1. No category

2
CVETJE V JESENI
MOJ VRT
Dan spomina na mrtve
Osebni pečat v cvetličnem aranžmaju
krščanstvu je to praznik vseh
svetih, ko se spominjajo nekateri
vseh svetnikov, ki nikoli ne bodo
razglašeni. Ta dan se je pred drugo svetovno vojno imenoval Vsi sveti, po drugi
svetovni vojni pa se je preimenoval v Dan
mrtvih. Vendar tudi to poimenovanje ni
bilo dokončno, saj so po zakonu iz leta
1989 in 1991 ta dan ponovno preimenovali
v Dan spomina na mrtve.
V
Če malce bolj odgrnemo zgodovinsko zaveso odkrijemo, da prvi pisni viri o prazniku,
ki se je nato spremenil v praznik vseh svetih
in rajnih, izhajajo iz 4. stoletja. V vzhodni
Cerkvi so že takrat praznovali spomin vseh
svetih mučencev. Šele v 9. stoletju se je ta
običaj razširil v Evropi in zahodni Cerkvi.
Zanimivo je, da so praznik mrtvih praznovali
spomladi v povezavi z veliko nočjo.
Ideja o praznovanju praznika, ki ne bi bil le
praznik preminulih mučencev, ampak vseh
svetnikov je zaživela, ko je papež Gregor III.
(731-741) v baziliki sv. Petra v Rimu
posvetil kapelo v čast Odrešeniku, njegovi
Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem
svetnikom. Najprej so proslavljali dan Vseh
svetih 13. maja, do spremembe, ki jo je
uvedel papež Gregor IV. (827– 844). Praznik
je prestavil na današnji 1. november in zaukazal, da na ta dan po vsej vesoljni cerkvi
praznujemo dan Vseh svetih.
Torej so temelji za Dan spomina na mrtve že
globoko zasidrani v zgodovini. Ljudje
različno obeležujemo ta praznik in tradicionalno je, da na ta dan okrasimo grobove s
cvetličnimi aranžmaji in svečami.
Lahko bi se odločili tudi nekoliko drugače in
na grob postavili dekorirano svečo. Sveča
lahko postane sestavni del aranžmaja, ki je
narejen unikatno, izvirno. Pri tem raje uporabimo lanterno, da lahko menjamo svečke v
njej in tako trajnostno in odgovorno ravnamo tudi glede obremenitve okolja. Sveča
dobi večjo vrednost, saj ni le nek dodatek na
grobu, ampak je osrednji element aranžmaja.
Kako lahko naredimo tako dekoracijo si
oglejmo na naslednjih primerih:
Potrebujemo dve celi cvetličarski gobi v
mreži s podstavkom. Ti dve gobi združimo
tako, da dobimo kvadratno osnovo, ki jo
skupaj pritrdimo z žico. Skozi gobi potisnemo dve večji palici, ki dodatno učvrstita
podlago. Nato pripravimo pritrdilne sponke
iz žice, ki naj imajo svoje krake dolge približno 5 cm. Gobe prekrijemo s tanko plastjo
mahu, ki ga nato pritrdimo s sponkami.
Preko mahu dodamo palčke, ki smo jih prej
narezali na višino gob in ožičili z žarjeno
žico. Ko imamo podlago pripravljeno, na
sredino gob postavimo lanterno. Vmesni
prostor med lanterno in robom gob je
namenjen izdelavi aranžmaja. V tem predelu
zabadamo zimzeleno zelenje, eksotične
plodove, storže, en teden pred 1. novembrom
Podlaga v obliki črke U.
MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrta. ISSN 1580-8084. Izid: 17. 10. 2014, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj:
SPECOM d.o.o; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: [email protected]; oglasno
trženje: tel. 040/202 384, spletna stran: www.specom.si, naslovnica: Nagrobni aranžma (foto: dr. Sabina Šegula, BC Naklo).
MOJ VRT
CVETJE V JESENI
Prvi koraki - kako narediti podlago za svečo.
pa tudi že sveže cvetje, ki je bolj odporno na
slano (nagelj, krizantema). Tak aranžma
lahko kasneje preoblikujemo v božičnega,
odstranimo sveže cvetje, dodamo le nekaj
novoletnih bunkic.
Druga možnost je, da si priskrbimo posebno
podlago v obliki črke U, ki stoji pokonci. V
sredini gobo prekrijemo le z mahom, na
katerega bomo kasneje postavili svečo, oba
kraka črke U nato zapolnimo z zelenjem,
cvetjem in drugimi dekorativnimi materiali.
Pri tem pazimo, da sledimo pokončni liniji,
ki nam jo nakazuje črka U. Ko bomo izbirali
kombinacijo zimzelenega zelenja je priporočljivo, da kombinirate fino in grobo
strukturo. Naberemo nekaj borovca s fino
strukturo, dodamo pušpan, ki ima listke in v
tem primeru deluje grobo. Taka kombinacija
deluje dinamično, zanimivo in kontrastno.
Manjše vejice ožičimo, da so trdno pritrjene
na podlago in jih zabadamo v skupinah. Pri
Aranžirana resa.
izbiri eksotičnih plodov poskrbimo za
uporabo pravilnih barv, ki se dopolnjujejo z
barvo sveče. Ravno tako moramo izbrati
nekoliko manjše dodatke, da niso preveliki.
Pri izbiri sveč bodimo bolj zahtevni. Raje
izberimo lanterno, ki je dekoracijsko bolj
dovršena in nato menjajmo svečke, ki v njej
gorijo. Tak aranžma bo deloval bistveno lepše, pridobil bo na dekorativni vrednosti in z
njim tudi grob, kamor ga boste položili.
Ne pozabite, da je celotni videz groba izjemno pomemben. Lahko deluje kot celota, celotna dekoracija se dopolnjuje in se ujema s
stilom groba. Lahko pa je grob urejen tako,
da je brez aranžmajev zasaditev usklajena s
stilom groba, nato pa se nanj položi aranžmaje brez povezave s celotno podobo. Temu
se izognemo tako, da se vsi, ki skrbijo za videz groba dogovorijo o enotni podobi. Dekoraciji sveče naj v enakem stilu sledi nagrobni aranžma. Umirjena, enotna, harmonična
3
podoba groba deluje veličastno in spoštljivo.
K prejšnjim predlogom krasitve sveč, lahko
dodate okrašeno reso, modro travo, glauterijo, hebo, ki jo postavimo v skledo na sredino. Okoli lončka zapolnimo prostor z gobo
za sveže cvetje, kjer na tak način, kot smo
oblikovali dekoracijo med svečo in robom
gobe, naredimo tudi tu dekoracijo. Skledo, ki
ni dekorativna zakrijemo s storži, lubjem,
lesnimi gobicami ali mahom. Na tak način
smo zelo preprosto in drugače naredili dekoracijo, ki je skladna dekoraciji sveče.
V zadnjem času je žal krašenje grobov prešlo na »industrijsko« izdelavo aranžmajev, ki
ne odražajo neke posebne čustvene sporočilnosti, ki naj bi bila namenjena pokojniku. Ko
naredite nekaj posebnega ali izberete nekaj
unikatnega, pustite osebno sporočilo. Pri
dekoraciji velja pravilo manj je več, kar
pomeni, da je bolje imeti en večji aranžma,
usklajen s podobo groba in dekoracijo sveče,
kot množico brezosebnih »industrijsko«
izdelanih aranžmajev. V kolikor se odločite
za večji aranžma, narejen iz zimzelenega
zelenja in eksotičnih plodov, ga lahko po
prvem novembru z malo popravkov spremenite v božično – novoletnega. Kot vidite
je čas, da razmislite o načinu in pristopu krasitve vaših grobov.
Prvi november je dan spomina na mrtve,
vendar naj vam to ne bo edini dan, ko se
spomnite nanje.
✍ dr. Sabina Šegula, BC Naklo
Dekoracija lanterne.
MOJ VRT
TRENDI
4
Jesenska zasaditev grobov
Bodimo pozorni na kakovost sadik
Rastline, ki preko poletja krasijo grobove,
običajno izvirajo iz
tropskih predelov in ob prvi
pozebi propadejo. Zato moramo že načrtovati jesensko zasaditev, ki bo odporna tudi na bolj
neugodne vremenske pogoje.
R
Preden se odločimo kako in kaj
bomo sadili je potrebno razmisliti, ali nam je bila zasaditev iz
preteklih let všeč. Ali smo imeli
kaj težav z zastajanjem vode?
Želimo večjo gredo zasaditi tako,
da bi bilo naslednje leto manj
stroškov z menjavo okrasnih
sezonskih rastlin. Na podlagi teh
razmišljanj moramo oblikovati
predloge sprememb in oblikovati
načrte zasaditev.
V prvem koraku je potrebno
poskrbeti za ugodne rastne pogoje. Če smo imeli probleme z zastajanjem vode in so nam rastline
propadale zaradi gnitja korenin,
moramo najprej narediti drenažo.
To pomeni, da prst, ki je na gredi
popolnoma odstranimo in v
kolikor imamo »betonsko korito«
spodnji del betona prebijemo z
ustreznim orodjem, saj le tako
lahko voda odteka skozi razpoke.
Nato damo na dno plast peska,
čezenj filc ali kak drug porozen
material, ki preprečuje, da bi se
med kamenje sprala zemlja in bi
upočasnila delovanje drenaže.
Nagrobni aranžma z reso.
Nedekorativna posoda prekrita z lubjem.
Drenaži sledi končni sloj prsti,
debeline vsaj 20 – 25 cm. V
ustrezno pripravljeno gredo nato
sadimo izbrane rastline.
Pri izbiri rastlin bodite pozorni
na kakovost sadik. Preglejte, da
listi niso poškodovani, da nimajo
različnih znakov rastlinskih bolezni (pegice, plesen). Sadika, ki
je dovolj utrjena za zasaditev na
prostem mora imeti dobro razvito
koreninsko grudo, saj le dobro
ukoreninjena prezimi v naših
zimskih razmerah.
Večjo gredo lahko uredimo tako,
da ob robu oblikujemo otočke ali
linije okrasnih zelnatih trajnic,
lahko tudi nizko grmičevje.
Uporabimo modro travo (Festuca
Glauca), gaulterijo (Gaultheria),
lahko tudi rastline iz rodu Hebe.
Iz oblikovnega vidika so te rastline zelo zanimive. Modra trava,
kot že samo ime pove, ima nenavadno barvo, ki je modrikasto
siva. Poleg tega ima zelo dekorativno rozetasto razrast, prefinjene
drobne liste, ki delujejo nežno in
hkrati kovinsko. Gaulterija je
njeno popolno nasprotje, saj
deluje toplo, listki so zaobljeni,
predvsem pa je njena dekorativna
vrednost v plodovih rdeče, bele
ali rožnate barve. Hebe so različne zimzelene rastline, ki imajo
različno oblikovano listje in lepo
dopolnjujejo nasad. Pri zasaditvah ste podrejeni zasnovi groba
in tej zasnovi, dokler je ne spremenite, ostanite zvesti.
Zanimivo je, da lahko te rastline
lahko uporabite v prvo-novembrskih dekoracijah in jih nato
kasneje posadite v gredo. Tam,
kjer nimate možnosti saditve
rastlin, lahko posamezno rastlino
okrasite in jo postavite na polico
pred spomenikom.
✍ dr. Sabina Šegula, BC Naklo
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
Vrtni center Novo mesto, Smrečnikova 45, tel. 07/33 42 287, gsm 051 654 994
Cveličarna Straža, Ulica talcev 20, tel. 07/30 84 490, gsm 051 655 762
Cvetličarna Srebrniče, Srebrniče 1 a, tel. 07/33 82 315, gsm 051 655 768
Cvetličarna Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 115, tel. 07/30 73 010,
gsm 051/655 763
Ponudba:
Spomladi je na voljo balkonsko cvetje, trajnice in
sadike zelenjave iz lastne proizvodnje.
Jeseni vzgojimo jesenske rastline,kot so krizanteme,
mačehe, trave, hojhere in druge trajnice za sajenje
grobov in vrtov.
Vse leto je na voljo bogata ponudba rezanega
cvetja in izdelkov iz rezanega cvetja za različne
priložnosti, sezonske lončnice, darilni program
in vse kar potrebujemo za vrtnarjenje.
Storitve:
Urejanje vrtov
Obrezovanje in obžagovanje visokih dreves
Posebna ponudba v času pred 1. novembrom:
Vse potrebno za ureditev grobov
Cvetlični aranžmaji iz suhega, svilenega in svežega cvetja
Nasadi rastlin za grobove
Posebnost v vrtnem centru na Smrečnikovi: Razstava
vzorčnih grobov, kjer lahko najdete navdih za letošnjo
ureditev družinskih grobov.
5
TRAJNICE
6
MOJ VRT
Naravi prijazno vrtnarjenje
Jeseni lahko postorimo marsikaj
e upoštevamo lepo slovensko reklo: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri«, nam med trajnicami tudi jeseni ne bo zmanjkalo
dela, čeprav ne bomo uporabljali
kemije in z njo preganjali vsake
pege na listju in vsakega škodljivca posebej. Če že poleti zaradi
obilnega dežja marsičesa nismo
mogli postoriti, bomo izkoristili
vsak kolikor toliko suh jesenski
dan za brkljanje med trajnicami.
Dokler ne bo začelo zmrzovati.
Tudi za saditve trpežnih sadik iz
lončkov je še vedno čas, saj ne
vemo, kako nam bo to dopuščalo
vreme spomladi.
Č
Delitev sveže izkopanih spomladi
in poleti cvetočih trajnic in njihovo
sajenje na nov prostor smo opravili
v poznem poletju ali zgodnji jeseni
in jim tako dali čas, da se dobro
ukoreninijo pred zimo. Tiste, ki
cvetijo jeseni, bomo pustili pri miru
do spomladi in jih šele takrat delili.
Tako se bodo do naslednje jeseni
vrasle, razrasle in že tudi zacvetele.
Sredi poletja smo morda izkopali,
razdelili in ponovno posadili le tiste
trajnice, ki poleti počivajo. To so
recimo stepske lilije (Eremurus),
bradate perunike (Iris barbata),
alojzijeva lilija (Lilium candidum)
in še nekatere druge. Sicer pa v
polni vegetaciji sredi poletja prenesejo presajanje le najbolj trpežne
trajnice in zanje je priporočljivo, da
jih pred presajanjem močno porežemo, potem pa še nekaj časa skr-
Jesenske barve listopadnih dreves in grmovnic, pa tudi nekaterih trav in drugih trajnic so zelo živahne. Ob tem
so posebno dragocene za jesensko in zimsko obarvanost vrtov tiste trave, katerih šopi so še zelo stabilni in jih ne
polomi že prvi sneg. Trstikovci (Miscanthus sinensis v različnih sortah) sodijo med posebno stabilne. Nekateri
sicer priporočajo pred zimo šope trav povezati, vendar je to smiselno le v slučaju mokrega snega.
bimo za vlažno zemljo. Najbolj trpežne trajnice lahko z delitvijo
množimo in torej presajamo tudi še
do mraza.
Čisto drugačna je zgodba okrog
sajenja sadik trajnic, ki so bile
gojene v lončkih. Tu velja pravilo:
bolj košate (beri: preforsirane in
pregnojene, gojene v šotnici) sadike kupimo, manjša je verjetnost
preživetja v normalnih vrtnih pogojih, oziroma več skrbi moramo
posvetiti njihovi negi, če želimo, da
se vrastejo v normalna vrtna tla. In
predvsem pozno jeseni ali tik pred
zimo bodo 'napihnjene sadike iz
rastlinjakov' težko preživele zimo
na prostem, čeprav sicer morda
sodijo med trpežne vrste in sorte.
Posebej atraktivne so jeseni visoke obvodne trave s širokimi suhimi listi v
kombinaciji z zimzelenimi bambusi. Vendar moramo pri saditvah bambusov biti zelo previdni in upoštevati njihovo neverjetno ekspanzivnost in
celo rušilno moč njihovih koreninskih izrastkov.
Prav obratno pa velja za vse tiste
sadike trajnic trpežnih vrst in sort,
ki so bile gojene v lončkih v skromnih razmerah in so bile vedno na
prostem. Te seveda nimajo bujne
rasti, pač pa običajno dobro razvit
koreninski sistem in zanje ni nevarnosti, da bi posajene na prosto
pozeble, čeprav bodo sajene tik
pred mrazom. Za takšne sadike
torej velja, da jih na prosto sadimo,
kadar imamo zanje pripravljen
prostor in zemljo in imamo čas.
Zemlja mora torej biti dobro zrahljana, pognojena z organskim gnojilom, primerno suha in brez
korenin trajnih plevelov. Ob jesenskih milih temperaturah je izhlapevanje vode iz zemlje in tudi skozi
liste rastlin mnogo manjše kot
poleti in zato zalivanje velikokrat
sploh ni potrebno. Le redko je
jeseni zemlja tako suha, da korenine ne bi dobile iz nje čisto dovolj
vlage za začetno vraščanje. Sploh
pa to velja za tiste trajnice, ki niso
zimzelene.
Pomlad je vedno prekratka, zato
morebitno lepo jesen brez skrbi
lahko izkoristimo za snovanje novih gred trajnic ali le za dosaditve v
že obstoječe nasade.
Kot skozi vse leto, tudi jeseni skrbimo, da so grede trajnic urejenega
videza. Zato sproti odstranjujemo
plevele. Najmanj dela z njimi ima
tisti, ki sproti pleve in ne dovoli, da
se razrastejo ali, bog ne daj, celo
razsejejo. Ker različni pleveli rastejo v različnih letnih časih, nam tudi
jeseni in celo pozimi ne sme biti
odveč sprotno odstranjevanje, čim
jih zaznamo. Prav tako sproti
odstranjujemo vse poškodovane,
odmrle ali drugače nelepe dele trajnic. Pri tem posebno pozornost
posvečamo tistim, ki se rade razsejavajo in so njihovi sejančki običajno brezvreden plevel. Takšne so
recimo vse jesenske astre. Če jih ne
bomo redno poželi pri tleh takoj po
cvetenju, bomo kmalu imeli džunglo, ki ne bo več podobna sortam, ki
smo jih sadili. Nekateri sicer poudarjajo, da je njihovo seme lahko
pozimi hrana za ptiče, kar je sicer
res. Jaz pa mislim, da bo bolje, če
za ptičjo hrano pustimo nepožete
ameriške slamnike, bodoglavce,
rudbekije in razne trave. Če se bodo
te posejale, jih bomo brez težav
popleli, najlaže takoj, ko skalijo. Če
pa katero v gostem nasadu zgrešimo, bodo vsaj enake staršem.
Morda pa katero celo pustimo, da
malo zraste in jo kasneje uporabimo kot novo sadiko in jo presadimo
na nov prostor. Zlasti na jesen
MOJ VRT
TRAJNICE
7
Med vrtnimi travami je veliko takšnih, katerih cvetne late lahko porežemo,
posušimo in uporabimo za suhe zimske šopke. Med njimi je tudi Uniola
latifolia.
Netreski imajo zimzelene rozete. Njihova cvetna stebla pa se po cvetenju
posušijo in mnenja o tem, ali so suha še lepa ali ne, so deljena. Vsake oči
imajo pač svojega 'malarja'! Zato tu velja, kot tudi povsod drugod pri
suhih delih trajnic, da jih odstranimo, če nam suha niso všeč, sicer pa jih
pustimo dokler se ne polomijo.
puščamo nepožete vse tiste suhe in
odmrle trajnice, katerih stebla,
ostanki cvetja in listja bodo lepe in
stabilne še pozimi. Ob lepih dnevih
bomo pozimi odstranjevali vse
morebiti polomljene dele, ostale pa
poželi šele spomladi tik pred novo
rastjo.
Tiste trajnice, ki so se morebiti preveč razrasle in ogrožajo svoje
sosede, običajno sproti krotimo. Če
smo to kje zaznali jeseni ali tik pred
zimo, bomo seveda omejili njen
obseg ali s škarjami ali z motiko,
odvisno pač od tega ali se preveč
razrašča s koreninskimi odganjki
ali s površinskimi.
Grmasto se razraščajoče trajnice
imajo rade zastirko tudi, ko so
odrasle, če rastejo zelo na redko.
Blazinaste in tudi mnoge druge
trajnice ob dovolj gosti saditvi v
kratkem prekrijejo tla pod seboj in
med njimi zastirka ni niti možna
niti potrebna. Vsekakor pa je nežna
zastirka iz zdrobljene slame ali
odkosa trave dobrodošla za pokrivanje praznega prostora med sveže
posajenimi trajnicami, ne glede na
to, kdaj jih sadimo, torej tudi ob
jesenski saditvi. Lubje in lesni
sekanci pa so pomorili že mnogo
trajnic. Takšna zastirka je bolj
primerna za pokrivanje tal pod
drevjem in grmovjem in jo uporabljajo predvsem tisti, ki nočejo ali ne
znajo pokrivati tal s trpežnimi
pokrovnimi trajnicami ali vsaj bolj
nežnimi organskimi pokrivali tal.
Med trajnicami grobo zastirko iz
lubja dobro prenesejo le tiste, ki jih
sadimo zelo na redko, imajo zelo
močan in gost koreninski vrat,
rastejo v grobih šopih in seveda
pazimo, da z njo ne prekrijemo
koreninskega vratu sadik.
Humus skrbi za zračnost, rahlost in
hranilnost tal. Zlasti v peščenih tleh
pa humus tudi veže vodo, da ne
odteče prehitro. Zato moramo
vedno imeti pred očmi, da mineralna gnojila v obliki raznih granul,
tablet, paličic ali gnojilnih zalivkov
lahko sicer poskrbijo za rastlinsko
hrano, nikakor pa ne za trajno plodnost in rahlost tal. Tudi tisti, ki niso
zapriseženi ekološki vrtnarji, morajo torej skrbeti, da bo humusa v
nasadih trajnic vedno dovolj v
zemlji. Ko ga začne zmanjkovati,
trajnice najprej začnejo slabše
cveteti, potem zaostanejo v rasti in
nazadnje odmrejo. Seveda niso vse
trajnice enako zahtevne, vendar
skoraj ne moremo narediti napake,
če skoraj vsem po vrsti enkrat na
leto, najbolje pozno jeseni ali zgo-
daj spomladi, pognojimo s kompostom, sprstenelim hlevskim gnojem ali podobnim organskim gnojilom. Tisti boljši poznavalci trajnic
pa bodo že vedeli, katere zahtevajo
več in katere manj gnojenja.
✍ Jožica Golob-Klančič,
univ. dipl. ing. hortikulture in
krajinske arhitekture,
slike Peter Rojc st.
V mešanem nasadu vrtnih trav je pozno jeseni in tudi še daleč v zimo brez
mokrega snega poleg živahnih barv posebno lepa razmršenost ali celo
rahla poleglost posameznih šopov. Če si zamislimo, da bi bil vsak šop za
sebe povezan, bi čarobnost motiva izginila.
Če ne bomo jeseni poželi do tal vseh trajnic, bomo v zimskem času lahko
deležni take idile. To seveda ne pomeni, da bomo pustili vsenaokrog ležati
vse odmrlo, pač pa le tisto, kar bo ostalo stabilno.
8
MOJ VRT
V ZELENJAVNEM VRTU
Pomen dobre surovine pri predelavi zelenjave
Kako veš, kaj ješ
uživanjem zelenjave v telo vnesemo
nujno potrebne minerale, vitamine
in veliko vlaknin. Največ vseh
dobrih snovi dobimo z uživanjem sveže
zelenjave, vendar to ne moremo dolgo
skladiščiti. Svežo zelenjavo uživamo le v
poletnih mesecih, pozimi lahko uživamo le
predelano oziroma konzervirano, sušeno,
zamrznjeno, kisano in drugače predelano
zelenjavo.
Z
Seveda je globalna trgovina uničila tudi te
običaje jesenskega konzerviranja sadja in
zelenjave, saj lahko kupiš uvoženo sadje in
zelenjavo iz druge poloble sveta, kjer imajo
ravno poletje. Kakorkoli že, delajo nas
odvisne od na trgu razpoložljive hrane in
pasivne pri pripravi ozimnice. Poglejmo si
kakšna je kvalitetna zelenjava, iz katere naredimo dobre shranke za zimo.
Resnici na ljubo, letos res nimamo dobre
surovine, saj je mokro in hladno poletje slabo
prispevalo k sladkorjem, aromi, kislini in tudi
zdravju plodov na njivah in vrtovih. Manj
sonca in slabši pogoji za asimilacijo in tvorbo
sladkorjev so vzroki tudi za slabšo letino v
vinogradih in sadovnjakih. Rastline so imele
težavo tudi s slabo strukturo tal, ki je posledica tople zime, ko tla niso dovolj premrznila,
nato pa je stalno deževje uničilo še tiste zračne
kapilare v tleh in ponekod je bila zemlja zelo
zbita. Dodatno smo jo uničili, če smo šli na
njivo s težkimi stroji. Stalno deževje je spiralo
dušik, ki se ne veže na talne delce, ostali elementi so bili težje dostopni. Zelenjavi je posebej pomemben kalij, ki omogoča trdne celice
in dolgo skladiščenje.
Plodovi, ki jih predelamo, morajo biti ravno
prav zreli. Prezgodaj pobrani plodovi še nimajo razvitih arom, sladkorjev in kislin, prepozno pobrana zelenjava pa je že kašasta,
oziroma že v procesu razpadanja in oksidacije. Letošnje deževje je preprečilo mehanizirano pobiranje marsikaterega fižola, česna ali
celo krompirja, ki ga še sedaj pobirajo.
Zelenjava za predelavo mora biti zdrava.
»Skladišče ni bolnišnica« je znan izrek prof.
dr. Janeza Hribarja. Nagnita in okužena zelenjava tudi za predelavo ni primerna. V mokrih
letih se za preprečitev bolezni uporablja več
fungicidov. Paziti moramo na karenco, prav
Feferone in papriko zmeljejo, sušijo in naredijo prah.
tako pa prepozna uporaba fungicidov prepreči
delovanje mlečnokislinskih bakterij in zelje in
repa se ne kisata.
Izbiramo zdravo, zrelo, okusno, nepoškodovano, čisto in najboljšo zelenjavo, kajti s
predelavo ji bomo dali dodano vrednost,
katere okus je odvisen od vhodne surovine.
Zelje in repa
V naših krajih je najpogostejši shranek iz teh
vrtnin kislo zelje in kisla repa. Za dobro
mlečnokislinsko vrenje mora zelje vsebovati
vsaj 4 % sladkorja in več. Zelje poberemo v
suhem vremenu (čas ko luna pada), očistimo
vseh bolezenskih znakov in delov zemlje ter
ribamo, solimo in postavimo v topel prostor
(18 stopinj C) v času, ko luna raste.
Pomembno je, da zelje ni bilo preveč pognojeno z dušikom, katerega prevelika prisotnost
povzroča motne pri kisanju in se pojavi
masleno vrenje, kar zelo poslabša okus kislega zelja. Prepozno škropljenje s fungicidi prav
tako preprečuje delovanje mlečnokislinskim
bakterijam.
Paprika, feferoni
Zadnja leta se je pri nas zelo razširila poraba
rdeče rog paprike (koničaste), ki jo pečemo in
takšno vložimo v kozarce, oziroma jo zamrznemo. Rdeča paprika vsebuje več sladkorjev kot rumena, ima barvilo, ki pomembno
prispeva k večji količini antioksidantov in na
sploh ima paprika več C vitamina kot celo
limona. Pri izbiri surovine za predelavo dajte
prednost tisti, ki je imela več sonca, ki je bolj
rdeča in lepo diši. Predelovalna industrija po
nakupu rdečih feferonov in paprike za predelavo v prah, surovino še nekaj časa pusti
zoreti v skladišču in šele nato jih obdelajo. Pri
ostrih feferonih to naredijo skupaj s semenom,
saj ravno to daje mleti papriki oster okus.
Paradižnik
Najpogosteje paradižnik predelamo v mezge,
manjše količine ga Primorci tudi sušijo. Za
mezge je najboljši dobro zrel, mesnat
paradižnik s tanko ovojnico. Zelo primerni so
pelati, v industriji delajo mezge predvsem iz
pelatov, ki kot nizek paradižnik rastejo na njivah. Okus paradižnika je zopet odvisen od
sonca. Pri nakupu dajte prednost tistemu iz
južnejših predelov sveta. Dokazano je tudi da
ima paradižnik, ki ga pridelamo na zunanjih
površinah več likopena kot tisti v rastlinjakih.
Plodovi naj bodo zdravi in brez trdih belih sten, ki so posledica nepravilne prehrane
(K, B).
V ZELENJAVNEM VRTU
MOJ VRT
Rdeča pesa
Nekateri je ne marajo, ostali pa jo
uporabljajo svežo, v smootijih, v
solatah, vloženo, kot priloge,
boršč in podobno. Če ne marate
vložene pese v kisu, jo lahko
skuhate, olupite in vakumirate in
takšna je v hladilniku užitna
nekaj mesecev. Rdeča pesa predstavlja bogastvo koristnih snovi
za naš organizem, zato jo vključimo na jedilnik. Pri izbiri sorte,
posejemo tiste z več barvila
(Bikor) in pospravimo iz njive v
pravi tehnološki zrelosti, sicer
postane mokasta in trda. Rrečo
peso pobiramo v suhem vremenu,
liste le potrgamo in jih ne režemo,
ker tako izgubijo več sokov iz
korena. Skladiščimo jo pri visoki
zračni vlagi (več kot 90%) in
temperaturi do 4 stopinje Celzija..
Stročji fižol
Stročjega fižola je bilo letos v
izobilju in če ga ne blanširamo in
zamrznemo, ga je možno tudi
vlagati v kozarce. Pri tem poudarimo, da je fižol zelo pokvarljiva
9
vrtnina, saj sam nima nobenih
kislin kot na primer paradižnik in
se pri premalo natančnem vlaganju hitro pokvari. Nujno je potrebna pasterizacija oziroma doma že vložene kozarce pasteriziramo za 20 minut v vroči vodi
ali damo kozarce v pečico.
Kumare
Kisle kumarice dobimo s konzerviranjem 3–6 cm dolgih kumaric, ki jih gojimo ravno s tem
namenom. Izberemo sorte, ki
hitro rastejo in poganjajo veliko
plodov. Med hibridi dobimo zelo
rodovitne sorte, vendar so vse
občutljive na kumarično plesen,
proti kateri moramo posevek
obvarovati. Pazimo na karenco.
Korenje, por, peteršilj, zelena
Iz teh sestavin naredimo domačo
vegeto. Vsako vrtnino posebej
zmeljemo, zmešamo in dodamo
veliko soli, ki je v tem primeru
konzervans. Napolnimo kozarčke
in jih shranimo v hladnem prostoru.
Feferoni v vrečah čakajo da dobijo še boljši okus.
Zelje za kisanje naj bo zdravo.
Obstaja torej veliko načinov shranjevanja vrtnin, zato je potrebno
vse viške shraniti. Doma pridelana zelenjava nima samo družabnega, terapevtskega in socialnega
učinka na ljudi, ima tudi večjo
hranilno vrednost, oziroma »veš,
kaj ješ«.
✍ Ana Ogorelec,
KGZS – Zavod Ljubljana
10
PREDSTAVLJAMO
MOJ VRT
Še niste stranka Deželne banke Slovenije? Vljudno vabljeni, da se nam pridružite - postopek
zamenjave banke za vas uredimo mi! Novim strankam ob začetku sodelovanja
ponujamo ugodnosti, združene v PAKETU SETEV, in sicer:
6-mesečno brezplačno vodenje osebnega računa (TRR),
brezplačno izdajo plačilne kartice Activa Maestro,
podarjeno enoletno članarino za plačilno kartico z
odloženim plačilom Activa MasterCard,
brezplačen pristop k e-banki DBS NET,
brezplačen generator enkratnih gesel, s katerim lahko
dostopate do e-banke z vsakega računalnika z
internetnim priključkom,
ob sklenitvi zavarovanja vsaj 1 plačilne
kartice 6 mesecev brezplačna storitev
SMS-obveščanje, ki vam omogoča, da ob
vsakem dvigu gotovine ali opravljenem
nakupu s kartico prejmete SMS-obvestilo
s podatki o opravljeni transakciji,
brezplačno dvigovanje gotovine na vseh
bankomatih v Sloveniji in v evroobmočju.
Glede na obseg sodelovanja z banko si lahko dodatno znižate obrestno mero kredita
in stroške odobritve.
KMETOVALCEM NUDIMO TUDI:
gotovinske in namenske kredite z ugodno obrestno mero in dobo vračanja od 3 mesecev do 20 let,
pri kreditih za nakup zemljišč do 30 let,
sezonske kredite (setveni/trgatveni/žetveni kredit do 6 ali do 12 mesecev in kredit za vzrejo govedi,
drobnice do 18 mesecev).
NOVO V PONUDBI: UGODNO VARČEVANJE Z ROKO V ROKI
Paket je namenjen vsem kmetovalcem, ki boste v bližnji prihodnosti kmetovanje prepustili mlademu
prevzemniku. Z varčevanjem »Z roko v roki« boste vašemu nasledniku olajšali prevzem kmetije, saj
boste zanj privarčevali nekaj sredstev in mu omogočili najem kredita pod ugodnejšimi pogoji.
PLAČEVANJE POLOŽNIC PO SAMO 95 CENTOV!
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d. d. je na Gorenjskem prisotna v Kranju, Naklem, Lescah,
Srednji vasi v Bohinju, Cerkljah, Šenčurju, Škofji Loki, Gorenji vasi, na Trati in v Železnikih.
Več informacij v poslovalnicah Deželne banke Slovenije in na www.dbs.si.
PREDSTAVLJAMO
MOJ VRT
11
Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13
POSEBNA PONUDBA
OB DNEVU MRTVIH
❖ NAGROBNE IKEBANE
❖ CVETLI^NI ARAN@MAJI
❖ JESENSKO CVETJE:
RESE, KRIZANTEME,
CIKLAME, MA^EHE
❖ SVE^E, VAZE
❖ PESEK
www.korotan-kranj.si
KMETIJSKA TRGOVINA, Stru`evo 20, Kranj
Odprto: 7-19, sobota 7-13,
tel.: 04/23 68 710, 031/277 804
Da, naro~am revijo Moj vrt za sebe
za prijatelja (ustrezno obkro`i!)
Cena za redno prejemanje
7 zaporednih {tevilk je 10 EUR.
vse za vr ti~karje
vr tno orodje
fitofarmacevtska sredstva in svetovanje
gnojila, krmila, krmna `ita
steklena embala`a (steklenice,
kozarci za vlaganje)
NARO^ILNICA
Moji podatki:
Naslov
Kmetijska zadruga z.o.o.
Dom`ale
Telefon
STROKOVNO SVETOVANJE
TRADICIJA
Vljudno vabljeni
Podpis
Podatki prijatelja, za katerega naro~am revijo Moj vrt:
Ime in priimek
Naslov
✁
VELIKA IZBIRA IZDELKOV
Naše prodajalne:
Jarše 01/722 64 46,
Lukovica
01/723 66 50,
Ježica
01/561 48 00,
Dol 01/563 93 50,
Vrtičkar Domžale
01/721 31 62
Oktober 2014
Ime in priimek
UGODNO: sladkor 25 kg, 10 kg
KONKURENČNE CENE
✁
KOROTAN, d.o.o., Kranj
✁
MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice,
tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611,
DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543
Pla~ilni nalog z ustreznim zneskom bomo poslali na va{ naslov.
Naro~ilnico po{ljite na naslov: Specom d.o.o., p.p. 39, 4240 Radovljica
12
MOJ VRT
V SADOVNJAKU
Strokovnjaki priporočajo
Za zdravje prgišče jagodičja vsak dan
agodičje (jagode, maline, robide,
ribezi, kosmulje, borovnice, aronija,…)
je skupina sadnih vrst, katerih plodovi
se ponovno vračajo na naše mize v različnih
oblikah; sveži plodovi v sadnih kupah,
marmelade, sokovi, želeji, peciva… Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prehrano ljudi, za
dolgo in dobro življenje priporočajo, da vsak
dan zaužijemo prgišče jagodičja in pest
različnih oreškov.
J
Po drugi strani je pridelava jagodičja delovno
intenzivna panoga, ki pridelovalcu omogoča
dodaten zaslužek na sorazmerno majhni površini. Najhitreje se denar, vložen v napravo nasada,
vrne s pridelavo jagod, 10 mesecev po sajenju
že obiramo plodove. Ostalo jagodičje potrebuje
nekoliko več 'zagonskega časa'. Najdlje nasad
ameriških borovnic, saj računamo, da dosežemo
polno rodnost v 6. do 8. letu. Nasad ob primerni
tehnologiji lahko izkoriščamo tudi 50 in več let.
V vrtu nam jagodičje nudi posebne užitke, saj z
načrtovanjem različnih vrst in sort praktično vse
poletje lahko uživamo s temi plodovi. Začnemo
z zgodnjimi sortami jagod, po poznih jagodah so
že maline, vmes ribezi, kasneje robide, kosmuje, borovnice, ki jih skupaj z dvakrat rodnimi
malinami in mesečnimi jagodami lahko trgamo
do prvih pozeb.
Zanimanje za pridelavo ameriških borovnic se
tudi pri nas povečuje, zato predstavljamo
tehnologijo pridelave te sadne vrste. Poleg
osnovnih zahtev rastline in tehnologije, namenjene tržnim pridelovalcem, bo navedeno, kako si
določen ukrep lahko prilagodimo v vrtu.
Pridelava ameriških borovnic
Za pridelavo ameriških borovnic so primerne
lege z veliko sonca. Tla morajo biti odcedna,
zračna in podtalnica ne sme segati v območje
korenin (40 do 60 cm pod površjem). V organskih tleh naj bo nad 20 %, v mineralnih tleh pa
vsaj 6 % humusa. Optimalna vsebnost hranil v
tleh: 15-20 mg/100 g vzorca P2O5, 20-30
mg/100 g vzorca K2O in 10 mg/100 g vzorca
Mg. Primerna so kisla tla (pH 4,3 do 4,8), ki ne
vsebujejo prostega kalcija. Borovnice za nemoteno rast in razvoj v času rasti potrebujejo 40
mm dežja na teden, če je v tem obdobju padavin
manj, je potrebno zagotoviti namakanje.
Prestavitev nasada
Pred sajenjem je potrebno opraviti analizo tal
(pH, vsebnost humusa, P, K, Mg, Ca) in ugotoviti višino podtalnice. To je osnova za
ustrezno pripravo tal.
Pri borovnicah, sajenih na grebene, je namakanje obvezno.
Glede na lastnosti tal izvedemo plitvo (organska
tla) ali globlje (mineralna tla) oranje. Osnovno,
založno gnojenje izvedemo glede na rezultate
analize talnega vzorca. V primeru pomanjkanja
organske snovi jo pred oranjem dodamo v obliki organskih gnojil (uležan hlevski gnoj ali drugi
substrati) in vmesnih posevkov ter zelenega
gnojenja. Pomembno je, da tla ustrezno pripravimo pred sajenjem, ker je vsako kasnejše
popravljanje težje izvedljivo in manj uspešno.
Površino poravnamo in poskrbimo, da ni depresij, kjer bi zastajala voda. Borovnice sadimo na
grebene (višina je odvisna od tipa tal), ki jih zastremo s folijo ali zastirko (drobljeno lubje ali
žaganje iglavcev).
Glede na lastnosti tal (težka/lahka tla in založenosti s hranili) je lahko
priprava sadilnega mesta enostavnejša ali
zahtevnejša. Najprej moramo poskrbeti za
ustrezno kislost tal. Zakisamo jih lahko z
dodatkom šote, Zelene galice (železov sulfat, ki
ga uporabljamo tudi za odstranjevanje mahu s
travniških površin ali kot gnojilo pri pomanjkanju železa) ali elementarnega žvepla.
Priporočljivo je izkopati večje sadilne jame
(globina vsaj 80 cm, premer 1,2 m). Prekopljemo tudi dno sadilne jame (15–20 cm), da se
kasneje ne naredi nepropustna plast zemlje, ki bi
zadrževala odvečno vodo v območju korenin.
Na dno sadilne jame razporedimo travno rušo (s
travo navzdol). Zemljo, ki smo jo izkopali iz
jame, dobro premešamo s šoto in potrebnimi
Kako pa v vrtu?
gnojili (glede na rezultate analize tal. Po potrebi
dodamo tudi Zeleno galico. V kolikor je izmerjeni pH tal 5 ali manj, dodamo toliko Zelene galice, kot priporoča proizvajalec in potrebno
količino rastlinskih hranil glede na rezultate
analize. Gnojilni načrt lahko naročite v laboratoriju, kjer vam bodo naredili analizo. To mešanico damo nazaj v sadilno jamo. Priporočljivo
je, da tako sadilno mesto pripravimo že jeseni in
nato spomladi posadimo sadiko. V primeru, da
so bila tla zelo slabo založena s fosforjem in
kalijem (pod 10 mg/100 g vzorca) in da je bil pH
višji od 5 (tako da smo morali dodati večjo
količino Zelene galice) priporočamo, da
borovnice posadite eno leto kasneje. Korenine
borovnic so namreč zelo občutljive na visoko
koncentracijo hranil v tleh. V tem letu na sadilno mesto posejemo mešanico npr. začimb ali
drugih cvetnic, ki jih po cvetenju zmulčimo in
zadelamo v tla. (do globine 15 cm, ne več).
Naslednjo pomlad posadimo borovnice.
Borovnice potrebujejo oporo, drugače veje,
polne pridelka, poležejo do tal. Nasad in
posamezne rastline v vrtu moramo zavarovati
tudi pred ptiči. Postavimo armaturo za protitočno zaščito kot pri ostalih sadnih vrstah,
razpeta mreža je ohlapnejša in zašita ali zelo na
gosto speta s sponkami, da ptiči ne morejo v
nasad. Na nosilne stebre pritrdimo prečne
nosilce za nosilno žico (dolge 60-70 cm), ki bo
podpirala veje. V vrtovih si pomagamo z enostavnejšo konstrukcijo, ki mora biti dovolj trdna,
da bo zdržala težo toče v primeru nevihte.
MOJ VRT
Priporočamo, da tudi v vrtovih
uporabite mrežo proti toči.
Borovnice sadimo v vrste, v razdalji 3,0 x 1,0 do 1,5m, odvisno od
bujnosti sort, intenzivnosti pridelave in kakovosti tal. V novih nasadih uredimo namakanje primerno tipu tal. Tudi v vrtovih moramo
poskrbeti za namakanje borovnic,
takoj po sajenju, da se dobro ukoreninijo in tudi kasneje, v polni
rodnosti grma.
Sadilna mesta zakoličimo neposredno na terenu. Zaradi boljše
osvetlitve naj se smer vrst čimbolj
približa idealni liniji sever-jug.
Nasad načrtujemo tako, da je
možna strojna obdelava, primerna
velikosti nasada.
Sadike sadimo 2 – 5 cm globlje,
kot so bile posajene v loncih. S tem
dosežemo boljše obraščanje grmov
iz koreninskega vratu. Pred sajenjem koreninsko grudo nežno razrahljamo, da ne poškodujemo korenin in da se korenine lažje razrastejo v tleh. Posajene sadike zalijemo, da se prst oprime korenin.
Izbor sort in kakovost sadik
Za lažje načrtovanje in organizacijo obiranja, sadimo sorte, ki si
sledijo po času zorenja (od 'earlyblue' do 'eliot'). V nasad sadimo
več različnih sort za boljšo oplodnjo. Zaradi lažjega obvladovanja
tehnologije je priporočljivo saditi
do največ 6 različnih sort, ker ima
vsaka svoje zahteve in je v tem
primeru nasad lažje tehnološko
obvladljiv. Poskrbimo, da bo v
bližini nasada čebelnjak, da bo
oplodnja cvetov zadovoljiva.
Sadike so eno do triletne. Priporočljivo je, da so v loncih, da se
nežne korenine pri prevozu ne
poškodujejo ali izsušijo.
Ne glede na to, ali sadimo samo
nekaj grmov ali cel nasad, sajenje
opravimo natančno. Dosedanje
izkušnje pridelovalcev kažejo, da
so ustrezna priprava zemljišča,
primerne sorte, kakovostna sadika
in dosledno izvedeno sajenje,
temeljni pogoji za dober začetek
rasti borovnic, zgodnjo rodnost in
pričakovan finančni rezultat ali
obilen sladek pridelek na vrtu.
Nega nasada
Z redno obdelavo ohranjamo tla v
nasadu rahla, brez plevelov in
enakomerno vlažna. Način obde-
13
V SADOVNJAKU
lave je odvisen od načina pridelave, podnebja, vrste tal, velikosti nasada in starosti grmov. V
vrstnem prostoru tla plitvo obdelujemo, zastiramo (drobljeno lubje,
žaganje iglavcev…) ali zatiramo
plevele s herbicidi. Redno kontroliramo kislost/bazičnost tal,
predvsem v nasadih ali vrtovih,
kjer smo morali tla pripraviti z
zeleno galico. Kislost tal vzdržujemo z zastirkami z dobljenim lubjem ali žaganjem iglavcev in dodatkom Zelene galice. Medvrstni
prostor redno mulčimo, pogostost
je odvisna od količine padavin in
intenzivnosti rasti trave.
Grme borovnic moramo redno rezati vsako leto. S tem grme vzdržujemo v dobri kondiciji: pridelamo
debelejše, trdnejše plodove, ki so
sposobni skladiščenja in imamo
reden prirast poganjkov, kar nam
omogoča redno zamenjavo starejšega rodnega lesa.
Takoj po sajenju odstranimo le poškodovane in povešene veje. Naslednja leta pustimo 2 najmočnejša
poganjka iz tal, ostale nove poganjke odstranimo. Tako oblikujemo
grm do polnega volumna (8 do 20
poganjkov). Pri rezi skrbimo, da je
grm redek – presvetljen.
V rodnem nasadu zamenjujemo
rodne poganjke – izrezujemo poškodovane, povešene in najstarejše
poganjke, ki jih zamenjamo z
najbolje razvitimi lanskimi poganjki, ki izraščajo na ustreznem mestu, da ne senčijo notranjosti grma.
V grmu naj ne bo lesa, starejšega
od 6 let. Poganjke, ki jih pustimo v
grmu, natančno obrežemo: odstranimo dele, okužene z lesnimi in
drugimi glivami in razredčimo
tako, da ne senčijo spodnjega dela
grma. Ustrezno porezani grmi so
odpornejši na bolezni in njihovo
varstvo je uspešnejše.
Z ustrezno rezjo ustvarjamo ravnotežje med rastjo in rodnostjo.
Vsaka rez zmanjšuje rodno površino in vzpodbudi rast novih poganjkov. Grme presvetlimo in pomladimo. Redno obrezani grmi, ki jim
ohranjamo zmerno bujnost so
navadno zdravi, življenjska doba
in rodnost teh grmov sta zelo dolgi.
Z jakostjo in časom rezi vplivamo
na rodnost grma, debelino plodov,
čas cvetenja in zorenja jagod.
Za usklajeno rast in rodnost grmov
je treba z rednim, vendar smotrnim
Ptiči v nasadu borovnic lahko naredijo veliko škode.
gnojenjem, ohranjati v tleh visoko
vsebnost humusa in pravšnjo vsebnost hranil.
Rastline morajo biti med letom
enakomerno oskrbljene z vodo.
Primerno vlago zagotovi tedenska
količina dežja 25 mm/m². Drugače
so jagode drobne in se osipajo.
Grm borovnice je vedno lep:
spomladi z belimi zvončastimi
cvetovi, poleti, ko je poln slastnih
modrih plodov in jeseni, ko listje
zažari v intenzivni rdeči barvi.
Privoščite si svoje borovnice tudi v
vrtu.
✍ Alenka Caf,
KGZS – Zavod Ljubljana
KGZS - ZAVOD LJ,
Gospodinjska ul. 135, 1000 LJ
Sadna drevesnica Studenec,
Studenec 48, 1260 LJ-Polje; tel: 01/ 529 17 20;
GSM: 041/ 762 461, spletna stran: drevesnica.lj.kgzs.si
Dragi sadjarji in vrtičkarji!
Sadimo jeseni za boljšo rodnost
V naši sadni drevesnici smo letošnjo jesen za sajenje pripravili širok
izbor sadnih sadik:
jablane (tudi sadike nekaterih starih in odpornih sort), hruške, češnje,
višnje, slive, marelice, breskve, nektarine, kutine, nešplje,
cepljene na različne podlage ter sadike leske, aktinidije, ribeza,
malin, robid in tayberija - vzgojenih v naši sadni drevesnici.
V prodaji bodo tudi sadike ameriških borovnic, orehov, kostanja,
vinske trte, kakija in nekaj pomožnega sadjarskega materiala:
gnojila, zaščitne mreže, sadjarske žagice…
S prodajo sadik bomo pričeli 28. oktobra.
V času prodaje bo drevesnica odprta:
00
00
00
00
delavnik od 8 do 17 , v soboto od 8 do 13 .
Drevesnica je na Studencu pri Ljubljani blizu končne postaje
mestnega avtobusa št. 20 in 22 - smer Fužine, poleg vzhodne ljubljanske
obvoznice - izvoz Moste v smeri proti mestu (glej spletno stran ).
Strokovne nasvete in informacije lahko dobite v času prodaje v drevesnici
in po telefonu: 01 529 17 20 ali na GSM: 041 762 461
ter na spletu: drevesnica.lj.kgzs.si
14
PREDSTAVLJAMO
MOJ VRT
Jesenski nasveti
Kako do lepih in zdravih mačeh?
Oktobra lahko še marsikaj postorimo okrog
hiše, bliža pa se tudi 1. november in z vsem
tem so povezana vaša vprašanja.
Ga. Marija s Ptuja sprašuje:
»Vsako leto posadim v lonce pred hišo mačehe
in sive grmičke, za katere ne vem imena. Pred
vhod pa v dva velika lonca krizanteme. Mačehe
moram kar naprej zalivati, včasih se tudi
spotegnejo, na njih opazim drobne živalce. Pri
krizantemah pa se popki kar sušijo, ko jih presadim in barve niso tako lepe kot takrat, ko jih
kupim. Se da pomagati?«
Seveda, ga. Marija, da se pomagati. Tako mačehe kot krizanteme po presajanju temeljito zalijte
z vodo, potem pa še z raztopino zelenega
Minerala. V 9,6 litrov vode dodajte 4 deci- litre
zelenega Minerala, da dobite skupno količino
raztopine 10 litrov. Dobro premešajte in zalijte.
Na en lonec premera 30 cm zalijte približno en
liter raztopine. Rastline boste takoj oskrbeli z
vsemi potrebnimi minerali oziroma hranili in bo
zato šok ob presajanju manjši. Korenine se bodo
na novo hitreje razvile, ker bodo imele na razpolago vse, kar potrebujejo – hrano in vodo, zato
se bodo rastline normalno razvijale, oziroma ne
bodo spotegnjene.
Mineral je rahlo slana raztopina in natrij raztopljen v njem zadržuje vodo v tleh, zato bo treba
manj krat zalivati, največ enkrat tedensko, v
hladnejšem vremenu še manj pogosto.
Kakšen cvetek ali popek pri krizantemah bo še
propadel, vendar veliko manj. Ko kupite mačehe ali lončne krizanteme, so te običajno že v
polnem cvetenju. Vedeti morate, da cvetovi ne
trajajo večno, ker so živi (del žive rastline). To
pomeni, da bo cvet, ki je odprt pri nakupu, čez
nekaj dni propadel, kar je popolnoma normalno.
Nič hudega, odščipnite ga in vsake toliko
odstranite vse odcvetele. Namesto njih se bodo
odprli novi in če boste to pridno in redno počeli,
bodo mačehe in krizanteme ves čas v polnem
cvetju.
Dodatna pomoč pri tem vam bo škropljenje z
rumenim Mineralom. Škropiti pričnite en
teden po presajanju. V 9, 6 decilitra (približno
pol decilitra manj kot 1 liter) vode dodajte 40
mililitrov (slabe pol decilitra) rumenega
Minerala, da dobite skupno količino raztopine 1
liter. Dobro premešajte in poškropite – ne pršite,
kar pomeni, da ne sme biti meglice, pri kateri
zelo majhne kapljice odnaša drugam. Poškropite
samo toliko, da vidite kapljice na listih, nikoli pa
ne sme sredstvo odtekati ( kapljati ), ker ga s tem
izgubljate. Če kaplja na tla, ne more delovati na
rastlini. Škropite enkrat na teden ob določenih
dnevih, ponovite dvakrat jeseni. Z rumenim
Mineralom poskrbite, da bo rastlina bolj odporna proti boleznim, obenem pa dognojujete skozi
liste. Cvetni nastavek (popki) bo zaradi tega
večji, mačehe in krizanteme bodo cvetele bolj
intenzivno, bolj izrazita in močnejša bo tudi
barva cvetov.
Drobne živalce so lahko uši ali pa ličinke
rastlinjakovega ščitkarja, mogoče tudi kaj
drugega. Poškropite z rdečim Mineralom. V
9,5 decilitra vode dodajte 50 mililitrov (pol
decilitra) rdečega Minerala, da dobite skupno
raztopino 1 litra, dobro premešajte in poškroFoto: Tatjana Rupnik
pite. Ponovite 3 x vsak drugi dan (1., 3. in 5.
dan), poglejte, če so poginile (narahlo podrgnite
po njih – če so mrtve, bodo odpadle), če je
potrebno ponavljajte, dokler je potrebno.
Običajno trikratno škropljenje zadošča.
Mineralov ne mešajte istočasno v škropilnici.
Rastline oskrbovane z Mineralom tudi lažje
prezimijo in vas bodo razveseljevale še dolgo v
pomlad naslednje leto. Spomladi ko se dovolj
otopli, celoten postopek ponovite.
Ga. Darja iz Tržiča sprašuje:
»Ponavadi oktobra pred 1. novembrom posadim
na grob mačehe. Na našem pokopališču ves čas
močno piha, zato so videti kot uvele in me vedno
skrbi, kakšne bodo za praznik. Kaj naj storim?«
Spoštovana ga. Darja, veter lahko zlasti mlade
rastline zelo izsuši, zato so videti kot uvele.
Presajanje pa je še dodaten stres. Zalijte mačehe takoj po presajanju z zelenim Mineralom,
čez en teden poškropite z rumenim
Mineralom in škropljenje ponovite še dvakrat
jeseni. Celoten postopek je opisan pri prejšnjem
odgovoru. Videli boste, da bodo lepe še spomladi.
Mineral zeleni, rumeni in rdeči lahko kupite
v vseh trgovinah Interspar, večjih Mercator
centrih, v večini kmetijskih zadrug in bolje
založenih kmetijskih trgovinah.
Za vse dodatne informcije: Tatjana Rupnik,
univ. dipl. inž. agr., agro svetovalec, AS AN
d.o.o., Celovška cesta 69 c, 1000 Ljubljana,
GSM 064 199 360, [email protected],
www.planetzdravja.com
Foto: Tatjana Rupnik
PREDSTAVLJAMO
MOJ VRT
15
www.kgz-skloka.si
Trata
Poljane
Gorenja vas
Hotavlje
^e{njica
VSE ZA VRT IN POLJE: sadike sadnega drevja, grmovnic in trajnic,
~ebulnice, rastline za jesenske zunanje zasaditve, sobne lon~nice in
okrasni lonci, gnojilo in zemlje za sobne ro`e, ~ebul~ek in ~esen,
vse za jesensko spravilo pridelkov (posode za vino, kadi za zelje,
zaboji, stiskalnice za sadje, ...), drobno orodje
ter {e vrsto drugega blaga.
Veselimo se va{ega obiska!