1. Blanka Božič - Kulturno društvo Gornji Grad

Kulturno društvo Gornji Grad
Galerija Štekl
vabi
na odprtje razstave
BLANKE BOŽIČ
v četrtek, 25.04.2013 ob 19.00 uri
Gostje na odprtju razstave, ki bodo izvedli glasbeni program:
Laura Felicijan, Erik Kranjc, Barbara Verhovnik
Razstava bo odprta do 21. maja 2013 po sledečem urniku:
sobota: od 15.00 do 17.00
nedelja in prazniki: od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 17.00
Blanka Božič je bila rojena leta 1958. Obdobje otroških let, mladosti in del zrele dobe jo veže na mesto Velenje,
kjer je končala osnovno šolo, kasneje preživljala obdobje srednjega izobraževanja, dobila prvo zaposlitev ter
našla partnerja, s katerim si je ustvarila dom in varno zavetje za njuni hčerki. Skrb za družino in kariero sta se v
njenem življenju ves čas tesno prepletali. Med leti 1990 in 2005, v času razvoja računalništva, je prispevala
pomemben del pri uvedbi nove tehnologije v zdravstvu. Skozi življenje jo je vodila nevidna nit skrbi za družino in
družbo, v kateri je gradila delček sebe skozi kariero. Na koncu dne ji je vedno zmanjkalo časa zase, za tisto, kar je
že kot majhna deklica nosila v sebi, in česar ni nikoli navzven pokazala – to je likovna ustvarjalnost. Šele, ko jo je
bolezen iztrgala iz rok aktivnega življenja, ko je po prestani bolezni po koščkih iskala svoj jaz, je začutila, da je
napočil pravi trenutek, da izrazi sebe skozi umetnost. V glini je našla svoj notranji mir in s tem odkrila zase novo
obliko umetniškega izražanja. Ko modelirko zamenja s čopičem pa se njeno čutenje izraža v pestri paleti barv.
Danes živi v Letušu, kjer sta si s partnerjem zgradila dom v objemu lepot Savinjske doline.
Likovna govorica Blanke Božič
Blanka Božič se v slikanju posveča akvarelu. Ljubi barve, njihove odtenke. Je izrazita tonska slikarka. Kot tehniko
izbere kdaj tudi akril na platno. Njej najljubše teme so lepote krajine. Večino svojih motivov črpa iz narave.
Vode, gore, polja so njena priljubljena tematika. Voda kot so reke, brzice, jezera, tolmuni, jo spremlja velik del
življenja. Odsevi svetlobe in senc v vodi, njena globina, s soncem objete krošnje, drevje skozi katerega se prebija
svetloba, nežna pomladanska brstenja in barvita jesenska odmiranja, prebujajoča jutra in zaspana večerna
ugašanja, mogočni očaki v ozadju, so teme, ki jo v naravi najbolj pritegnejo. Narava je na njenih slikah izražena v
barvah njenega razpoloženja, z realističnim poudarjanjem podrobnosti in značilnosti okolja, s poudarjeno noto
spoštovanja do vrednot tega mogočnega elementa - vode. V tehniki akril na platnu je za portret vnukinje pri igri
požela priznanje v sklopu zlate palete 2011.
S kiparjenjem se ukvarja zgolj zaradi zvedave in ustvarjalne osebnosti. Njena ustvarjalna vnema je usmerjena
predvsem v živalski in figuralni svet. Sprotno pridobivanje novih znanj in obrtno tehničnih izkušenj prenaša v
številna dela, ki jih predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah.
Odnos do forme je tenkočuten. V trdih okvirih realizma se spoprijema z volumnom na značilno okoren način, kar
pa daje kipom osebnostno naglašen pečat. V iskanju novih oblik in možnosti volumna so včasih dovršene,
največkrat pa kar poenostavljene oblike. Razvoj ustvarjalnega procesa teče v smeri klasičnega modeliranja gline
in ekspresivnih poudarkov, ki so dograjevani z lastnimi spoznanji tehnologije patiniranja in njenih zakonitosti ter
z inventivnimi in zanimivimi osebnimi izkušnjami. Opažena inovativnost v modelaciji ji je za kip Čarovnice že
prinesla tudi certifikat kakovosti na izboru za kiparstvo v okviru Zlate palete 2009.
Ustaljeni odnosi kiparstva so se skozi stoletja v zgodovini umetnosti naslanjali predvsem na naturalizem in
idealizem. Obe dobro prepoznani smeri sta najbolj vezani na občo človeško naravo in med njima se prepleta
zanimiva vez, ki je bolj naglašena bodisi v prvi ali pa drugi tendenci, ki jo narekujejo še sociološki faktorji.
Božičeva se suvereno postavlja v lastno koncepcijo modeliranja, čeprav je iz njenih del čutiti predvsem lastno
zadovoljstvo izpeljati figuro do zastavljenega cilja. Ta iskrenost je pri avtorici še posebej opažena in vredna
popolne podpore.
Blanka Božič je članica Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline, GAL. Izobražuje se v
delavnicah, na tečajih in seminarjih, predavanjih v Velenju in drugod po Sloveniji. Izobraževalne delavnice je
opravila pri mentorjih: Robertu Klančniku, Simonu Macuhu, Mojci Šorn, Juretu Repenšku, Milici Zupan, Stojanu
Kneževič,
Prejela je certifikat Zlate palete 2009 in 2010. V sklopu Zlate palete je oktobra 2009 skupinsko razstavljala v
cerkvi Sv. Vida v Dravogradu in v Kulturnem domu Polzela (november- december 2009), v sklopu zlate palete
2010 pa v galeriji Jakijeva hiša Nazarje in kulturnem domu Prebold (november-december 2010). Imela je več
samostojnih in skupinskih razstav, nabralo se jih je kar 28.
Razstavljala je v:
Rečici ob Savinji, Termah Topolšica, Dravogradu, Polzeli, Velenju, Gornjem Gradu, Černečah pri Dravogradu,
Mozirju, Nazarjah, Lenartu, Mali Nedelji.
Mag. Milena Koren Božiček,
muzejska svetnica