramo, da vsega ne obrnemo na
glavo. Če spremenimo podobo izdelkov, potem ohranimo barve ali obratno. Če oblikujemo sami je to morda malce težja naloga, če
nismo vešči oblikovanja, če pa kupimo novo,
naj bo tisti en izdelek, morda adventni
venček, res nekaj posebenga, ki bo vdahnil
svežino v naš dom in iz obstoječih okraskov
oblikujemo podobo doma tako, kakor smo to
počeli vedno.
Kakšne pa so barvne kombinacije, ki jih poznamo za bližajoče praznike? Poleg klasične
in še vedno najbolj priljubljene rdeče in zlate
ali rdeče in bele, je sveža kombinacija, ki je
vsako leto močneje prisotna, srebrno-bela z
elementi svetlo modre, celo turkizne, a le kot
droben akcent, ki spremeni podobo in dolgočasnost bele in srebrne. Zakaj prav bela in
srebrna? Trendi niso sami sebi namen.
Nasprotno. Nastali so na podlagi dogajanj v
družbi, naših pogledov na svet, medsebojnih
odnosov in razmišljanj o vsem, kar se dogaja.
Tako je bela barva prisotna skoraj povsod, saj
asociira na svetlobo, na odprtost, pristnost
naših medsebojnih odnosov. Svobodno govorimo s temah, ki so bile pred desetletji tabu,
med seboj smo veliko bolj povezani, si
poskušamo pomagati, v ospredju so dobri
odnosi, za katere se trudimo v vseh plasteh
družbe, čeprav na drugi strani govorimo o
družbi, ki ima krizo vrednot, a prav to dejstvo nas sili v drugačno razmišljanje. Želimo si
nekaj drugega, kar je naša realnost. Modra
barva asociira na zimsko naravo, kjer je led in
mraz prisoten vsepovsod. Včasih nas modra
in turkizna spomnita na hladno vodo v naravi.
Naslednja močna barvna kombinacija, ki je
prisotna že desetletja, so naravne barve, naravni materiali. Takšni iz gozda, neobdelani
in surovi. Vse to reflektira našo močno željo
po povezanosti z naravo, ki je daleč stran, saj
smo večino dneva v službi, kjer nimamo
pravega stika z naravo. Pogrešamo jo, ker
smo del nje, zato si želimo dekoracije, ki nam
prinesejo košček narave v naš dom, morda
celo v pisarno. Takšna barvna kombinacija pa
lahko postane dolgočasna, zato ji dodamo
bakreno barvo, nekaj svetleče zelene, še več,
dovoljeni so različni odtenki zelene na enem
mestu. Lahko se zasveti tudi nekaj zlate, a
tiste zlate, ki spominja na staro zlato, ki je že
precej porumenelo. Za najbolj drzne so
dovoljeni, celo zaželjeni akcenti rumene
barve, ki pa jo najdemo tudi pri oblekah.
Za še bolj drzne pa je tukaj kombinacija, ki je
tudi že več let prisotna in sicer bela, siva, srebrna z odtenki roza in celo nekaj malega
vijolične. Vse te barve so prisotne v več
ponovitvah in odtenkih. Nikoli ne gre le za
dve barvi, ampak več različnih, ki se prepletajo, dopolnjujejo in celo ne ujemajo, a tudi
to je del trenda. Danes je v eni kombinaciji
lahko več rdečih odtenkov skupaj, več
zelenih, več zlatih, več sivih, ki jih nekoč ne
bi nikoli kombinirali, ker smo rekli da se med
seboj tepejo. Danes nosimo obleke, ki imajo
različne vzorce. Vzorčasto je krilo, vzorčasta
je jopica,…Tudi to je modni trend, ki je prisoten. Zakaj? Ker so danes merila v družbi
precej manj stroga, bolj ohlapna, želimo si
sprejeti drugačne, ne skrivamo se več pred
realnostjo, zato so mogoče vse te kombinacije.
Kakšne oblike izdelkov, kakšni materiali so v
modi? Tukaj domišljija nima meja, a klasične
oblike in klasični materiali odpadejo. Vse več
pa se v enem izdelku kombinirajo popolnoma
neobdelani materiali iz narave, kot so veje,
korenine, plodovi, kamni in na drugi strani
sodobni lesketajoči materiali, za katere je
jasno, da so prišli iz tovarne. Ponovno je pri-
soten trend, s katerim želimo v enem življenju združiti raznolikost, ki smo je deležni na
vsakem koraku, ne samo v šoli, na delovnem
mestu, ampak tudi doma, ko gre za medgeneracijske razlike.
Božična zvezda
Ne predstavljamo si praznikov brez božične
zvezde, ki je danes tudi cenovno dostopna in
si jo lahko privoščimo dobesedno za drobiž.
Pomembno pa je, kje jo kupimo in kako jo
prinesemo domov, saj je zelo občutljiva na
nihanje temperatur in predvsem ne sme biti
izpostavljena nizkim temperaturam ali celo
prepihu. Na poti domov mora biti dobro zavita v papir in doma jo nekaj minut pustimo
zavito, da se temperature počasi izenačijo.
Postavimo jo na svetel in topel prostor, kjer
ne odpiramo vrat ali okna, da bi bila v stiku z
mrzlim zrakom. Rada ima vedno vlažno prst,
a voda ne sme stati v lončku. To so osnovna
pravila, ki zagotavljajo, da bo ostala sveža in
zdrava še vse do pomladi. A si to sploh
želimo? Včasih ni prav primerno, če imamo
za velikonočne praznike še vedno lepo
božično zvezdo, a nekateri ste vešči ravnanja
z njimi in se vam dogaja, da jo ohranite vse
do naslednjih praznikov.
Obarvani ovršni listi, ki delujejo kot cvetovi,
čeprav to niso, so najpogosteje rdeče barve,
ki je tudi daleč najbolj priljubljena tudi med
Slovenci. Mnogi pa sežete raje po drugih barvah, kot so različni odtenki roza, bele in
morda celo pisane. Sortiment božičnih zvezd
se iz leta v leto spreminja in na voljo so vse
boljše sorte, ki imajo dobre lastnosti in so
veliko manj občutljive na zunanje vplive in
doslednost pri negi. Zlasti bele in roza
božične zvezde ostanejo lepe veliko dlje
kakor rdeče, a v to se morate sami prepričati.
Drobni cvetovi pri zvezdah nimajo dekorativne vrednosti, se pravi, da jih nihče ne
občuduje, a je prav, da smo na njih pozorni,
saj nam povedo, kako sveža in mlada je
rastlina. Bolj ko so odprti in kažejo rumeno
barvo, starejše so rastline.
Božične zvezde so zelo krhke, zato pazimo
pri prenašanju, da jih ne poškodujemo. Pozorni smo tudi takrat, ko jih kupujemo, da kupimo le rastline, ki so v dobri kondiciji,
nepoškodovane, uvele ali odcvetele, lepo razrasle in košate. Sodobne sorte imajo obarvane ovršne liste že spodaj in ne le na vrhu.
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
11
Vrtni center Novo mesto, Smrečnikova 45, tel. 07/33 42 287, gsm 051 654 994
Cveličarna Straža, Ulica talcev 20, tel. 07/30 84 490, gsm 051 655 762
Cvetličarna Srebrniče, Srebrniče 1 a, tel. 07/33 82 315, gsm 051 655 768
Cvetličarna Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 115, tel. 07/30 73 010,
gsm 051/655 763
n
i
e
k
i
n
z
a
r
p
!
e
u
l
t
e
e
s
l
Ve
m
e
v
o
n
v
o
r
b
o
d
vse
12
MOJ VRT
V SADOVNJAKU
Po mokrem poletju in jeseni
Tudi pozimi sadjarji ne počivajo
ozimi se s sadnim drevjem in
grmičevjem v vrtu ne ukvarjamo
veliko. To je čas, ko se lahko spočijemo in razmislimo o novi prihajajoči sezoni in
o vsem, kar smo se naučili v minuli pridelovalni sezoni. Prelistajmo naše zapiske in
razmislimo o vremenskih pogojih, vseh
opravilih, ki smo jih ali bi jih morali izvesti
in o odzivu rastlin nanje.
P
Ali smo bili uspešni, ali je bilo kaj izvedeno
prepozno, morda po nepotrebnem… na podlagi
takih opažanj in izvedenih tehnoloških ukrepih,
kar si zapišemo, se lahko največ naučimo. Zato
je zelo priporočljivo voditi dnevnik izvedenih
opravil, kamor zapisujemo tudi vremenske
pogoje, razvojne faze rastlin in odzive rastlin na
izvedene ukrepe.
Čisto brez dela sadjarji v tem obdobju vseeno
nismo. Sprehodimo se skozi sadovnjak, odstranimo vse ostale gnile plodove (tako imenovane
mumije) z dreves in jih odnesemo iz sadovnjaka.
To bi bil naslednje leto vir okužbe z monilijami
in ostalimi glivami, če bi ostalo v nasadu. Zdrave
drobne plodove bodo do pomladi pojedli ptiči.
Pograbimo listje izpod dreves in ga zmulčimo,
da bo hitreje razpadlo ali ga odnesemo ven iz
nasada. To ne sodi na kompostni kup. Glede na
pogostost in količino padavin v letošnjem letu je
na odpadlem listju in na drevesih prisotnih veliko
spor različnih gliv, ki bodo v naslednjem letu
pomenile vir okužbe. Zato je poleg odstranjevanja odpadlega listja nasad priporočljivo
poškropiti z enim od bakrovih sredstev. S tem
zmanjšamo potencial glivičnih (škrlup, sajavost
plodov, mušja pegavost, monilije, pegavosti…)
in bakterijskih bolezni (jablanov rak, rakasta
obolenja na koščičarjih…) Natančnejša navodila
preberite na spletnih straneh prognostične službe
za varstvo rastlin.
Poskrbite za zaščito rastlin pred divjadjo.
Preglejte in popravite ograjo ali posamično
zaščito dreves, kjer je to potrebno. Kadar je
zima dolga in z visoko snežno odejo, lahko
zajci in srne naredijo veliko škodo. Zajci obglodajo lubje, kolikor dosežejo, srne pojedo vršičke z brsti, predvsem cvetnimi. Drevo si po
poškodbi od zajca lahko opomore, če je vitalno
lubje vsaj na polovici obsega debla. Rano je
potrebno čim prej (takoj, ko opazimo), zamazati s cepilno smolo. S tem preprečimo dodatno
izhlapevanje sokov, ki se spomladi pričnejo
pretakati iz korenin v krošnjo. Drevo si lahko
opomore tudi pri hujši poškodbi lubja, pravijo
da naj bo nepoškodovanega vsaj desetino lubja
(glede na obseg debla), vendar taka obnova
Pegastega listja, okuženega z glivo Maronario je v letih z veliko padavin zelo veliko.
traja dolgo časa in vprašanje je, če ni bolj
smiselno posaditi in vzgojiti novo drevo. Na
mestu, kjer srna odgrizne vršiček, se drevo nerado obrašča, zato je za vzgojo novih vej
potrebno take veje obrezati, da se rana obnovi.
V primeru visoke snežne odeje bo ograja verjetno prenizka. Zato so redni obhodi sadovnjakov pozimi sadjarjevo obvezno opravilo.
V tem času, do prvega snega se potrudimo
uloviti čim več voluharjev, da nam ne bodo
delali škode pod snežno odejo. Poskrbimo, da je
površina pod drevesi čista, nezapleveljena in
brez odpadlega listja, da nam pri tem opravilu
pomagajo tudi ujede.
Po odpadanju listja z jablan in hrušk se prične
obdobje zimske rezi drevja. Najprej z rezjo
pričnejo veliki nasadi, kjer izkoristijo vsako uro
primernega vremena za izvajanje tega opravila.
Kot smo že večkrat napisali, obdobje rezi zelo
vpliva na bujnost rasti. Biološko mirovanje
dreves poteka novembra in decembra, v januarju se po deblu že pričnejo pretakati hranilne
snovi, ki so skladiščene v koreninah. Torej: dalj
časa kot čakamo z zimsko rezjo (februar,
marec), več hranilnih snovi bo že v zgornjem
delu krošnje (praviloma na vrhovih lanskih
poganjkov, kar je posledica apikalne dominance) in več hranilnih snovi bomo odstranili z
rezjo. S tem bomo zmanjšali bujnost rasti drevesa. Zato drevesa z najmanj bujno rastjo režemo najprej, da prihranimo čim več energije za
tiste poganjke, ki jih nismo izrezali. Po drugi
strani močno bujna drevesa režemo čim bližje
obdobju cvetenja, da čim več hranilnih snovi,
namenjenih rasti, odrežemo stran. Do razvojne
faze cvetenja mora biti zimska rez z vsemi
popravki (dodatno izrezovanje preveč cvetočih
poganjkov, izrezovanje enoletnih cvetočih poganjkov…), zaključena. V času cvetenja se v
drevesu dogaja toliko sprememb, da ne smemo
še dodatno posegati s škarjami.
V zimskem času tudi izrezujemo poškodovane
in okužene dele rastlin (predvsem rakaste dele
…), ker je v tem obdobju možnost, da si okužbo
raznesemo na zdrava drevesa, majhna. Odstranimo tudi vse gnile plodove, ki bi v obliki mumij, v katerih prezimijo glive, ostali na drevesu
in v naslednji sezoni predstavljali vir okužb.
Pri koščičarjih (slive, češnje, breskve, marelice)
z zimsko rezjo počakamo toliko, da mine
nevarnost nizkih temperatur. Za koščičarje je
priporočljiva rez v razvojni fazi belega popka.
Če predvidite, da boste v tem času uspeli
porezati vsa drevesa, ki jih imate, ne režite prej.
Zelo priporočljiv tehnološki ukrep pri koščičarjih je premazovanje lubja z apnenim beležem
preden se začne lubje ogrevati. To je lahko že v
času, ko v nasadu še leži sneg, topli sončni
žarki, ki se uprejo v deblo pa že pospešujejo
pretok sokov po deblu. Če se temperature zopet
spustijo pod ledišče, sok pod lubjem zmrzne in
lubje na deblih poka. S tem nastanejo rane, kjer
v drevo vdrejo glive, ki povzročijo propadanje
lesa. Zato je premazovanje debel marelic in
bujno rastočih sliv zelo priporočljivo. V ta namen si pripravimo nekoliko gostejšo mešanico
MOJ VRT
apnenega beleža, ki mu lahko dodamo do 3 %
bakrenega pripravka in to nanesemo na deblo in
debelejše veje. Ko belo oblogo spere dež, jo
čim prej obnovimo.
Razlog za pokanje debel je lahko tudi prekomerno gnojenje z dušikom v času vegetacije,
zato s tem ne pretiravajte.
Zimski čas je tudi obdobje gnojenja sadovnjakov predvsem s fosforjem, kalijem in
mikroelementi. Najbolj utemeljeno in učinkovito je gnojenje na podlagi rezultatov analize, ki
jo opravimo vsaj vsakih pet let. Takrat pripravimo (ali nam ga pripravijo) gnojilni načrt, ki
mu sledimo do naslednje analize tal. Gnojenje
'na pamet' ima lahko tudi nasproten učinek.
Z dušikom v zimskem času ne gnojimo. To je
element, ki se ne veže na talne delce in bi se
spral v globine, kjer ga rastline ne morejo doseči in v podtalnico. Z dušikom gnojimo, kadar
so rastline fotosintetsko aktivne, da so ga sposobne porabiti.
V nasadih jagod lahko v tem času še potikamo
živice tja, kamor so prazna mesta. Za eno manjkajočo sadiko lahko podtaknemo tri nove
sadike. To lahko izvajamo, dokler zemlja ne
zamrzne. Za to velja, da je bolje pozno, kot
nikoli. Spomladi, ob čiščenju nasada, moramo
biti pozorni, da takih sadik ne izpulimo.
V nasadih, ki so letos že rodili in jih imamo
ohraniti tudi naslednje leto, lahko na sadike,
kjer so poganjki dolgi in so nad zemljo, dodatno dosujemo prst. S tem bomo poganjke zaščitili pred pozebo in rastline bodo lahko razvile
nove korenine. Močen, razvejan koreninski sistem je zlasti v času zorenja plodov, zelo pomemben. V juniju, ko zori večina jagod, so pri
nas navadno visoke temperature. Rastline jagod
s slabo razvitim koreninskim sistemom ne morejo dovajati dovolj vode in hranilnih snovi in
lahko tudi propadejo. Zato je osipanje rastlin z
zelo dvignjenimi poganjki, priporočljiv ukrep.
Čiščenje nasadov jagod, odstranjevanje starega
listja in odvečnih poganjkov, izvajamo spomladi. Kdaj začeti s tem ukrepom? Prezgodnje
čiščenje nasada bo vzpodbudilo novo rast in
razvoj sadik, ki nam ob kasnejšem mrazu, lahko
pozebejo. Prepozno čiščenje pa pomeni bolj
natančno delo, ker bodo rastline že začele z
novo rastjo. Novih listov in brstov ne smemo
poškodovati, ker bi s tem zmanjšali pridelek.
Zdaj je tudi čas, da razmislimo, kje bomo
jagode sadili naslednje leto. Načrtujemo kolobar, kaj bomo na to površino sadili od pomladi
do poletnega sajenja jagod in kako bomo
pripravili površino, da bo pridelava čim bolj
uspešna. Dobri predposevki za jagode so
različne križnice (gorjušica, repica, rukola…),
ki jih vsaj tri tedne pred sajenjem jagod
zmuljčimo in zadelamo v tla do globine 15 cm.
Če bi jih zadelali globlje, bi rastline v tleh gnile,
poteči mora razpad ob prisotnosti kisika.
13
V SADOVNJAKU
Nasad dvakratrodnih malin, posajen letos maja meseca, rodi do prvih pozeb.
Psi so pri lovljenju voluharjev odlični pomočniki.
Priporočljivo je, da površino pognojimo predposevku in ne neposredno jagodam, ker ne prenesejo visokih koncentracij soli (kar gnojila so)
na koreninah.
Nasadi ostalega jagodičja (maline, ribez,
robide, borovnice). V nasadih robid in enkrat
rodnih malin smo očistili, porezali rozge, ki so
odrodile poleti, takoj po obiranju. Razredčili
smo tudi letošnje rozge – pustimo jih nekoliko
več za primer pozebe in spomladi razredčimo
na končnih 10 – 12 rozg na 1 m nasada v vrsti
pri malinah, pri robidah 6 – 8. Ribez, borovnice,
josto bomo porezali spomladi, ko bo verjetnost
hujših pozeb mimo.
Spomladi grme porežemo in očistimo plevela.
Priporočljivo je uporabiti zastirko, da nam plevel ne prerase nasada prehitro. Za zastirko lahko uporabimo slamo, različne tkanine, folije…
in jih s strani namestimo na že posajen nasad.
Plodove aktinidije - kivi bomo obrali pred prvo
pozebo. Letos bodo plodovi dobro dozoreli, ker
še ni bilo hujšega mraza.
✍ Alenka Caf,
KGZS – Zavod Ljubljana
14
SLASTNO
MOJ VRT
Kaki - hrana bogov
Vse bolj cenjen božanski sadež
aki, eksotični sadež, katerega izvor
je Kitajska, je prišel v Evropo okoli
leta 1870, v Slovensko primorje pa v
letih pred prvo svetovno vojno. Njegovo
prehransko in zdravilno vrednost so cenili že
od nekdaj, o tem priča pomen njego-vega
botaničnega imena Diospyros – hrana bogov.
K
Kaki odlikuje bogata vitaminska in mineralna
vsebnost, visoka vsebnost prehranskih vlaknin
ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. V
primerjavi z jabolkom vsebuje pet krat več vitamina C in kar trideset krat več vitamina A.
Pomembna je vsebnost pektinov in taninov, od
mineralov pa kalija, kalcija, fosforja in železa.
Zdravilni učinki kakija so številni; pripomore k
razstrupljanju oz. očiščevanju organizma; poživlja presnovo, znižuje holesterol, deluje proti
utrujenosti in stresu ter krepi imunski sistem.
Prav tako je koristen za ledvice, jetra, oči, kožo,
lase, dlesni in zobe ter kosti.
K večji zdravilni vrednosti kakija botruje tudi
naravi prijazna pridelava. Kaki se da pridelovati
na popolnoma naraven način, saj drevesa, ki
zrastejo od 3 do 15 metrov, ne napadajo škodljivci in jih ni potrebno škropiti s kemičnimi
pripravki. Sadeži kakija so zreli sredi jeseni, ko
se zmehčajo in so oranžne ali rdečkaste barve.
Strunjan - kraj kakija
V Strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh
nasadov kakija v Sloveniji, k dobrim in
kvalitetnim pridelkom pa prispevata zlasti blaga
klima in dobra tla.
Idejo za organizacijo vsakoletnega praznika
kakija v Strunjanu sta pred leti predstavila
predsednik Turističnega društva Solinar Franco Giassi ter član društva Silvano Knez, oba
pridelovalca kakijev, ki sta želela širši javnosti
predstaviti do takrat še dokaj neznan, a sladek
in okusen sadež ter možnosti njegove uporabe v
kulinariki.
Kaki zelo dobro uspeva v strunjanski dolini,
kjer je veliko nasadov. To pomeni, da je tudi
veliko pridelka. Narava letos ni prizanesla niti
nasadom kakija. Majska toča je dodobra
oklestila pridelek, kakijev je bilo manj, zato jih
je na stojnicah kmalu zmanjkalo. Mnogi prebivalci Slovenije tega sadeža ne poznajo, zato
imajo pridelovalci kakija težave s prodajo.
Namen praznika je predstavitev kakija kot
zdravega in okusnega, ekološko pridelanega
sadeža in na ta način povečati prodajo.
Prireditev vsako leto v mesecu novembru, času,
ko dozorijo kakiji, pripravi TD Solinar
Strunjan, pri organizaciji pa sodelujejo tudi
Kmetijsko-svetovalna služba iz Kopra, Občina
Piran in krajani Strunjana.
Idejo za organizacijo praznika sta pred leti prvič
predstavila predsednik TD Solinar Franco
Giassi in Silvano Knez, oba pridelovalca kakija. Knezov oče je vojsko služil v Afriki in na
poti domov se je ustavil tudi na Siciliji, kjer je
zagledal nasad kakija in zaljubil se je vanj. Ko
se je vrnil domov, se je odločil, da bo tudi on
posadil kaki in tako je ustvaril prvi nasad kakija v Strunjanu, družina Knez pa je tako postala
največja proizvajalka kakija v regiji.
Drevo kakija pred obiranjem, Komen na Krasu, november 2014.
Praznik kakijev v Strunjanu je tradicionalna
prireditev, ki jo vsako leto v novembru, ko
dozorijo kakiji, organizira turistično društvo
Solinar iz Strunjana. Letošnji je bil že 14. po
vrsti, prizorišče na parkirišču pred Krkinim
centrom Talaso Strunjan pa je 15. in 16.
novembra privabilo, kot ponavadi, ogromno
obiskovalcev iz vse Slovenije.
Slastni sadeži so bili razstavljeni in ponujeni
v nakup sveži ali predelani v kulinarične
dobrote. Strokovnjaki so pripravili predavanja, umetniki razstavljali svoja dela, organizatorji so poskrbeli za bogat razvedrilni in
kulturni program, gostinci pa za pestro
ponudbo primorskih jedi pod šotorom. Ni
manjkal niti odličen glasbeni program in
nepogrešljiv kakijev sladoled.
Število nasadov je z leti naraščalo, Silvano pa je
še razširil nasad svojega očeta. Pridelka je bilo
tako vsako leto več, vendar ni bilo povpraševanja, saj ljudje tega sadeža niso poznali. Giassi
in Knez sta dobila idejo, da bi organizirali
prireditev, ki bi promovirala sadež in obenem
odprla nove tržne niše. Povezala sta se s predstavniki Kmetijske svetovalne službe in z
Območno turistično organizacijo ter Občino
Piran kot glavnim sponzorjem. Prvič je bil
praznik organiziran leta 2000 v skromnem
šotoru, prireditev pa je zbudila precej zanimanja in bila naslednje leto že dobro obiskana.
Festival so vsako leto obogatili s kulturno-glasbenim programom, odprto tržnico, razstavo
različnih vrst kakija in domačimi dobrotami, za
katere poskrbi predvsem ženski del strunjanskega turističnega društva. Organizirajo tudi
vodene oglede po Krajinskem parku Strunjan,
predstavljajo solinarske družine ter pripravijo
različna strokovna predavanja.
Zanimanje za praznik iz leta v leto narašča, prav
tako prodaja kakija. Kaki je v Strunjanu prisoten že več desetletij, resnejšo pridelavo pa so
začeli okoli leta 1990. Danes v strunjanski dolini pridelajo nekaj več kot 100 ton kakija letno,
kar predstavlja približno tretjino celotne slovenske produkcije. Pridelava se sicer povečuje ne
le v Strunjanu, temveč tudi na Vipavskem in
Goriškem.
Prireditev je iz leta v leto rasla in se povzpela v
sam vrh prireditev na Primorskem in širom po
Sloveniji. S tem je bil dosežen osnovni cilj in
namen praznika. Sadež je postal zelo iskan, kar
pomeni, da se je povečala tudi sama prodaja
kakija, prireditev pa je postavila skromen, a turistično bogat kraj Strunjan med turistično zanimive kraje Obale.
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
15
Lončnice v stanovanju
Z uporabo Minerala se rastlina okrepi
unaj postaja neprijetno in hladno,
zato se bomo skupaj z rastlinami
preselili v notranje prostore, na
toplo. Tudi tokratno vprašanje je namenjeno lončnicam v stanovanju.
Z
Ga. Tončka iz Novega mesta sprašuje:
» Že več let imam orhideje. Ponavadi jih dobim
za rojstni dan, tako se mi jih je kar nekaj nabralo.
Večino imam v kuhinji, ker mi tam najlepše uspevajo. Se mi pa vsako zimo pojavijo na cvetovih
rumenkaste pege, ki grejo stran, če podrgnem z
nohtom. Tudi listi so lepljivi, kot bi jih polila s
sladkano vodo. V trgovini, kjer prodajajo strupe,
so mi rekli, da je kapar in bi morala uporabiti
nek strup – se ne spomnim imena. Potem pa ga
niti nisem mogla kupiti, ker nimam izkaznice. Pa
tudi ne bi rada škropila s čim takim v kuhinji. Ali
lahko pomaga Mineral?«
Spoštovana ga. Tončka, Mineral lahko pomaga, če se boste držali navodil in izvedli tudi
nekatere druge ukrepe, ki jim pravimo v stroki
rastlinska higiena. Praktično to pomeni, da
odstranite tiste dele rastline, ki so močno
napadeni zaradi škodljivca in to potem uničite,
po možnosti sežgite.
Sama ste ugotovila, da se dajo ščitki kaparja z
lahkoto odstraniti. Priporočam vam, da redno
pregledujete celotne rastline, torej liste, steblo
in cvetove, ker se lahko pojavi na katerem koli
od teh delov. Opazila ste lepljive liste, kar je
prav tako posledica kaparja. Ta namreč izloča
medeno roso, ki je lepljiva tekočina. Če boste
redno in sproti vsaj 1 x tedensko uničevala
kaparje, ki jih boste opazila pri pregledovanju
rastlin, boste s tem težavo zelo omejila. Ne priporočam pa, da jih odstranjujete z nohtom, ker
lahko poškodujete tudi orhidejo. Pripravite si
blago milnico (na en deciliter vode daste eno
kapljico blagega detergenta in premešate) in z
vato, ki jo rahlo pomočite v to raztopino, prehttp://www.okusnivrt.com/zascita-pred-kaparjem
Mladi kaparji so svetle barve, starejši dobijo
temen ščitek (desno) in jih je težje zatreti.
vidno odstranite ščitke.To je prvi in najbolj
pomemben del, ki ga boste morala opravljati,
če se res želite znebiti kaparja.
Drugi del je uporaba zaščitnih sredstev, ki so
vam lahko pri tem v pomoč. Uporaba katerihkoli fitofarmacevtskih sredstev v zaprtih
bivalnih prostorih, še posebej v kuhinji, ne
pride v poštev zaradi vašega zdravja. Tudi zato
je tako pomembno, da čim več naredite ročno
kot sem opisala. Ali lahko pomaga Mineral?
Lahko. Mineral sicer ni fitofarmacevtsko sredstvo (zato je v prosti prodaji in ne potrebujete
izkaznice), pač pa naravno sredstvo za krepitev
rastlin. To pomeni, da ne deluje direktno na
kaparja ali druge škodljivce kot t. i. »strupi«,
pač pa ga skupaj z rastlino poskuša ustaviti.
Zaradi svoje narave deluje bolj počasi in je
pomembno, da je v zadostni koncentraciji že
prisoten v rastlini, ko se prične žuželka hraniti
s sokom – zato škropljenje pred pojavom. V
tem primeru je rdeči Mineral učinkovit, zlasti
pri mlajših stadijih škodljivca, ko so ličinke
bolj občutljive in je potrebno manj popitega
soka, da jim uniči prebavila. Rezultat je pa
odvisen tudi od vaše uporabe, oziroma upoštevanja navodil.
Z rdečim Mineralom pričnemo škropiti čimprej, preden se pojavijo prvi kaparji. To je v
času, ko kurimo večinoma centralno kurjavo in
je suh zrak v stanovanju, ki kaparju ustreza,
zelo pomembno. Že samo škropljenje bo orhidejam dobro delo, ker imajo rade visoko zračno
vlago, zato vam tudi v kuhinji lepo uspevajo.
Naredite raztopino: v 9,5 dcl vode ( pol decilitra manj kot 1 liter ) dodaste 50 ml (pol decilitra) rdečega Minerala in premešate. Zelo
pomembno je, da daste v škropilnico najprej
vodo in potem dodate Mineral. Po možnosti
naredite samo toliko mešanice kot jo boste
porabili, sicer pa lahko poškropite tudi vse
ostale rastline v stanovanju ali ostanek uporabite ponovno čez nekaj dni.
http://www.kalia.si/clanki/okrasne-rastline
Orhideje vseh barv in oblik.
Orhideje poškropite (ne z meglico) samo
toliko, da vidite kapljice na listih in cvetovih.
Nikoli ne sme sredstvo kapljati od rastline - v
tem primeru ni več na rastlini in ne more delovati. To škropljenje ponavljajte redno, vsaj
1 x na teden, lahko tudi 2 x . Če se kapar kljub
temu pojavi, se ravnajte najprej po navodilih,
kako ga odstraniti in uničiti, nato pa poškropite
z mešanico: v 9,2 dcl vode dodaste 80 ml (malo
manj kot 1 dcl) rdečega Minerala, premešate in
poškropite 3 x zaporedoma vsak drugi dan
(1., 3. in 5. dan). Mešanico v tem primeru lahko
pripravite samo 1. dan, če zadošča količina za
vsa tri škropljenja. Vmes jo pospravite v temen
in ne prehladen prostor, pred uporabo ponovno
premešajte.
Kar je še zelo pomembno: rdeči Mineral lahko
mirno uporabljate v stanovanju, tudi če so z
vami majhni otroci ali hišni ljubljenčki, ker je
popolnoma naraven in neškodljiv. Na rastlinah
ne poškoduje cvetov, zato lahko škropimo brez
skrbi tudi po njih, zlasti ko je to potrebno kot je
v vašem primeru. Z uporabo rdečega Minerala
se rastlina in cvetovi tudi na splošno okrepijo,
saj z vsakim škropljenjem dodaste tudi hranila,
ki jih rastlina vsrka skozi liste. Rastline cvetijo
dlje, imajo več popkov in so intenzivnejših
barv. In ne pušča sledov škropljenja na rastlini,
okolico pa samo obrišete.
Veliko uspeha in veselja z orhidejami vam
želim!
Mineral zeleni, rumeni in rdeči lahko kupite
v vseh trgovinah Interspar, večjih Mercator
centrih, v večini kmetijskih zadrug in bolje
založenih kmetijskih trgovinah.
Za vse dodatne informcije: Tatjana Rupnik,
univ. dipl. inž. agr., agro svetovalec, AS AN
d.o.o., Celovška cesta 69 c, 1000 Ljubljana,
M 064 199 360, [email protected], www.
planetzdravja.com
vsak delavnik od 7h do 17h,
sobota od 8h do 13h.