1. No category

BALNEOLOGIJA IN
KLIMATOLOGIJA
VČERAJ – DANES - JUTRI
AVTORJI
• Prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med., višji
svetnik, Univerza v Mariboru, Inštitut za
balneologijo, Fakulteta za turizem.
• Prim. prof. dr. Janez Kraševec, dr. med.,
specialist balneolog.
• BALNEOLOGIJ A – BALNEUM
(KOPANJE) – LOGUS (RAZISKOVANJE,
ZNANOST)
• GRŠKO: KREINON (izvir); TERAPEIA
(zdravljenje) – KRENOTERAPIJA
• KUORTOLOGIJA – RUSIJA
Osnova: uporaba naravnih faktorjev v
zdravstvene namene
• HIPOKRAT – kritični odnos do mineralnih
vod
• RIMSKO OBDOBJE: uporaba termalnih
vod
• TRIGIDARIUM – mrzlo
• TEPIDARIUM – toplo
• KALIDARIUM – vroča voda
• RIMSKE TERME – pomembno središče
druženje
• SLEDIJO MASAŽE, TELOVADBA CIKLUS
• TERME so poznali tudi v arabskem svetu
in kasneje turške dinastije – prenesle tudi
na južni Balkan – razvoj srbskih zdravilišč
SREDNJI VEK
• Začnejo združevati metode zdravljenja v
termalnih kopališčih – klistiranje, puščanje
krvi, uporaba blatnih oblog, parnih kopeli,
sončnih kopeli
17. stoletje
• Začetek analiz mineralnih vod po izvirih
• Polnjenje mineralnih vod (Rogaška slatina
1572)
• Pojav zdraviliških centrov ob izvirih
mineralnih in termalnih vod v JV Evropi
• Formiranje posameznih zdraviliških timov
s specialnimi metodami zdravljenja
19. in 20. stoletje
Voda – zrak – blato
razvoj sodobne medicine v zdraviliščih
formiranje zdraviliških timov – zdravnik,
fizioterapevt, medicinska sestra
Kemiki in fiziki
• Analiza naravnih mineralnih vod
• Razdelitev vod na vadozne vode – vode,
ki padajo iz atmosfere, pronicajo in se
vračajo kot izvir
• Juvenilne vode, ki izvirajo iz globin zemlje,
verjetno vulkanskega porekla, imajo višje
temperature
• Naftni derivati – organske spojine
ANALIZA MINERALNIH VOD
• Jonski sestav
• Skupna mineralizacija
• Plini
• Temperatura
• Radioaktivnost
• Organske sestavine
Najvažnejši ioni Joda, Žvepla, Železa, Arzena,
oligominerali (Baker, Kobald);
Plini (CO2, Radon)
Kemična analiza
• Gram/liter milimolima
• Milimol, miligram/liter – Kurlova formula
odnos me kationi in anioni v vodi
Glede na sestavo delimo vode na:
• Hidrokarbonatne vode – dominira Na, Ca, Mg
• Sulfatne vode
• Salinične vode – dominirajo žvepleni ioni (So4)
• Kloridne vode (Na, Cl)
• OLIGOMINERALNA VODA
• pod 1 g
MINERALNE VODE V OŽJEM SMISLU
• Ostanek mineralov večji od 1 g
KOMBINACIJE
• KALCIJ,
• MAGNEZIJ,
VODE
• HIDROKARBONATNA,
• NATRIOSULFATNA – GLEDE NA
DOMINACIJO ELEMENTOV V
MINERALNI VODI
TEMPERATURA
•
•
•
•
•
Hladne terme – pod 20°C
Tople terme – nad 20°C
Hipotermne – 20 do 30°C
Homeotermne – 30 do 40°C
Hipertermne – nad 40°C
DELOVANJE TERMALNIH VOD
• Mehanično delovanje
• Termično delovanje
• Kemično delovanje?
Mehanično delovanje
• Hidrostatski pritisk – globina – specifična teža tekočin
(mrtvo morje)
• DELOVANJE
Poboljšanje krvne in limfne cirkulacije
• TERMIČNO DELOVANJE
Vazodilatacija, izboljšanje cirkulacije, protibolečinsko
delovanje, zmanjšanje mišične tenzije, sedacija bolnika,
zvišanje aktivnosti lokalnega metabolizma, povečana
transudacija na koži, stimulacija imunskega sistema,
sproščenost – enkefalini, endorfini
BALNEOREAKCIJA
• Se pojavlja od 3. do 6. dne termalnega
zdravljenja v obliki nespečnosti, povečanja
revmatskih tegob, depresija, povišana
temperatura, utrujenost
• Trajanje: 3 do 4 dni
• Razlaga: koncentriranje dermalne toplote
vode, pritiska.
• CAVE: kardiovaskularne bolezni
TRAJANJE TERMALNIH KUR
• Je odvisno od temperature, sestave
mineralne vode, predvsem pa kliničnega
stanja bolnika.
• Trajanje kure 3 do 4 tedne.
OBLIKA UPORABE TERMALNIH
VOD
•
•
•
•
KOPELI
INHALACIJE
OBLOGE
PITNE KURE (hidrokarbonatna voda)
RADIOAKTIVNE VODE
• DELOVANJE NA ENDOKRINI IN
CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM
PELOIDI
• SO GEOLOŠKI PRODUKTI IZ NEORGANSKE
IN ORGANSKE MATERIJE, KI SO NASTALE
ZARADI BIOLOŠKIH IN GEOLOŠKIH
PROCESOV V PRETEKLOSTI.
• ORGANSKA SESTAVINA: glina, kremenec,
dolomit, pesek, silikatni material, lapor in razne
soli, tudi razpadli produkti živalskih in rastlinskih
organizmov – alg, bakterij in produktov
njihovega metabolizma.
• Peloidi imajo sposobnost vezave vode
KLASIFIKACIJA
•
•
•
•
•
Mineralni
Mešani limani
Organske in anorganske materije
Organske snovi
Pohorska šota – organski sedimenti
Terapevtska učinkovitost
• Odvisna od velikosti trdih delcev – manjši od 20
mikronov – boljši peloid.
• Dejstvo peloida: mehansko, toplotno, kemično
• Mehanski – direktni pritisk (šota)
• Toplotni – akumulacija velike količine toplote, ki
se dolgo zadržuje
• Kemični učinek preko kože: prepušča vodotopne
in oligotopne snovi, kot so žveplo in žveplovodik
– železo in estrogene sestavine, huminska
kislina (propadli produkti humusa)
APLIKACIJA
• PELOIDNE OBLOGE
• PELOIDNE KOPELI
• PELOIDNA IZPIRANJA
UPORABNOST
• ENKRATNA UPORABNOST
– RECIKLAŽA? (POSEBNI VEČLETNI DEPO V
TERMALNI VODI), cca. 10 let.
SLOVENIJA
• UPORABA BENTONITA, SOLINSKEGA
BLATA IN BLATO IZ NEGOVSKEGA
JEZERA
• POHORSKA ŠOTA
• ORGANSKI MULJ
BENTONIT
• Je naravna primarna glina – mineral Mont,
Morel, Lonit.
– Lahko absolbira vodi – struktura nabrekne
SOLINSKO BLATO – PORTOROŽ
(HRVAŠKA, ČRNA GORA, SRBIJA)
TALASOTERAPIJA
• TALATA – MORJE
– Uporaba naravnih fizičnih in kemičnih
dejavnikov nastalih v morju in pri morju
METODE
•
•
•
•
KOPELI
FANGO TEREAPIJA
PSALMO TERAPIJA
HELIO TERAPIJA
– KOMBINACIJA: Obmorska klimatoterapija,
mikroklimatski pogoji, letno obdobje.
NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI
• Kardiovaskularne bolezni
• Alergična stanja - bioklimatologija
KLIMATOLOGIJA
• Zdravljenje – rekreacija človeškega
organizma z vremenskim dražljajem.
• Določeni vremenski dražljaji vzpodbujajo
delovanje organizma.
• Pomembna je nadmorska višina,
cirkulacija zraka, vegetacija.
• Višinska terapija – nad 800 m – znižan
barometerski pritisk – meja med
srednjegorske in visokogorske klime
• Proces adaptacije visokogorske klime,
cirkulatorni in hemodinamski
MEDICINSKA METEOROLOGIJA
• Je veda, ki proučuje reakcije in prilagajanje
organizma na kvantitativne učinke fizikalnih
procesov ozračja oz. vremena ali klime
HUMANA BIOMETEOROLOGIJA
• Interdisciplinarna znanost, ki povezuje medicino
in meteorologijo
• Aeronautika – piloti Swissair
• Poznamo vremensko občutljivost –
povečano občutljivost
– slabša koncentracija
– Depresivno stanje
– Motnje v spanju
– Dražljivost
– Potrtost
– Euforično razpoloženje
• Vremenska odvisnost
– Bolezni in simptomi
•
•
•
•
•
•
Motnje srca in ožilja
Angina pecturis
Apopleksije
Astma
Infekti
gripa
• Poznamo klimatske kure (počitek na
svežem zraku in
• Helioterapija (biotoplotni učinki - na
organizem) - odvisni od temperature in
vlažnosti ter vetra in dolgovalovnega
sevanje (UV žarki).
HELIOTERAPIJA
• POZNAMO OBMORSKO KLIMO
• SREDOGORJE (800 m)
• VISOKOGORJE (nad 1600 m)
SREDNJEGORJE
• PREDVSEM ZA KRONIČNE BOLEZNI
(TUBERKULOZA?, ALERGIČNE
BOLEZNI, KARDIOVASKULARNE
DEKOMPENZACIJE itd.)
VISOKOGORSKA KLIMA
•
•
•
•
KOŽNE BOLEZNI
ALERGIJE
BOLEZNI DIHALNIH ORGANOV
REKOVALESCENTI PO KORONALNI
BOLEZNI IN HIPERTONIKI
• CAVE: ARITMIJA, TEŽKA SRČNA
DEKOMPENZACIJA
PRILAGAJANJE NA
VISOKOGORSTVO
• Športniki (povečana oksiginacija in število
eritrocitov)
OBMORSKA KLIMA
• Vpliv eteričnih olj, temperature, vetra,
aerosoli (bolezni dihal, alergije, kožne
bolezni – talasoterapija).
MODERNI PRISTOP
• Vključitev vpliva vremena v rehabilitacijske
programa posameznih bolezni
• Izkoristiti višino, zrak, veter v kompleksu
rehabilitacijskega postopka
HELIOTERAPIJA
• Izkoriščanje sončnih žarkov, vključena v
kompleks klimatoterapije, talasoterapije,
odvisno od geografskega položaja, višine
in drugih klimatskih pogojev.
SLOVENIJA
•
•
•
•
•
•
•
Prvo zdravilišče 1854 – Arnord Rickli,
pozneje klimatska zdravilišča na Jezerskem
Strunjanu
Debeli Rtič
Bohinj
Jezersko
Rakitna
Premalo ekzaktnih klimatskih informacij za
vrednotenje klimatoterapije.
BIOKLIMATSKA ANALIZA
• Vpliv klime na vsakdanje počutje človeka
• sodobna informacija, ki lahko pomaga pri
vsakdanjem počutju bolnikov –
prebivalcev, kot preventivna mera možnih
incidentov
• Piloti – vozniki - zdravniki
SPECIFIČNOST
ZDRAVLJENJA V
ZDRAVILIŠČIH
UPORABA NARAVNEGA
FAKTORJA
•
•
•
•
•
VODA
ZRAK
VETER
VIŠINA
SEDIMENTI
SINERGISTIČNO DELOVANJE
POSAMEZNIH NARAVNIH
FAKTORJEV
• KOMBINACIJA
– VIŠINE
– ZRAKA,
– VODA, ITD.
HOLISTIČNI – CELOSTNI
PRISTOP SODOBNE
REHABILITACIJE V
ZDRAVILIŠČU
• Uporaba naravnega faktorja + sodobna
medicinska rehabilitacija
ZGODOVINA V SLOVENIJI
• Cca. 500 let obstoja slovenskih zdravilišč,
– Sprva kot lokalna kopališča
– Pozneje organizacije sanatorijev po I. in še
posebej po II. svetovni vojni
– Organizacija rehabilitacijskih služb v
posameznih zdraviliščih
KURORT – HEILBAD
SANATORIUM - SPAA
• Slovenija leta 1968
– Zakon o ustanovitvi rehabilitacijskih centrov v
Sloveniji
– Ukinitev samostojnih oddelkov za medicinsko
rehabilitacijo (Maribor, Celje, Novo Mesto)
– Formiranje zdravstvenih ustanov v
posameznih zdraviliščih in razdelitev 600
rehabilitacijskih postelj po slovenskih
zdraviliščih glede na indikacije
– Za razdeljevanje koncesij posameznim
zdraviliščem glede na formiranje standarde
ZZZS
• 1957 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH
ZDRAVILIŠČ – POSLOVNA SKUPNOST
– ZASNOVA STRATEGIJE RAZVBOJA
POSAMEZNIH ZDRAVILIŠČ – RAZVOJ
MEDICINSKE STROKE V POSAMEZNIH
ZDRAVILIŠČIH
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA
SLATINA
• Ustanovitev Inštituta za balneologijo
• Vključitev eminentnih strokovnjakov (prof.
Završnik, prof. Kraševec, prof. Ozim, prof.
Leskovar)
• Center slovenske gastroenterologije.
ZDRAVILIŠČE RADENCI
• USMERITEV V REHABILITACIJO
KARDIOVASKULARNIH BOLEZNI
• (dr. Kastelic, dr. Števanec)
• Center združenja slovenskih kardiologov
ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE
TOPLICE
• Prof. dr. Franovič
• Strokovni razvoj slovenske rehabilitacije
na področju revmatologije
DOBRNA
• Usmeritev v rehabilitacijo ginekoloških
bolezni
• Prim. dr. Jože Križnič, slovenski balneolog
• Povezava s hrvaškimi strokovnjaki
• Srečanja slovenskih balneologov in
klimatologov ter revmatologov
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
• Ustanovitev zavoda za medicinsko
rehabilitacijo leta 1954 – prim. Barle, prof.
dr. Pohar, dr. Krelj
• Rehabilitacija lokomotornega sistema
DOLENJSKE TOPLICE
+
ŠMARJEŠKE TOPLICE
• ORGANIZACIJSKI PREVZEM TOVARNE
ZDRAVIL KRKA
• ORGANIZIRANJE REHABILITACIJSKE
SLUŽBE OZ. POVEZOVANJE S
KLINIČNIMM CENTROM V LJUBLJANI
• ZADNJA DESETLETJA 20. STOLETJA
HITRI RAZVOJ SLOVENSKE MEDICINE
• VKLJUČEVANJE SLOVENSKE
MEDICINE V MEDNARODNE KROGE
• PRENOS SODOBNEGA ZNANJA V
SLOVENIJO
• USTANOVITEV STROKOVNIH SEKCIJ
ZNOTRAJ ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA
IN POVEZOVANJE LE-TEH S
POSAMEZNIMI ZDRAVILIŠČI
• Dodatna izobraževanja zdraviliških
zdravnikov
• Vključevanje le-teh v akademske kroge,
predvsem MF v Ljubljani in Zagrebu
• Maribor, UM - MF, Inštitut za balneologijo
in klimatologijo
• Poslovna organiziranost znotraj Skupnosti
naravnih zdravilišč Slovenije
21. STOLETJE
• Reorganizacija slovenskega
zavarovalniškega sistema
• Formiranje dodatnih zavarovalnic
• Uvajanje stabilizacijskih ukrepov znotraj
ZZZS – posledično zmanjševanje deleža
za zdraviliško zdravljenje v slovenskih
zdraviliščih.
• Nastajanje novih zdravilišč po odkritju
termalnih voda – iskanje nafte
• Razvoj kopališč in rekreacijske dejavnosti
v starih in novih zdraviliščih
• Iskanje novih poti preživetja in razvoja
slovenskih zdravilišč
JUTRI
• OHRANITI IN RAZVIJATI SODOBONE
REHABILITACIJSKE PROGRAME V
POSAMEZNIH ZDRAVILIŠČIH
• V TE REHABILITACIJSKE PROGRAME
VKLJUČEVATI KORISTNOSTI
NARAVNEGA DEJAVNIKA
• OHRANITI EKOLOŠKO NEOKRNJENO
NARAVO V NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH
• LOČITI KOPALIŠKO IN
REHABILITACIJSKO DEJAVNOST V TEH
USTANOVAH
• POVEZOVANJE Z MEDICINSKIMI
FAKULTETAMI
• POVEZOVANJE Z MEDNARODNIMI
ZDRUŽENJI ZA BALNEOLOGIJO
• RAZVIJATI ZNANSTVENO
RAZISKOVALNO DEJAVNOST NA
POROČJU BALNEOLOGIJE IN
KLIUMATOLOGIJE
• Čaka nas nujna sprememba
zdravstvenega sistema
• Nove verifikacije zdravstvenih ustanov
• Novo vrednotenje posameznih
medicinskih dejavnosti
• Restrikcije sredstev za zdravstveno
dejavnost
• Mačehovski odnos do zdraviliške
dejavnosti
• Zmanjšana sredstva za turizem (50 %)
• Ne gre samo za “be or not to be” ampak
za “kill or not to kill “ v aktualnem
gospodarskem in političnem trenutku.
Per aspera ad astra