Dokument

2011 zbornik irdo ovitek
4. marec 2011 14:13:04
6. mednarodna konferenca
Dru`bena odgovornost in
izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB«
ZBORNIK
POVZETKOV PRISPEVKOV
6th international conference
Social responsibility and
current challenges 2011
»YOUTH IN FOCUS OF WORLD CHANGES«
CONFERENCE
PROCEEDINGS ABSTRACTS
Maribor, 10. - 12. marec 2011
IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti
Preradovi~eva ulica 26, 2000 Maribor
[email protected]
www.irdo.si
Zbornik prispevkov je sestavljen iz dveh delov - tiskani del zbornika s povzetki prispevkov
in zgo{~enka s celotnimi prispevki predavateljev.
Sklepi konference so objavljeni na spletni strani www.irdo.si.
Izdal: In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti (IRDO)
Zbirka: Dru`bena odgovornost
Maribor, marec 2011
Uredniki: Anita Hrast, Sabina Kojc, Andrej Fi{travec, Matja` Mulej, Andrej Naterer
Recenzenti: ddr. Matja` Mulej, dr. Andrej Fi{travec, dr. Andrej Naterer
Soavtorji: po programu konference, ve~ kot 80
Naklada: 300 izvodov zbornik, 300 izvodov zgo{~enka
Grafi~no oblikovanje, tehni~na ureditev in produkcija:
Hiper Design - Uro{ Zupan~i~ s.p. (naslovnica, zgo{~enka), Dorado Design - Kristijan Bla`i~ s.p. (zbornik)
Za verodostojnost besedil odgovarjajo avtorji sami. Prispevki niso lektorirani. Mnenja avtorjev niso nujno tudi
mnenja uredni{tva. Vsi prispevki so bili v dvojni strokovni recenziji.
Izdajo zbornika so podprli Ministrstvo za {olstvo in {port - Urad RS za mladino,
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Za morebitne napake se opravi~ujemo.
CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
316.346.32-053.6(082)
IRDO mednarodna konferenca Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
(6 ; 2011 ; Maribor)
Mladi v prese~i{~u svetovnih sprememb : zbornik prispevkov =
Youth in focus of world changes : conference proceedings / 6. IRDO
mednarodna konferenca Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011,
Maribor, 10.-12. marec 2011 = 6th IRDO International Conference
Social Responsibility and Current Challenges 2011, Maribor, 10th 12th March 2011 ; organizator IRDO - In{titut za razvoj dru`bene
odgovornosti ; uredniki Anita Hrast ... [et al.]. - Maribor :
In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti (IRDO), 2011. - (Zbirka
Dru`bena odgovornost / In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti)
ISBN 978-961-92971-2-4
1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Dru`bena odgovornost in
izzivi ~asa 2011 4. Social responsibility and current challenges
2011 5. Hrast, Anita 6. In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti
(Maribor)
255162880
dr. Danilo Türk,
predsednik Republike Slovenije
^astni pokrovitelj konference
SLAVNOSTNI NAGOVORI:
POZDRAVNE BESEDE ^ASTNEGA POKROVITELJA KONFERENCE,
DR. DANILA TÜRKA, PREDSEDNIKA RS
Ljubljana, 06. marec 2011
[t.: 003-07-5/2011
In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti
Spo{tovani gospod
zasl. prof. ddr. Matja` Mulej
Preradovi~eva ulica 26
2000 Maribor
Spo{tovani,
6. mednarodna konferenca Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa z naslovom "Mladi v prese~i{~u svetovnih
sprememb" dokazuje, da so udele`enci vseh dosedanjih konferenc sprejeli dru`beno odgovornost kot vrednoto,
ki je ve~ kot le upo{tevanje zapisanega v razli~nih dokumentih in zakonih ter ki ni le nujnost in obveznost.
Vse dosedanje razprave na konferenci so presegle vnaprej zami{ljene cilje in se usmerile v celovitost in proaktivno
razmi{ljanje. Leto{nja konferenca "Mladi v prese~i{~u svetovnih sprememb" je naredila {e korak naprej in
dokazala, da so vpra{anja, ki so povezana z mladino, klju~na za na{o prihodnost, zato jim moramo posvetiti
bistveno ve~jo pozornost in sprejeti odgovornost za njihovo re{evanje. S tako imenovanimi mladinskimi vpra{anji
so povezana tudi vpra{anja medgeneracijske solidarnosti, domoljubja, ~lovekovih pravic, socialne varnosti in {e
posebej problematika zaposlovanja mladih.
Na nedavnem posvetu o zaposlovanju mladih, ki sem ga organiziral z namenom, da bi predstavili razli~ne
poglede na to problematiko in {e na nekatera druga vpra{anja, so udele`enci opozorili predvsem na te`aven
prehod mladih po kon~anem {olanju v samostojno `ivljenje, v ekonomsko osamosvojitev in na te`ave pri zagotavljanju pogojev za oblikovanje dru`ine.
Veliko neskladje med ponudbo in povpra{evanjem na trgu dela, negotova in nestalna delovna mesta, neskladje
med delom in pridobljeno izobrazbo ter avtonomija in ekonomska samostojnost mladih so klju~na vpra{anja, na
katera je mogo~e odgovoriti le z operativnimi na~rti in konkretnimi nalogami tako dr`ave, ki ima v rokah ustrezne
vzvode in sredstva, kot tudi politike, ki bi se morala bolj zavedati teh dejstev.
Leto{nja konferenca je zaradi omenjenih razlogov izredno pomembna. Poleg {tevil~ne udele`be bo na njej
predstavljenih veliko odli~nih strokovnih, izkustvenih in znanstvenih prispevkov. Na konferenci sodelujejo visoki
predstavniki vlade, univerzitetni profesorji, pa tudi gospodarstveniki, ki iz izku{enj poznajo probleme, ki bodo
predmet obravnave na konferenci.
Leto{nja tridnevna konferenca ima tudi mo~no mednarodno udele`bo. Na njej neposredno sodelujejo mladinske
institucije, kot sta Urad za mladino Republike Slovenije in Mladinski svet Slovenije, ministrstva, univerze, {tudentske
organizacije, gospodarske zbornice ter vsi tisti, ki se ukvarjajo s tematiko konference.
Dovolite mi, da se zahvalim vsem predavateljem, organizatorjem in {e posebej In{titutu za razvoj dru`bene
odgovornosti, ki `e ve~ let zapored skrbi, da dru`bena odgovornost dobiva pravi pomen in da jo mnogi vedno
bolj sprejemajo kot svoje temeljno poslovno, pa tudi vrednostno izhodi{~e za svoje ravnanje.
S spo{tovanjem,
4
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
POZDRAVNI NAGOVOR MINISTRA ZA [OLSTVO IN [PORT
DR. IGORJA LUK[I^A
Spo{tovane udele`enke in udele`enci konference!
Z velikim veseljem sem sprejel vabilo za konferenco, kajti v ~asu, ko je vsa pozornost usmerjena v re{evanje
pere~ih ekonomskih in socialnih izzivov, ki nam jih vsiljuje recesija in njeni neljubi spremljevalci, je prav
spodbudno in po`ivljajo~e, da mladina prevzema pobudo in se dejavno vklju~uje v dru`beno dogajanje.
Za Slovenijo so zna~ilne podobne razvojne spremembe in izzivi kot za ve~ino drugih dr`av ~lanic Evropske unije.
Prebivalstvo se stara, narava trga se zelo hitro spreminja, prav tako se hitro spreminja in razvija informacijska in
druga tehnologija, proces globalizacije pa povzro~a nenehno spreminjanje pogojev dela in `ivljenja ter zahteva
veliko mero prilagajanja, predvsem pa hiter odziv.
Zelo resen izziv so demografske spremembe, s katerim se bo soo~ala Evropa v prihodnosti. Izra~uni ka`ejo, da
se bo v naslednjih 30 letih zmanj{al dele` populacije v starosti do 24 let za 15 odstotkov. Vsak tretji Evropejec
bo star 60 let in ve~ ter vsak deseti bo starej{i od 80 let.
Prav zaradi tega bo treba spremeniti klju~na izhodi{~a in opredelitve medgeneracijskega sobivanja, ki so
povezana predvsem z vpra{anjem prevzemanja bremena in odgovornosti na eni ter ugodnosti in pravic na drugi
strani. Vesel sem, da konferenca tako {iroko in temeljito odpira ta prostor ter s prispevki eminentnih strokovnjakov
in drugih udele`encev sku{a najti usmeritve za prihodnost, ki bi morala biti veliko bolj jasna, kot jo je sedaj
mogo~e videti.
Vseh teh sprememb se zavedamo in jih vodimo z vso resnostjo in odgovornostjo. Prav zaradi tega je vlada
zastavila zelo ambiciozen cilj, ki ga kljub neprijaznim okoli{~inam dovolj premo~rtno izvajamo, saj poleg
spremembe politike na tem podro~ju `elimo spremeniti zavedanje in dojemanje vseh klju~nih dejavnikov, ki
vplivajo na polo`aj in vlogo mladih v dru`bi. Sprememba ni odvisna le od ministrov in vlade, temve~ je odvisna
od {ir{ega dru`benega okolja, ki polo`aj in vlogo mladih tudi dejansko udejanja.
S tem namenom smo tudi tako na~rtno in usmerjeno pristopili k preu~evanju in raziskovanju polo`aja mladih v
Sloveniji. Nacionalna raziskava Mladina 2010 je resni~no pri{la v pravem ~asu in je odli~no izhodi{~e za oblikovanje politike na tem podro~ju, predvsem pa v iskanju mo`nosti izrabe vseh potencialov, ki jih ima mlada
generacija.
Vlada je pokazala interes in voljo za izbolj{anje trenutnega stanja mladine v na{i dru`bi. [e naprej si bo
prizadevala za izbolj{anje trendov, ki se ka`ejo v povezavi z mladimi v Sloveniji. Delo na tem podro~je poteka
teko~e in zelo dejavno prav zahvaljujo~ Uradu RS za mladino, ki v tem ~asu skupaj s partnerji iz mladinskega
sektorja pripravlja nacionalni program za mladino.
Vsaka dr`ava, ki gradi prihodnost na mladi generaciji, ima dobre mo`nosti in trdne temelje za razvoj in napredek.
Zato je dejavno vklju~evanje mladine v dru`beno dogajanje in jasen politi~ni nastop mladih ljudi edini obet
pravega razvoja ~love{tva. In ta konferenca je dokaz te odlo~nosti in volje mladine.
dr. Igor Luk{i~
MINISTER
5
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
POZDRAVNI NAGOVOR MINISTRA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
KRO@ENJE MO@GANOV IN DRU@BENA ODGOVORNOST
prof.dr. Bo{tjan @ek{,
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu
Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu si skladno z Akcijskim na~rtom sodelovanja s slovenskimi
znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki v tujini prizadevamo za intenzivnej{e sodelovanje z znanstveniki in
vrhunskimi strokovnjaki slovenskega rodu oziroma s slovenskim dr`avljanstvom, ki `ivijo v zamejstvu in po svetu.
Ocenjujemo, da v tujini deluje vsaj 10% vseh slovenskih raziskovalcev, ob predpostavki, da je v RS 12.000
raziskovalcev, zunaj RS pa vsaj 1200 raziskovalcev. Ve~je {tevilo znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov je
potomcev slovenskih izseljencev, ki so se odselili predvsem v Zdru`ene dr`ave Amerike in Kanado. Na uradu
opa`amo nov trend odseljevanja mlaj{ih raziskovalcev v tujino.
Profili, kjer je odseljevanje najve~je, so naravoslovno ? matemati~ni in tehni~ni, ki so klju~ni za razvoj dr`ave. Od
tega jih stalno ostane v tujini vsaj polovica. V Sloveniji se opa`a pomanjkanje ustreznih finan~nih vzpodbud in
pogojev za dobre karierne mo`nosti in premajhen poudarek na podoktorskem usposabljanju najbolj{ih
kandidatov. Pla~a in polo`aj ne temeljita na delovnih dose`kih in odli~nosti, saj so zaposleni na univerzi
pojmovani predvsem kot javni uslu`benci. Univerze, visoko{olske in raziskovalne in{titucije so {e vedno premalo
odprte ter se otepajo konkurence. Povsem druga~e, kot je v dr`avah uvoznicah visokoizobra`ene delovne sile
(npr. v ZDA), kjer ima prednost odli~nost v znanju in izku{njah. Vlaganje v slovensko znanost obsega 1.54 % BDP,
razdelitev sredstev med raziskovalce poteka bolj razdrobljeno, kot pa po kriteriju kakovosti. Slovenski znanstveniki
in vrhunski strokovnjaki v tujini menijo,1 da je v Sloveniji nujen prepih visoko{olskega prostora in ve~ja
konkuren~nost, ki mora temeljiti na resni~nih dose`kih, svojo mesto mora v njem najti tudi angle{~ina, ki je {e
posebej v naravoslovnih vedah vodilni jezik. To zahteva prilagoditev dodiplomskih in {e posebej podiplomskih
{tudentov, da so pripravljeni na predavanja tudi v angle{~ini. Po mnenju slovenskih znanstvenikov in strokovnjakov,
ki so v tujini, v Sloveniji glede odli~nosti ostajamo le pri besedah. Ne zavedamo se, da znanost ni sociala in da
je treba dati prilo`nost najbolj{im mladim, ne pa kar vsem, ki se za to potegujejo. V prej{njem sistemu je bila v
slovenski znanosti varnost in le malo selekcije, zdaj pa ni niti varnosti niti selekcije. Slovenski znanstveni prostor je
{e vedno preve~ zaprt za povezovanja z znanstveniki in vrhunskimi strokovnjaki v tujini.
Ve~je sodelovanje `elimo dose~i tudi s pomo~jo spletnega imenika http://www.uszs.gov.si/, ki slu`i povezovanju slovenskih izobra`encev iz zamejstva in sveta, raziskovalcev `ive~ih v RS, univerz, znanstvenih in{titucij,
zasebnega sektorja ter vladnih in{titucij, pristojnih za implementacijo evropskih in dr`avnih programov.
Sodelovanje vrhunskih strokovnjakov v usmeritvah Republike Slovenije na razli~nih podro~jih `elimo dose~i s
pomo~jo novega odbora za znanost, ki je bil ustanovljen na svoji prvi seji 13. decembra 2011. Osrednje
sporo~ilo prve seje odbora je bilo, da bo odbor osrednja to~ka za povezovanja med slovenskimi znanstveniki
po svetu in Slovenijo. Odbor sestavljajo strokovnjaki iz tujine, predstavniki {tirih univerz v Sloveniji in {tirih ve~jih
in{titutov (In{titut Jo`ef Stefan, Kemijski in{titut, Nacionalni in{titut za biologijo, ZRC SAZU). Pri delu Odbora za
znanost sodelujejo tudi ministri, pristojni za visoko {olstvo, zunanje zadeve, razvoj in evropske zadeve, direktor
Javne agencije za raziskovalno dejavnost in predsednik Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po
svetu.
Dru`beno odgovorno ravnanje vseh navedenih dejavnikov bo vzpostavilo kro`enje mo`ganov in zaustavilo beg
mo`ganov.
1 Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je septembra 2010 povabil slovenske znanstvenike in vrhunske strokovnjake v tujini, naj
povedo svoje mnenje o slovenski znanosti in visokem {olstvu ter glede na svoje izku{nje v tujih okoljih predlagajo potrebne spremembe.
Ve~ina od tistih, ki so se odzvali na povabilo urada, je vsaj del {tudija opravila v Sloveniji in ima za seboj vsaj desetletje dela v tujini ter
lahko primerja razmere doma in v tujini. Njihove poglede, ki so objavljeni na spletni strani urada: http://www.slovenci.si/sl/znanost.aspx,
sta na skupni konferenci 5. novembra 2010 predstavila ministra Bo{tjan @ek{ in Gregor Golobi~.
6
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
POZDRAVNI NAGOVOR EVROPSKEGA POSLANCA
MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB
Dr. Milan Zver
Evropski poslanec
Mladinska politika v EU verjetno {e nikoli ni bila izzvana s tolikerimi dilemami in vpra{anji kot prav danes. [e
pred leti, ko smo v tako v Uniji kot v Sloveniji `iveli blagostanje, smo tarnali nad ranljivostjo mlade generacije.
Prvi sklop te`av je bil povezan z vse manj spodbudno demografsko sliko evropskih dru`b, drugi pa s tem, da
dr`ave ne namenjajo ustrezne pozornosti mladim, ki vse preve~ prezgodaj zapu{~ajo {olo, se slabo integrirajo v
dru`bo, ki se vse te`je zaposlijo, ki pridobijo izobrazbo, ki je trg ne sprejema, ali izobra`evalni sistemi ne
sprejemajo itd. Potem pa je na vse to padla {e kriza in vse te te`ave mladih {e pove~ala.
V Evropskem parlamentu med drugim delam tudi na podro~ju kulture, izobra`evanja in mladine. Pripravil sem
poro~ilo Mladi in mobilnost (Youth on the Move), ki je ena izmed sedmih vodilnih pobud, ki jo vsebuje Strategija
Europa 2020, torej razvojna strategija za naslednje desetletje. Mobilnost, tako u~e~a kot delovna, je verjetno
ena izmed najbolj uporabljanih besed, kadar govorimo o prihodnosti mladih. Mladi, ki so se doslej udele`evali
kak{nih oblik mobilnosti – na primer v okviru Erasmusa, Comenius, Leonarda da Vinci, Marie Currie, Erasmus
Mundus - so bili sode~ po analizah veliko bolj konkuren~ni na trgu dela. Po optimisti~nih napovedih naj bi do leta
2020 vsak mlad ~lovek imel mo`nost udele`iti se u~ne ali delovne mobilnosti v tujini. Tak{na pri~akovanja `elimo
spodbuditi tudi s tem dosjejem. Dose~i pa `elimo tudi druge cilje, kot je hitrej{e spremembe {olskih sistemov,
vklju~no z reformo poklicnega izobra`evanja in usposabljanja ter visokega {olstva.
Po drugi strani naj bi tudi trg delovne sile bolj gladko sprejemal mlade, ki so zaklju~ili izobra`evanje. Danes je
najve~ji problem, in `rtve tega so v glavnem mladi, da {olski sistemi in ekonomske potrebe dru`be niso dovolj
medsebojno povezani, da {tudijski programi in kurikuli ne sledijo zahtevam ~asa, da kar lebdijo v nekem svojem
zaprtem odtujenem svetu samozadostnosti. V EU je kar za skoraj tri Slovenije mladih brez slu`be. To pa je `e znak
za alarm, ki ga odgovorna politika ne bo mogla spregledati; ne evropska, {e manj pa dr`ave ~lanice. Sedaj gre
za mlade, ki so skoraj izginili iz demografskih izkazov stare dame Evrope. S temi novimi izzivi bi se morale spoprijateljiti tudi na{e univerze. ^as stare, samozadostne, v ~iste, bazi~ne znanstvene discipline zaprte, v regijo
zamejene in od dr`avnega prora~una in regulacije odvisne univerze, se je iztekel. Sodobne univerze so fleksibilne, sposobne hitre reakcije, niso odvisne zgolj od dr`avne avtoritete in njihovega denarja, ampak imajo svoje
vire, ki jih zaslu`ijo s prodajo svojih idej in konceptov. [ele s tako vpetosto v okolje, ne le v lokalno, ampak kar
v globalno, so lahko univerze konkuren~ne in kar je {e pomembneje, ustvarjajo zaposljive profile, ki so si s s
prakso v raznih projektih nabrali ustrezne uporabne kompetence. Danes vse bolj govorimo o prihodu tretje
generacije univerz, tretji misiji univerz. [arm stare univerze in starih ~asov `ivi {e naprej v glavah mnogih, ki so
{e danes glavni akterji na na{ih univerzah. Pa vendar je pomembno zaznati znamenja ~asa, ki ga `ivimo in nanje
reagirati. Evropa potrebuje novega duha, ve~ idej, ve~ vizij, ve~ mladosti. Potrebuje novo paradigmo, ki je v
korist dejavnemu posamezniku in dru`bi, temelje~i na znanju. Mladi se lahko realizirajo le v takih razmerah.
7
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
POZDRAVNI NAGOVOR DIREKTORJA URADA RS ZA MLADINO
SKRB ZA VE^JO DRU@BENO ODGOVORNOST MLADIH SE ZA^NE PRI DRU@BI, NE PRI
MLADIH SAMIH
mag. Peter Debeljak,
direktor Urada RS za mladino
Razloge za aktivno partnerstvo, s katerim je Urad RS za mladino tudi konceptualno vstopa v pripravo in izvedbo
mednarodne konference o dru`beni odgovornosti mladih, lahko zlahka umestimo v kontekst iskanja konkretnih
re{itev na ugotovitve nacionalne raziskave »Mladina 2010«. Te so v sredi{~u nastajanja Nacionalnega programa
za mladino, prvega tovrstnega strate{kega dokumenta pri nas. Naslavljanje problema dru`bene odgovornosti
mladih ter s tem fenomenom povezanih tem, je izziv, ki ravno v tem ~asu dobiva prve konkretne obrise v smislu
poskusov redefiniranja in dopolnjevanja nekaterih klju~nih sektorskih politik. Tam, kjer se skrivajo odgovori na
moderne izzive, s katerimi se soo~ajo mladi danes. Zato je konferenca tudi prilo`nost, da se ti napori iz razli~nih
zornih kotov dodatno obte`ijo.
Konferenca je prav tako prilo`nost za usmerjeno in dobro strukturirano sre~anje mladinskega sektorja. Med seboj,
z odlo~evalci, z raziskovalci, stroko in drugimi relevantnimi dele`niki. Mladinski prostor z notranjim razvojem
postaja preve~ heterogen, preve~ zrel in vsebinsko preve~ usposobljen, da bi ga {e naprej dru`ili zgolj klasi~ni
posveti, ki smo mu bili v organizaciji Urada RS za mladino pri~a v preteklih letih. Na{a aktivna dr`a in pristop h
konferenci gre zato razumeti tudi kot kvalitetni korak naprej ter napoved nove poti, ki jo `elimo gojiti v prihodnje.
V ~asu, ko se intenzivno soo~amo z nekaterimi splo{nimi izzivi glede vloge in polo`aja mladih v hitro
spreminjajo~ih se dru`bah, se ne morem izogniti sku{njavi, da se ne bi `e uvodoma dotaknil ene klju~nih dilem,
na katero naj sku{a konferenca odgovarjati. To je, kje in kako za~eti naslavljati problem (ve~je) dru`bene
odgovornosti mladih? Pri tem postavljam deloma provokativno, vsekakor pa diskutabilno tezo, da gotovo ne
(zgolj) pri mladih samih, temve~ prvenstveno v {ir{em dru`benem okolju.
Svojo trditev utemeljujem z nekaterimi zelo jasnimi in nedvoumnimi ugotovitvami glede vrednotnega okvirja in
`ivljenjskih praks mladih, ugotovljenih v raziskavi Mladina 2010. Celo povr{en bralec kon~nega poro~ila bo
zlahka ugotovil, da bele`imo nekatere sila negativne pojave in zaskrbljujo~e trende, povezane s poglabljanjem
vrzeli med mladimi na eni ter dru`bo v naj{ir{em pomenu besede na drugi strani. ^e smo za odtenek (pre)drzni,
lahko govorimo celo o pojavih razkrajanja medsebojne organske povezanosti. Tenden~no nara{~anje zavra~anja
vklju~evanja v konvencionalne oblike dru`benih, predvsem politi~nih interakcij, nesprejemanje legitimnosti
dru`benih elit, splo{no nezaupanje v sistem, nezanimanje za t.i. »velike teme« in podobno na vidni ravni ta pojav
ve~ kot dobro odsevajo. Kak cinik bi ob tem trdil, da je to odraz (pri~akovane in logi~ne) individualizacije
modernih generacij. Verjetno deloma to dr`i, vendar nekateri drugi podatki tega ne potrjujejo. Mladi v Sloveniji
namre~ o~itno (predvsem) v okviru dru`inskega in prijateljskega kroga nimajo te`av s prevzemanjem odgovornosti,
lojalnostjo in zaupanjem. Ni res, da jih ne zanima prihodnost, usoda okolja, v katerem `ivijo ter prehod v obdobje
odraslosti, kjer so pripravljeni sprejemati polno osebno in dru`beno odgovornosti. Ne moremo trditi, da jih
zaznamuje splo{na brezbri`nost, anemi~nost in egoizem. Ta pojav je vezan prvenstveno na {ir{o dru`beno okolje,
predvsem na institucije dr`ave ter dru`bene elite.
Zakaj je temu tako? Odgovor bi lahko najbolj hitro in enostavno strnili, ~e bi povzeli nekatere razmisleke iz
biografskih intervjujev, ki so bili opravljeni. ^e parafraziram: starej{im je vseeno; prisiljeni smo prevzemati
nadpovpre~no breme spremenjenih razmer; `e v osnovi se moramo sprijazniti, da bomo morali delati dlje za manj
pravic; smo prvi, ki ne moremo pri~akovati, da bomo `iveli bolje, kot so na{i star{i; dru`bena pravila se
postavljajo brez nas, pri ~emer pa se zgolj od nas pri~akuje, da jih bomo polno spo{tovali in upo{tevali; dr`ava
nas v najbolj ob~utljivem obdobju pu{~a na cedilu; kaj mi pomaga, ~e `ivim po{teno in podobno. Skratka,
ob~utek prepada in nemo~i.
Zato se ne gre ~uditi, da mladi izgubljajo zaupanje. Da se ne ~utijo povezani in s tem pozvani, da (prostovoljno)
prevzemajo dodatno dru`beno breme. Vidijo dvojnost dru`bene morale. Zato ob ve~ kot o~itnih in nedvoumnih
ugotovitvah glede relativno neugodnega polo`aja, vloge in perspektivnosti mladih v dru`bi med njimi vlada
maksima, da se na dru`bo ni pametno v preveliki meri zana{ati.
Odziv na omenjeni moment bo lakmusov tako za odlo~evalce, kot za mlade. ^e bomo sledili potrebam, ~e bomo
zmogli dovolj drznosti za premik od fraz k dejanjem, bodo mladi to gotovo za~utili in zgledom sledili. In tudi sami
prispevali h krpanju vrzeli ter graditvi medgeneracijskega zaupanja. Vendar se proces za~ne drugje. Tudi dru`ba
bo morala pokazati, da je »pripravljena krvaveti za svoje mladi~e, ne zgolj obratno«, kot mi je pred ~asom
navrgla mlada udele`enka neke okrogle mize. In ima prav. ^e ne bomo premogli prepotrebne doze dru`benega
altruizma do mladih, bomo dodatno zapirali prostor za re{itve. Ter aktivno odpirali kanale za alternativno
re{evanje dru`benih konfliktov. Granitne kocke so bile prvo opozorilo. Smo ga sli{ali?
8
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
POZDRAVNI NAGOVOR DR@AVNEGA SEKRETARJA URADA VLADE RS
ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
PRIZADEVANJA URADA VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
ZA POVEZOVANJE Z MLADIMI SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
Dr. Boris Jesih
Dr`avni sekretar
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu je 22. novembra 2010 obravnaval Akcijski na~rt sodelovanja in podpore
mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu. V drugem delu zasedanja sveta je potekala okrogla miza na temo
»Novi izzivi sodelovanja mladih Slovencev v sosednjih dr`avah z Republiko Slovenijo«. Na okrogli mizi so
sodelovali tudi predstavniki mladih iz zamejstva in predstavniki mladinskih organizacij v Sloveniji, njen namen pa
je bil okrepitev sodelovanja med mladimi v zamejstvu in Slovenijo s programi in projekti, ki jih izvajata ali
podpirata Slovenija in Evropska unija. Okrogla miza je prispevala k vzpostavitvi prvih stikov med mladimi
pripadniki slovenske skupnosti v sosednjih dr`avah z mladinskimi organizacijami v Sloveniji.
V leto{njem letu se bo razvrstilo kar nekaj dogodkov. @e konec meseca marca (od 25. do 27. marca 2011) bo
potekal 16. posvet slovenskih dru{tev in organizacij v Bassmu, v Nem~iji, ki ga organizira Slovensko kulturno in
{portno dru{tvo Maribor v Hildenu, v Nem~iji. V sodelovanju z uradom bo potekala tudi okrogla miza o mladih
v Nem~iji, na kateri bodo sodelovali mladi iz Nem~ije in [vice ter u~itelji, predstavniki katoli{ke misije in drugi,
ki sodelujejo z mladimi. In{titut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter In{titut za narodnostna
vpra{anja bosta pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
organizirala dvodnevni posvet »Mednarodni posvet o raziskovanju slovenskega izseljenstva in slovenskih manj{in
v sosednjih dr`avah«. Osrednja tema posveta bo »Staranje populacije vs. mladi (generacijske razlike kot izziv za
izseljenstvo in manj{ine)«. Ob posvetu bo iz{la publikacija s pregledom raziskovalnih rezultatov s podro~ja teme
posveta in pregledom dela urada, dru{tev in drugih ustanov (raziskovalne ustanove, strokovni in{tituti, dru{tva).
Urad bo julija 2011 organiziral sre~anje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Mladi bodo lahko sodelovali pri
nastopih glasbenih skupin, zborov ter na nogometnih tekmah in podobno.
Na portalu www.Slovenci.si oblikujemo posebno rubriko »Mladi«, na kateri bodo povezave z zdru`enji mladih
Slovencev v tujini, forumi mladih in drugimi spletnimi povezavami mladih Slovencev zunaj Slovenije. Posebna
rubrika »Mladi« bo prilo`nost za ogla{evanje projektov, ki so namenjeni mladim, da bi postali u~inkovitej{i in
prepoznavnej{i. Prav tako bodo na njej informacije o {tudiju v Sloveniji, izmenjavah, praksi, pouku slovenskega
jezika, poletnih {olah, bivanju ter o drugih dogodkih, zanimivih za mlade Slovence zunaj Slovenije.
To je le nekaj dogodkov in projektov, ki se izvajajo pod pokroviteljstvom urada. S tem `elimo prispevati k
vzpostavitvi ustrezne platforme za povezovanje med mladimi Slovenci v zamejstvu in po svetu ter v Sloveniji, na
mladih pa je, da dane prilo`nosti izkoristijo ali dopolnijo z lastnimi pobudami.
Za kakovostne in dru`beno odgovorne projekte so na voljo nacionalni progami Urada Vlade RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu, Urada Republike Slovenije za mladino in progami, ki jih sofinancirajo EU (npr. Mladi v
akciji) in druge mednarodne organizacije.
9
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
KAZALO VSEBINE
Pozdravne besede v imenu ~astnega pokrovitelja konference, dr. Danila Turka, predsednika RS .............. 4
Pozdravni nagovor ministra za {olstvo in {port ........................................................................................ 5
Pozdravni nagovor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ............................................................ 6
Pozdravni nagovor evropskega poslanca .............................................................................................. 7
Pozdravni nagovor direktorja Urada RS za mladino ................................................................................ 8
Pozdravni nagovor dr`avnega sekretarja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu .............. 9
1 Predgovor: Pozdravni nagovor predsednika Programskega
odbora konference .......................................................................... 13
2 Program ............................................................................................ 14
2.1
2.2
Program konference...................................................................................................... 14
Programski odbor ........................................................................................................ 20
2.3
Organizacijski odbor .................................................................................................. 20
3 Povzetki referatov predavateljev ...................................................... 21
1. dan: 10. marec 2011
PLENARNA PREDAVANJA
Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni ............................................................................ 22
In`eniring zdravja in dru`be: vodenje pou~evanja / pou~evanje vodenja, 'Biosistemika'............................ 22
VZPOREDNA PREDAVANJA, RAZPRAVE
A. Raziskovanje sodobnih mladin - MLADINA 2010
Kvalitativni izsledki raziskave Mladina 2010 .......................................................................................... 26
Stabilnost in sprememba v vrednotah slovenske mladine: tradicija in samoekspresivnost proti
tekmovalnosti in optimizmu .................................................................................................................... 26
Zakaj mladi v Sloveniji odla{ajo s preselitvijo od star{ev? ........................................................................ 27
Oblikovanje dru`ine in samopercepcija samostojnosti mladih v Sloveniji .................................................. 28
Ali je v prihodnost zazrta mladina manj nagnjena k problemati~nemu vedenju? Izsledki iz
nacionalne {tudije mladine .................................................................................................................... 29
Zaposlenost, brezposelnost ter podjetni{tvo mladih v Sloveniji – empiri~ni portret ...................................... 30
Dr`avljanska participacija slovenske in evropske mladine ........................................................................ 31
Ustavitev prehoda v odraslost pri 25-29 letnikih v teku 2000-2010: primer Slovenije ................................ 32
Uporaba elektronskih medijev in psihosocialni razvoj mladostnikov: raziskava slovenske mladine .............. 33
MLADINA 2010 - Odziv Zavoda Ypsilon na raziskavo ............................................................................ 33
B. Vzgoja za celovitost obna{anja
Sistemski vidiki izbire temeljnih vzorcev pri sestavljanju ra~unalni{kih programov ...................................... 36
Spor med dojemanjem o samobitnosti in uporabi popularne kulture v u~ilnici .......................................... 37
Dru`bena odgovornost medijev v odnosu do mladih ................................................................................ 38
Kako vzgojiti medijsko vizualno pismeno osebo `e v osnovni {oli.............................................................. 39
Pomen {irjenja okoljske pismenosti med mladimi...................................................................................... 39
10
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Univerzitetne pobude za izbolj{anje dela z mladimi ................................................................................ 40
Vzgoja za dru`beno odgovornost: duh ~asa in ~as sprememb ................................................................ 41
Vzgoja mladih za dru`beno odgovornost .............................................................................................. 41
Sistemski pristop k dru`beni odgovornosti podjetij .................................................................................. 42
Uveljavljanje poslovne etike v visoko{olskih programih v Sloveniji ............................................................ 43
Sveta vladar - blagovna znamka, ki mlade razume: primer uspe{nega in inovativnega komuniciranja
z mladimi skozi blagovno znamko ........................................................................................................ 44
Na kratko o knjigi Eseji o dru`beni odgovornosti .................................................................................... 45
Statistika objav v slovenskih medijih o dru`beni odgovornosti .................................................................. 45
C. Mladinsko delo v praksi
Zakon o prostovoljstvu kot formalni okvir dru`beno odgovornih vsebin .................................................... 48
Globalno virtualno sodelovanje in izmenjava znanja za trajnostni razvoj - primer Challenge: future .......... 49
UGM kot dru`beno odgovorna institucija v odnosu do starostne skupine mladih........................................ 50
Medkulturna kompetenca kot dejavnik na~rtovanja neformalnega izobra`evanja za dru`beno odgovornost........ 51
Kakovost v nevladnih organizacijah ter odziv nevladnih organizacij, certificiranih po modelu
»NVO Standard kakovosti« na potrebe mladih ...................................................................................... 52
Predstavitev izobra`evanja in vzgoje z delom na ulici.............................................................................. 52
Vseslovenska mladinska akcija MladeFace .............................................................................................. 53
[tudentska organizacija Univerze v Mariboru - cilji, izzivi in dose`ki ...................................................... 54
Mladinsko delo v teoriji in praksi ............................................................................................................ 55
Mladi za napredek Maribora - primer krepitve ustvarjalnosti in dru`bene odgovornosti ............................ 55
Kreativnost mladih za ve~ dru`bene odgovornosti ter predstavitev projekta Odgovoren.si .......................... 56
Razvoj socialnega kapitala mladih ..........................................................................................................57
D. ESS mladinske mre`e - sre~anje vseh slovenskih mre` ...................................................................... 59
2. dan - 11. marec 2011
PLENARNA PREDAVANJA
Mladina na trgu dela - dileme prihodnosti ............................................................................................ 62
Monitoring nacionalnih mladinskih politik .............................................................................................. 62
Odgovornost kot problem socializacije .................................................................................................. 63
Mladina kot nosilci prenavljanja vrednot znotraj dr`avljanskega spreminjanja: sposobnosti za obvladovanje krize ...... 64
Cestni otroci kot skrajna oblika rizi~nih `ivljenjskih stilov mladih .............................................................. 64
Neformalno izobra`evanje mladinskih voditeljev in delavcev v Sloveniji: pregled stanja in mo`nosti razvoja...... 65
VZPOREDNA PREDAVANJA, RAZPRAVE
E. Rizi~ni `ivljenjski stili
Toba~na kontrola in kajenje med mladostniki v Sloveniji .......................................................................... 68
Poraba in odnos do alkohola v mladinskih in {tudentskih organizacijah .................................................... 68
Cestni otroci v Gomi: antropolo{ka {tudija cestnih otrok v Gomi, vzhodni del Demokrati~ne republike Kongo ...... 69
Cestni otroci in dru`bene sirote v Ukrajini: izku{nje nevladnih organizacij pri delu s problemi trendov........ 70
Otroci na cesti v Corumbá: antropolo{ka {tudija `ivljenja otrok v Corumbá, Brazilija ................................ 70
Cestni otroci v Makejevki kot rezultat tranzicije in globalizacije: antropolo{ka {tudija cestnih otrok iz
Makejevke na Jugovzhodu Ukrajine........................................................................................................ 71
F. Socializacija mladine
Usklajevanje dru`inskega `ivljenja mladih star{ev z delom ...................................................................... 74
Socialni kapital med slovenskimi povsem mladimi podjetji ........................................................................ 74
Spletna generacija kli~e po druga~nih pristopih k pou~evanju .................................................................. 75
Oblike dru`beno odgovornega obna{anja mladih .................................................................................. 76
Zakaj in kako razvijati karakter nadarjenega otroka za bodo~ega voditelja .............................................. 77
Poslovna simulacija za usposabljanje o upravljanju sonaravnosti .............................................................. 77
Sonaravni-trajnostni razvoj univerz: resni~na mo`nost?............................................................................ 78
Ustvarjalno in lateralno razmi{ljanja z metodo CoRT................................................................................ 79
Mladi kot aktivni soustvarjalci medgeneracijske prihodnosti...................................................................... 80
11
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
G. Zaposlovanje mladih in mladinsko podjetni{tvo
Mladi skozi dru`beno odgovoren »okvir« optike [uc .............................................................................. 82
Podjetje Mik d.o.o. v vlogi dru`beno odgovornega generatorja vklju~evanja mladih z manj
prilo`nostmi in vzpodbujevalca mladega ~love{kega kapitala .................................................................. 83
Dru`ini prijazno podjetje – misle~e srce Zavarovalnice Maribor .............................................................. 84
Mladi prostovoljci skozi o~i socialne ekonomije Slovenije ........................................................................ 84
Vrednote (dele`nikov) podjetja kot okvir/kriterij za presojo politike podjetja ............................................ 85
Socialni inovatorji prihodnosti – socialno podjetni{tvo kot izziv za mlade .................................................. 86
Klju~ni dejavniki kulture ve~no mladega podjetja .................................................................................... 86
Dru`bena odgovornost Javnega podjetja Mariborski vodovod d.d. z odnosom do okolja, dru`be
in zaposlenih
.................................................................................................................................. 87
Mladi na poti v odraslost in njihova brezposelnost .................................................................................. 88
Motivacija za samozaposlovanje mladih in vloga univerze - primer Univerze v Gradcu ............................ 89
Mladi, marljivi, skrbni in izkori{~ani z nasmehom: komodifikacija srednje in vzhodno evropskih
priseljenskih delavcev za estetsko in ~ustveno delo .................................................................................. 89
Strategije, orodja in prakti~ni primer podpore za sodelovanje med podjetji in {olami ................................ 90
Pravi~na trgovina in mladi potro{niki - prilo`nost za vzgojo in manipulacijo ............................................ 91
H. Sre~anje mladinskih hotelov v Sloveniji
Predstavitev - mladinski hoteli ................................................................................................................ 94
3. dan: 12. marec 2011
Prizadevanja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za povezovanje Slovenije s slovenci v
zamejstvu in po svetu na podro~ju dru`beno odgovornega podjetni{tva.................................................... 96
Pomen poznavanja slovenskega jezika in kulture pri zaposlitvi mladih slovenskega rodu v Srbiji ................ 97
Nove tehnologije kot vzvod demokratizacije .......................................................................................... 97
Odgovorno ustvarjanje .......................................................................................................................... 98
Sodelovanje socialnih partnerjev za ve~ dru`bene odgovornosti pri nesodnem re{evanju delovnih sporov ........ 98
[panija: Prilo`nost za mlade raziskovalce in podjetnike .......................................................................... 99
Porabje in Gori~ko - povezana v kulturi ................................................................................................ 100
Mladina kot nosilka medkulturnega dialoga v Porabju in Prekmurju........................................................ 102
Predstava: Mali princ – zgodba o dru`beni odgovornosti ...................................................................... 102
4 Referati na zgo{~enki ...................................................................... 103
5 Reference predavateljev .................................................................. 104
6 Sklepi konference ............................................................................ 118
7 Organizatorji, sponzorji, donatorji .................................................. 119
8 Objave
...................................................................................... 124
9 Zahvala
...................................................................................... 130
12
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
1 PREDGOVOR
POZDRAVNI NAGOVOR PREDSEDNIKA
PROGRAMSKEGA ODBORA KONFERENCE
Pred nami je {esta mednarodna konferenca In{tituta »Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011: Mladi v
prese~i{~u svetovnih sprememb«, ki jo v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za mladino Uradom Vlade
Republike Slovenije za Slovence v svetu in v zamejstvu ter s {tevilnimi drugimi partnerskimi organizacijami
organizira In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti - IRDO. V treh dneh bo v kar treh dneh svoje znanje in izku{nje
izmenjalo ve~ kot 90 tujih in slovenskih znanstvenikov, mladinskih delavcev in drugih strokovnjakov z razli~nih
disciplinarnih podro~ij, ki se vsak na svoj na~in ukvarjajo z razumevanjem in delovanjem sodobnih mladin doma
in po svetu.
Ve~ kot 90 strokovnjakov iz enajstih dr`av - Slovenije, Avstrije, Francije, Velike Britanije, Poljske, Rusije, Nem~ije,
ZDA, Italije… - bo obravnavalo mlade z vidikov, ki bodo ujeti v delo sekcij (raziskovanje sodobnih mladih –
Mladina 2010, vzgoja za celovitost obna{anja, mladinsko delo v praksi, rizi~ni `ivljenjski stili, socializacija
mladine, ESS mladinske mre`e, zaposlovanje mladih in mladinsko podjetni{tvo, mladinski hoteli), v plenarna
zasedanja, okroglo mizo in razli~na predavanja ter dru`abna ob- in medkonferen~na sre~anja.
Izbor leto{nje teme je na eni strani sledil logiki dosedanjih IRDO konferenc (kjer se je posamezna letna tema
konferenc gibala od splo{nih premi{ljanj koncepta dru`bene odgovornosti v smeri konkretnej{ih obravnav le-te v
okviru posameznih dru`benih podsistemov, na primer narave in dru`be preteklo leto), na drugi strani pa
konkretnemu delu In{tituta IRDO pri razvoju izobra`evalnih programov za mladinsko delo (kot poslovode~i konzorcijski
partner projekta iz sredstev Evropskega socialnega sklada »Razvoj modelov neformalnega in formalnega
izobra`evanja za mladinskega delavca za vklju~evanje v programe organizacij«).
Mladina je heterogena posebna dru`bena skupina, ki je esencialno povezana z oblikovanjem moderne dru`be.
Lahko re~emo, da je mladina nekak{na metafora ali kar »lakmus« moderne dru`be; bolje ko razumemo dogajanja
v sodobni dru`bi, la`je razumemo sodobne fenomene med mladimi in obratno: razumevanje pojavov, dogajanj
in mnenjskih orientacij med mladimi nam odpira razumevanje drugih posameznih dru`benih pojavov in sodobih
dru`b v celoti.
Ob koncu, vendar nenazadnje se zahvaljujem vsem referentom, pratnerskim organizacijam, ki sodelujejo pri
pripravi konference, sponzorjem in donatorjem, slovenskim mladinskim organizacijam, ki so prepoznale
konferenco tudi kot polje lastnega strokovnega delovanja, vsem ~lanom in{tituta IRDO, ki so tako ali druga~e
pomagali pri organizaciji leto{nje konference in ki so si jo sploh »izmislili«, ter vsem prijateljem dru`bene
odgovornosti (in na{ega in{tituta) doma in posvetu, ki na razli~ne na~ine pomagajo, da lahko ideja dru`bene
odgovornosti ostaja pri `ivljenju.
Hvala vsem za nazaj in pozdrav vsem za naprej!
dr. Andrej Fi{travec
predsednik Programskega odbora konference
in vodja Znanstveno-raziskovalnega centra in{tituta IRDO
13
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
2 PROGRAM
2.1 PROGRAM KONFERENCE
1. dan: 10. marec 2011
URA
PROGRAM
8:30 - 9:00
9:00 - 10:00
Registracija udele`encev (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
UVODNI NAGOVORI (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
Pozdravne besede v imenu ~astnega pokrovitelja konference, dr. Danila Turka,
predsednika RS
Mag. Franc Ho~evar, Urad predsednika RS, svetovalec predsednika za zdravstveno
in socialno varstvo ter humanitarna vpra{anja
Pozdravni nagovor `upana Mestne ob~ine Maribor
Franc Kangler, `upan Mestne ob~ine Maribor
Pozdravni nagovor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu
Akad. prof. dr. Bo{tjan @ek{, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu
Pozdravni nagovor direktorja Urada RS za mladino
Mag. Peter Debeljak
Pozdravni nagovor predsednika Programskega odbora konference
Dr. Andrej Fi{travec, Head of Sc. Res. Centre of IRDO
ODMOR
PLENARNA PREDAVANJA (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni
Marja Gu~ek, The Municipality of Maribor, Karmen Murn, Trbovlje Youth Center
In`eniring zdravja in dru`be: vodenje pou~evanje / pou~evanje vodenja, 'Biosistemika'
Prof. Dr. Pierre Bricage, University Pau, Francija
KRATKA PREDSTAVITEV VZPOREDNIH PREDAVANJ (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
Odmor za kosilo (Narodni dom MB, 1. nadstropje)
VZPOREDNA PREDAVANJA, RAZPRAVE (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
A. Raziskovanje sodobnih mladin - MLADINA 2010 (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
Kvalitativni izsledki raziskave Mladina 2010
Doc. dr. Andrej Naterer, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Stabilnost in sprememba v vrednotah slovenske mladine: tradicija in samoekspresivnost
proti tekmovalnosti in optimizmu.
Doc. dr. Bojan Musil, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Zakaj mladi v Sloveniji odla{ajo s preselitvijo od star{ev?
Doc. dr. Miran Lavri~, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Oblikovanje dru`ine in samopercepcija samostojnosti mladih v Sloveniji
Doc. dr. Marina Tav~ar, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Ali je v prihodnost zazrta mladina manj nagnjena k problemati~nemu vedenju?
Izsledki iz nacionalne {tudije mladine.
Doc. dr. Rudi Klanj{ek, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Zaposlenost, brezposelnost ter podjetni{tvo mladih v Sloveniji – empiri~ni portret
Doc. dr. Rudi Klanj{ek, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Dr`avljanska participacija slovenske in evropske mladine
Asist. Andrej Kirbi{, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Ustavitev prehoda v odraslost pri 25-29 letnikih v teku 2000-2010: primer Slovenije
Prof. dr. Sergej Flere, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Uporaba elektronskih medijev in psihosocialni razvoj mladostnikov: raziskava
slovenske mladine
Asist. Andrej Kirbi{, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
MLADINA 2010 - Odziv Zavoda Ypsilon na raziskavo
@iga Vavpoti~, strokovni direktor Zavoda Ypsilon, Slovenija
10:00 - 10:30
9:30 - 11:30
10:30 - 11:00
11:00 - 11:30
11:30 - 12:30
12:30 - 14:00
14:00 - 16:30
14
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
B. Vzgoja za celovitost obna{anja ([tajerska gosp. zbornica, konferen~na dvorana)
Sistemski vidiki izbire temeljnih vzorcev pri sestavljanju ra~unalni{kih programov
Dr. Gerhard Chroust, Prof. Emer., Johannes Kepler University, Linz, Austria,
Erwin Schoitsch, Austrian Research Centers – ARC, Vienna, Austria
Spor med dojemanjem o samobitnosti in uporabi popularne kulture v u~ilnici.
Pedro De Bruyckere, University College Arteveldehogeschool, Belgium,
Andrej Naterer, Ph.D., Faculty of Arts, Slovenia
Dru`bena odgovornost medijev v odnosu do mladih
Doc. dr. Suzana @ili~ Fi{er, Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko,
Univerza v Mariboru, Slovenija
Kako vzgojiti medijsko vizualno pismeno osebo `e v osnovni {oli
mag. Sa{o Urukalo, oblikovalec vizualnih komunikacij, profesor likovne vzgoje z
magisterijem znanosti, sodni izvedenec za oblikovanje vizualnih komunikacij in ogla{evanje
Pomen {irjenja okoljske pismenosti med mladimi
Prof. dr. Jo`ica Knez-Riedl, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Univerzitetne pobude za izbolj{anje dela z mladimi
Prof. dr. Zbigniew Klos, Poznan University of Technology, Faculty of Machines and Transport, Poland
Vzgoja za dru`beno odgovornost: duh ~asa in ~as sprememb
Doc.dr. Lucija Mulej, Doba fakulteta, Maribor Slovenija
Vzgoja mladih za dru`beno odgovornost
Dr. Robert Dyck, prof. emeritus, Virginia Tech, Birmingham, USA
Sistemski pristop k dru`beni odgovornosti podjetij
Dominika Salwa, Agnieszka Zak, Department of International Management, Cracow
University of Economics, Poland
Uveljavljanje poslovne etike v visoko{olskih programih v Sloveniji
[tefka Gorenak, M.S., Faculty of Commercial and Business Sciences
Sveta vladar - blagovna znamka, ki mlade razume: primer uspe{nega in inovativnega
komuniciranja z mladimi skozi blagovno znamko
Nina Malec, Nova Kreditna banka Maribor, Slovenija
Na kratko o knjigi Eseji o dru`beni odgovornosti
Ddr. Matja` Mulej, Anita Hrast, IRDO, Slovenija
Statistika objav v slovenskih medijih o dru`beni odgovornosti
Tatjana Novak, Bo{tjan Vil~nik, Adrijana Lubej, Press clipping d.o.o., Slovenija
C. Mladinsko delo v praksi (Kibla: Kibar, Narodni dom Maribor)
Zakon o prostovoljstvu kot formalni okvir dru`beno odgovornih vsebin
Mag. Borut Ambro`i~, UGM, Slovenija
Globalno virtualno sodelovanje in izmenjava znanja za trajnostni razvoj - primer
Challenge: future
Andreja Kodrin, M.Sc., Founder and President of Challenge:Future, Darja Leskovec,
MBA, Oxford Internet Institute, University of Oxford, Dr. Nadya Zhexembayeva, Vice
President of Challenge:Future, Coca-Cola Chair of Sustainable Development, IEDCBled School of Management
UGM kot dru`beno odgovorna institucija v odnosu do starostne skupine mladih
Mag. Borut Ambro`i~, UGM, Slovenija
Ur{ka Babuder, UGM, Slovenija
Medkulturna kompetenca kot dejavnik na~rtovanja neformalnega izobra`evanja za
dru`beno odgovornost
Moira Kob{e, MKC Maribor
Kakovost v nevladnih organizacijah ter odziv nevladnih organizacij, certificiranih po
modelu »NVO Standard kakovosti« na potrebe mladih
Blanka Kaker – Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Slovenija
Tina Divjak – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Slovenija
Predstavitev izobra`evanja in vzgoje z delom na ulici
Polona Dominik, ZAVOD SALESIANUM, OE Skala, Slovenija
15
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Vseslovenska mladinska akcija MladeFace
Maja Albahari Vernik, Mladinski svet Slovenije, Slovenija
[tudentska organizacija Univerze v Mariboru - cilji, izzivi in dose`ki
@iga Schmidt, Student Organisation of University of Maribor, Slovenija
Mladinsko delo v teoriji in praksi
Petra Pucelj Lukan, Slovenija, Irena Mrak, Mladinski svet Slovenije
Mladi za napredek Maribora - primer krepitve ustvarjalnosti in dru`bene odgovornosti
DDr. Matja` Mulej, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija,
Ur{ka @iger, ZPM, Slovenija, Zdenka Bergo~, MOM, Slovenija, Dr. Andrej Fi{travec,
IRDO in Zavod RS za {olstvo, Slovenija
Kreativnost mladih za ve~ dru`bene odgovornosti ter predstavitev projekta Odgovoren.si
Anita Hrast, direktorica In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti IRDO, Slovenija,
Lina Ademovi~, Sabina Kojc, vodji projektov, In{titut IRDO, zasl. prof. ddr. Matja`
Mulej, vodja Strokovnega sveta in{tituta IRDO in Raziskovalnega sveta ZRC IRDO
Razvoj socialnega kapitala mladih
Alenka Blazin{ek, Dru{tvo Mladinski ceh
D. ESS mladinske mre`e - sre~anje vseh slovenskih mre`
(Narodni dom Maribor, Klub, klet)
A1 - Razvoj modelov neformalnega in formalnega izobra`evanja za mladinskega delavca
za vklju~evanje v programe organizacij - IRDO – in{titut za razvoj dru`bene odgovornosti;
B1 - Razvijanje aktivnega dr`avljanstva - Zavod PIP;
B2 - Senzibiliziranje javnosti za teme mladih - Mladinski svet Slovenije;
B3 - Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik - Mladinski svet Ajdov{~ina;
B4 - Medgeneracijsko sodelovanje - Zveza tabornikov Slovenije;
B5 - Razvijanje socialnega kapitala mladih – Mladinski ceh;
B6 - Razvoj raziskovalne kulture mladih - Evropski kulturni in tehnolo{ki center Maribor;
B7 - Medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur - Mladinski center Dravinjske doline.
16:30 - 17:00
18.00 - 20.30
Razprava in sklepi 1. dne (poro~ila vodij sekcij) (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
VE^ERNI PROGRAM (Lent, reka Drava)
Maribor z Dravske perspektive: dru`abno sre~anje na ladjici Dravska vila
Drava
2. dan: 11. marec 2011
URA
PROGRAM
8:30 - 9:00
9:00 - 9:05
Registracija udele`encev (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
Uvodni pozdrav in povzetek prvega dne
Ddr. Matja` Mulej, predsednik Strokovnega sveta in{tituta IRDO in RS ZRC IRDO
Pozdravni nagovor ministra za {olstvo in {port
Dr. Igor Luk{i~, minister za {olstvo in {port
PLENARNA PREDAVANJA (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
Mladina na trgu dela - dileme prihodnosti
Mag. Magda Zupan~i~, Sekretarka, Direktorat za trg dela in zaposlovanje,
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve
Monitoring nacionalnih mladinskih politik
Mag. Urban Boljka, In{titut RS za socialno varstvo
Odgovornost kot problem socializacije
Prof. dr. Vesna V. Godina, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru in Fakulteta za
dru`bene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija
ODMOR
Mladina kot nosilci prenavljanja vrednot znotraj dr`avljanskega spreminjanja:
sposobnosti za obvladovanje krize
Gerald Steiner, Institute of Systems Sciences, Innovation and Sustainability Research, University of Graz
9:05 - 9:20
9:20 - 12:00
9:20 - 9:40
9:40 - 10:00
10:00 - 10:40
10:40 - 11:00
11:00 - 11:20
16
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
11:20 - 11:40
11:40 - 12:00
12:00 - 13:00
13:00 - 14:00
14:00 - 16:00
Cestni otroci kot skrajna oblika rizi~nih `ivljenjskih stilov mladih
Doc. dr. Andrej Naterer, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Neformalno izobra`evanje mladinskih voditeljev in delavcev v Sloveniji: pregled stanja
in mo`nosti razvoja
Matej Cepin, Socialna Akademija, Slovenija
KRATKA PREDSTAVITEV VZPOREDNIH PREDAVANJ (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
ODMOR ZA KOSILO (Narodni dom MB, 1. nadstropje)
VZPOREDNA PREDAVANJA, RAZPRAVE
E. Rizi~ni `ivljenjski stili (Narodni dom MB, Klub, klet)
Toba~na kontrola in kajenje med mladostniki v Sloveniji
Dr. Mojca Juri~i~, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija,
Darja Kobal Grum, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Poraba in odnos do alkohola v mladinskih in {tudentskih organizacijah
Da{a Kokole, Mladinsko zdru`enje Brez izgovora
Cestni otroci v Gomi: antropolo{ka {tudija cestnih otrok v Gomi, vzhodni del
Demokrati~ne republike Kongo
Alenka @igon, Student of Social and Cultural Anthropology, Department of
Anthropology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Slovenia
Cestni otroci in dru`bene sirote v Ukrajini: izku{nje nevladnih organizacij pri delu s
problemi trendov
Sergey Fedotov, Martin-club, Makeevka, Ukraine
Otroci na cesti v Corumbá: antropolo{ka {tudija `ivljenja otrok v Corumbá, Brazilija
Alenka Oblak, Fakulteta za dru`bene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Cestni otroci v Makejevki kot rezultat tranzicije in globalizacije: antropolo{ka {tudija
cestnih otrok iz Makejevke na Jugovzhodu Ukrajine.
asist. dr. Andrej Naterer, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
F. Socializacija mladine (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
Usklajevanje dru`inskega `ivljenja mladih star{ev z delom
Martina Semi~, dipl. ing. grad, mag. ekon. posl. ved, Cestno podjetje Maribor, Slovenija
Socialni kapital med slovenskimi povsem mladimi podjetji
Dr. Ana Kuntariã, Research Assistant, Alpen-Adria Universität, Department of
Innovation Management and Entrepreneurship, Klagenfurt, Austria, Malgorzata A.
Wdowiak, Robert J. Breitenecker, Erich J. Schwarz
Spletna generacija kli~e po druga~nih pristopih k pou~evanju
Doc. dr. Alenka [verc, Andrej Flogie in Igor Razbornik, Zavod A. M. Slom{ek in
PIA d.o.o., Slovenija
Oblike dru`beno odgovornega obna{anja mladih
Eva Kau~i~, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Zakaj in kako razvijati karakter nadarjenega otroka za bodo~ega voditelja
Tamara Male{evi}, O[ [marje pri Jel{ah, Slovenija
Poslovna simulacija za usposabljanje o upravljanju sonaravnosti
Prof. Rupert J. Baumgartner, Institute for Systems Science, Innovation and Sustainability
Research, University of Graz, Austria
Sonaravni trajnostni razvoj univerz: resni~na mo`nost?
Filippina Risopoulos, Department of Geography and Regional Science, Sustainable
University of Graz
Ustvarjalno in lateralno razmi{ljanja z metodo CoRT
Mag. Nastja Mulej, Nastja Mulej s.p., Ljubljana, Marylyn Mifsud, Edward de Bono
Foundation, Velika Britanija
Mladi kot aktivni soustvarjalci medgeneracijske prihodnosti
Mag. Nata{a Kajba Gorjup, Slovenija
17
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
G. Zaposlovanje mladih in mladinsko podjetni{tvo
([tajerska gospodarska zbornica, konferen~na dvorana)
Mladi skozi dru`beno odgovoren »okvir« optike [uc
Simona [uc, Optika [uc, Borut Ambro`i~, MSc, Maribor Art Galery (UGM), Slovenija
Podjetje Mik d.o.o. v vlogi dru`beno odgovornega generatorja vklju~evanja mladih z
manj prilo`nostmi in vzpodbujevalca mladega ~love{kega kapitala
Teja Luknar, MIK Celje, Slovenija
Dru`ini prijazno podjetje – misle~e srce Zavarovalnice Maribor
Mag. Natalija Postru`nik, direktorica slu`be za odnose z javnostmi, podjetni{tvo,
zaposlovanje mladih, Zavarovalnica Maribor d.d., Slovenija
Mladi prostovoljci skozi o~i socialne ekonomije Slovenije
Mag. Vesna Kova~i~, Doba Fakulteta, Slovenija
Vrednote (dele`nikov) podjetja kot okvir/kriterij za presojo politike podjetja
Mag. Tja{a [trukelj, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija,
ddr. Matja` Mulej, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Socialni inovatorji prihodnosti – socialno podjetni{tvo kot izziv za mlade
Tadeja Mesojedec, Socialni inovatorji prihodnosti, Dru{tvo mladinski ceh, Slovenija
Klju~ni dejavniki kulture ve~no mladega podjetja
Mag. Tja{a [trukelj, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija,
ddr. Matja` Mulej, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru in IRDO, Slovenija
Dru`bena odgovornost Javnega podjetja Mariborski vodovod d.d. z odnosom do
okolja, dru`be in zaposlenih
mag. Danilo Burna~, Javno podjetje Mariborski vodovod, d.d.
Mladi na poti v odraslost in njihova brezposelnost
Martina Semi~, dipl. ing. grad, mag. ekon. posl. ved, CPM, Slovenija
Motivacija za samozaposlovanje mladih in vloga univerze - primer Univerze v Gradcu
Mag. Elvis Kenik, Karl-Franzens University of Graz, Austria
Mladi, marljivi, skrbni in izkori{~ani z nasmehom: komodifikacija srednje in vzhodno
evropskih priseljenskih delavcev za estetsko in ~ustveno delo
Barbara Samaluk, PhD researcher, Centre for Research in Equality and Diversity,
Queen Mary, University of London, UK
Strategije, orodja in prakti~ni primer podpore za sodelovanje med podjetji in {olami
Dr. Josef Burgard, German Research Center for Artificial Intelligence, Germany
Pravi~na trgovina in mladi potro{niki - prilo`nost za vzgojo in manipulacijo
Rene Su{a, Humanitas, Slovenija
16:00 - 16:30
H. Sre~anje mladinskih hotelov v Sloveniji (Kibla: Kibar, Narodni dom Maribor)
Predstavitev - mladinski hoteli
Razprava in kon~ni sklepi konference (Narodni dom MB, 2. nadstropje)
3. dan: 12. marec 2011
URA
8:30
9:00
9:10
9:30
10:00
18
PROGRAM (Kibla: Kibar, Narodni dom Maribor)
Registracija udele`encev
Pozdravni nagovor dr`avnega sekretarja - Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Dr. Boris Jesih, dr`avni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetU
Pozdravni nagovor EU poslanca
Dr. Milan Zver, evropski poslanec
Prizadevanja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za povezovanje
Slovenije s slovenci v zamejstvu in po svetu na podro~ju dru`beno odgovornega podjetni{tva
Dr. Breda Mulec, sekretarka Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Pomen poznavanja slovenskega jezika in kulture pri zaposlitvi mladih slovenskega rodu v Srbiji
Prof. Anica Sabo in Maja \ukanovi}, Dru{tvo Slovencev v Beogradu »Sava«,
Nacionalnega sveta slovenske narodne manj{ine v Srbiji
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
10:30
11:00
11:15
11:30
13:00
14:00
15:30
16:00
18:00
Nove tehnologije kot vzvod demokratizacije
Tanja Visintin, Belnotes srl., Monza (Lombardia), Italija
Odmor
Tone Partlji~: Anekdote
Okrogla miza: »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu, podjetni{tvo in dru`bena
odgovornost«
Moderator: ddr. Matja` Mulej, predsednik Strokovnega sveta in Raziskovalnega sveta
Znanstveno-raziskovalnega centra in{tituta IRDO
Gostje okrogle mize
Gospodarska zdru`enja
Slovenska gospodarska zveza, predstavnik Avstrije,
Slovensko de`elno gospodarsko zdru`enje v Trstu,
g. Andrej [ik, direktor,
Vinko Kurent, mag., [tajerska gospodarska zbornica, Mikrdoata GIS in IRDO
Nagrajenci Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost Horus in nagrada za
poslovno odli~nost
Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost Horus 2009, veliko podjetje
Polona Bri{ki, vodja razvoja poslovne odli~nosti Trimo Trebnje d.d.
Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost Horus 2010, veliko podjetje
Alen Najdenovski, Mateja Cotar, UniCredit Banka Slovenije d.d.
Slovenska nagrada za dru`beno odgovornost Horus 2009, malo podjetje
Rajko Dolin{ek, direktor Informa Echo d.o.o.
Slovenci v tujini - mladi, podjetniki in drugi
Predstavitev porabske mladine
Du{an Muki~, novinar slovenskih oddaj pri Mad`arski Televiziji (Slovenski utrinki)
Slovenci v Kanadi
Franky Bojc, Vilanova d.o.o.
Predstavitev dela Dru{tva Slovenci v Milanu
Tomaz Vizintin, ~lan dru{tva Slovenci v Milanu
Predstavitev Zveze Slovencev na Mad`arskem
Jo`e Hirnök - predsednik Zveze Slovencev na Mad`arskem in Andreja Kova~
Kosilo
Predstavitev slovenskih poslovnih in drugih uspehov Slovencev v svetu in v
zamejstvu, s poudarkom na mladih
Odgovorno ustvarjanje
Bojan Maraz, CEO, designer, Krea.it
Sodelovanje socialnih partnerjev za ve~ dru`bene odgovornosti pri nesodnem
re{evanju delovnih sporov
Metka Penko Natla~en, samostojna pravna svetovalka v Pravni slu`bi GZS
[panija: Prilo`nost za mlade raziskovalce in podjetnike
Mladen Toma{i~, prvi slovenski ustanovitelj in predsednik slovensko - {panskega
poslovnega kluba
Porabje in Gori~ko - povezana v kulturi
Andreja Kova~, predstavnica porabskih Slovencev
Mladina kot nosilka medkulturnega dialoga v Porabju in Prekmurju
Marija Kozar - Muki~, Muzej Savaria, Szombathely, Mad`arska
Odmor
Kulturno-dru`abni program
Vzpostavljanje neformalnih povezav med podjetniki in znanstveniki, Slovenci v svetu,
zamejstvu in v Sloveniji
Predstava: Mali princ – zgodba o dru`beni odgovornosti
Dru{tvo za bolj{i svet, predsednik [kobalj Goran
Zaklju~ek prireditve
19
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Prizori{~a:
1. Narodni dom Maribor, Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor
- 2. nadstropje: registracija (1. in 2. dan), plenarna in vzporedna predavanja
- 1. nadstropje: kosilo
- Klub - klet: vzporedna predavanja
2. Kibla: Kibar, Narodni dom Maribor, Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor
- Registracija in predavanja, okrogla miza (vse 3. Dan)
3. [tajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor
- Konferen~na dvorana, klet: vzporedna predavanja 1. in 2. dan (skupini B. in G.)
2.2 PROGRAMSKI ODBOR
• Dr. Andrej Fi{travec, predsednik Znanstveno-raziskovalnega centra in{tituta IRDO in predsednik
Programskega odbora 6. mednarodne konference IRDO ter vi{ji svetovalec na Zavodu za {olstvo RS,
• Ddr. Matja` Mulej, zasl. prof., Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, in podpredsednik Programskega odbora 6. mednarodne konference IRDO, predsednik Strokovnega
sveta in{tituta IRDO in Raziskovalnega sveta ZRC IRDO,
• Magdalena Tovornik, svetovalka predsednika RS za politi~ne zadeve in ~lanica Strokovnega
sveta in{tituta IRDO,
• Metka [toka Debevec, koordinatorica med-sektorske delovne skupine za dru`beno odgovornost,
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve RS,
• Dr. Breda Mulec, sekretarka, Urad Vlade RS za Slovence po svetu in v zamejstvu,
• Dr. Andrej Naterer, prof., asistent antropologije, Univerza v Mariboru, Slovenija,
• Ale{ Ojster{ek, dr`avni sekretar, Ministrstvo za {olstvo in {port – Urad RS za mladino,
• Matej Cepin, direktor, Socialna akademija, Slovenija,
• Dr. Pedro de Bruyckere, Belgija ,
• Dr. Filippina Risopoulos, Karl-Franzens University Graz, Avstrija,
• Dr. Ana Kuntari~, Alpe Adria University Klagenfurt, Austria,
• Dr. Robert Dyck, zasl. prof., Virginia Tech University, Blackburg, VA, USA
• Dr. Mark Esposito, profesor managementa, Grenoble School of Management, France
• Dr. Gerald Steiner, Assoc. Prof., Karl-Franzens University Graz, Avstrija;
• Prof. Dr. Roger Haw, Ansted University, British Virgin Islands, and Malaysia;
• Dr. Helmut Loeckenhoff, neodvisni raziskovalec, Nem~ija
2.3 ORGANIZACIJSKI ODBOR
• Anita Hrast, direktorica in{tituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora 6. mednarodne konference IRDO ,
• Dr. Andrej Fi{travec, predsednik Znanstveno-raziskovalnega centra in{tituta IRDO in predsednik
Programskega odbora 6. mednarodne konference IRDO ter vi{ji svetovalec na Zavodu za {olstvo RS, podpredsednik Organizacijskega odbora konference,
• Dr. Andrej Naterer, prof., asistent antropologije, Univerza v Mariboru, Slovenija,
• Dr. Breda Mulec, sekretarka, Urad Vlade RS za Slovence po svetu in v zamejstvu,
• Angelca Ademovi~, direktorica podjetja Creditexpress , podpredsednica Sveta zavoda IRDO in
predsednica Sveta ~lanov in{tituta IRDO,
• mag. Aleksandra Podgornik, direktorica, [tajerska gospodarska zbornica,
• Vinko Kurent, mag., podpredsednik [tajerske gospodarske zbornice, direktor Mikrodata GIS
d.o.o., ~lan Strokovnega sveta in{tituta IRDO,
• Stanko Obradovi~, direktor Medis-M d.o.o. in predsednik Sveta zavoda in{tituta IRDO,
• Sabina Kojc, vodja projektov, in{titut IRDO,
• Lina Ademovi~, vodja projektov, in{titut IRDO,
• Ale{ Jambrek, sodelavec in{tituta IRDO.
20
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
3 Povzetki referatov predavateljev
Plenarna predavanja, 1. dan
21
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MLADINSKO DELO IN MLADINSKA POLITIKA NA LOKALNI RAVNI
Marja Gu~ek
The Municipality of Maribor
[email protected]
Karmen Murn
Trbovlje Youth Center
[email protected]
Povzetek
V ~lanku so predstavljeni glavni izsledki raziskave Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni, raziskave,
ki jo je v letu 2010 izvedel Zavod Mladinska mre`a MaMa na pobudo Urada RS za mladino v okviru priprave
Nacionalnega programa za mladino. V okviru raziskave so bili analizirani predvsem razli~ni viri o mladinski
strukturi, razpre{enosti, financiranju in povezovanju na lokalni ravni, na podlagi pridobljenih podatkov pa je bila
izdelana celovita analiza stanja mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni v Sloveniji.
YOUTH WORK AND YOUTH POLICY AT THE LOCAL LEVEL
Abstract
This paper presents the main results of the research titled Youth Work and Youth Policy at the Local Level, which
was conducted by the Youth Network Institute MaMa on the initiative of the Office of the Republic of Slovenia for
Youth within the framework of preparations for the National Programme on Youth. Different sources on the youth
structure, dispersion, financing and integration at the local level were primarily analyzed within the framework of
the research and based on the data obtained, a comprehensive analysis on youth work and youth policy at the
local level in Slovenia was produced for the current situation.
----------------------------------------
ENGINEERING HEALTH AND SOCIAL SCIENCES CURRICULUM
Governance of the Pedagogy,
Pedagogy of the Governance.
towards a holistic behaviour OF TEACHERS & LEARNERS.
Pierre Bricage
ex- Head of the Life & Nature Sciences Department, Faculty of Sciences & Technology,
ex- Member of the University Council for the Programs & the Pedagogy,
University of Pau & Pays de l'Adour UPPA, 64000 Pau, France, Europe
[email protected]
ex- Support Training Processes Laboratory, Health & Societal Sciences Engineering Group,
UPPA
http://web.univ-pau.fr/bricage/
Associate Secretary General of the French Association of Systemics & cybernetics
http://www.afscet.asso.fr
Secretary General of the International Academy of Systems & Cybernetic Sciences
http://www.ifsr.org/node/68
Abstract
The Higher Education in France is organised through 2 parallel ways. The Universities are enrolling the students
with no entrances' examination. And the “preparatory classes“ (CPGE) are preparing students to entrances'
examinations in the Engineers' “Higher Colleges“ (like École Polytechnique, École Centrale, ENSAM -a
Mechanical Industrial Engineering School-) and in the Écoles Normales Supérieures (ENS -the Superior Teachers'
Training Colleges-). But some Universities have just been creating intermediate structures with “Integrated
Preparatory Classes“ (UIPC), “classes” for preparing the entrances' contests of the Universities' Institutes of Teachers'
Formation (IUFM) or of the Paramedical Professional Schools. The pressure of selective entry into those Schools is
enormous, with usually more than 3000 candidates outside (for the most highly-rated ones) and only 30 places
22
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
inside. What pedagogy to adopt (Bricage, 1993) to optimise the students' success? What governance (Collectif,
2007) and which structures to set up to support this pedagogy? The “experimentation“ showed that only a
“driving“ behaviour of the teachers through a very "active", “local and global”, coaching of the students (Bricage
& al., 2006), with a very strong workload of training for both and a total, but "supervised", autonomy of the
students, allows to optimise the success of each one: "A place for each one & each one at her/his place.” Only
the implementation of a continuous assessment and a “quality control approach”, both internal -of the parts (the
students, the teachers)- and external -of the whole-, allow to optimise the success of all the partners, with the most
raised percentage of global success (Bricage, 1981, 1998) -Figure 1-. Nothing is obtained without big mutual
(global) and reciprocal (local) efforts. “The student has the teachers whom he deserves and the teacher has the
students whom he deserves too.” The set up of an Association for the Reciprocal and Mutual Sharing of
Advantages and DisAdvantages (ARMSADA), a “synallagmatic” deal, like in a biological system, allows the best
successes of the partners and of the whole (Bricage, 2007) -Figure 2-. Thus even the formation of the first degree
schools' teachers must take into account their initiation into the use of the systemic approach. Biology is very useful
to do that (Sattler, 1986) because it needs the use of chemical & physical concepts and of mathematical &
computing tools (Bricage, 1977, 1981, 2010).
23
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
24
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
VZPOREDNA PREDAVANJA, RAZPRAVE
A. Raziskovanje sodobnih mladin MLADINA 2010
25
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
KVALITATIVNI IZSLEDKI RAZISKAVE MLADINA 2010
Dr. Andrej Naterer,
Oddelek za sociologijo,
Filozofska fakulteta Maribor
Povzetek
Prispevek predstavlja klju~ne izsledke kvalitativnega dela raziskave Mladina 2010. Kvalitativni del raziskave je
temeljil na 25 kombiniranih intervjujih. Profili mladih intervjuvancev so bili oblikovani na podlagi predvidenih
socio-ekonomskem karakteristik mladih v Sloveniji, kot pomo~ pri oblikovanju pa je bil izveden tudi pregled
primerljivih evropskih raziskav ter diskusija v raziskovalni skupini. Zbrani podatki so bili oblikovani v protokole,
klasificirani in delno kvantificirani po glavnih raziskovalnih podro~jih, ter sintetizirani in integrirani v kvantitativni
del raziskave in sicer v podro~ja Demografija in medgeneracijsko sodelovanje; Izobra`evanje in usposabljanje;
Zdravje in dobro po~utje; Zaposlovanje, podjetni{tvo, mobilnost in globalizacija; Politi~na participacija in prostovoljne dejavnosti; Prosti ~as, kultura, virtualizacija; Trajnostni na~in delovanja in Vrednote in pri~akovanja glede
osebne in dru`bene prihodnosti. Situacija, v kateri so se mladi zna{li je v primerjavi s prej{njimi generacijami po
njihovem mnenju sicer slab{a, vendar je mladim uspelo ohraniti pozitivno naravnanost do sedanjosti in konstruktivno usmerjenost v prihodnost. Kvalitativni podatki ka`ejo, da mladi v procesu lastnega odra{~anja ne zaupajo
ve~ dru`bi in da so to podro~je skoraj v celoti individualizirali. Tovrstna individualizacija je imela za posledico
umik iz javne v zasebno sfero in relokacijo investicije ~asa in energije.
QUALITATIVE FINDINGS IN RESEARCH ''YOUNGSTERS 2010''
Abstract
Paper presents some of the key results of the qualitative part of the research Youth 2010. The qualitative research was
based upon 25 interviews. Profiles of young interviewies were shaped on the basis of anticipated socio-economic
characteristics of young people in Slovenia. In addition the overwiev of comparable european studies was performed
and the discussion of the topic was held within the group of researchers. Gathered qualitative data was formed in
protocols, categorized and partly quantified in accordance with main research topics, synthetized and integrated with
quantitative part of the research in following chapters: Demography and inter-generation cooperation, Education and
qualification, Health and well being, Employment, enterprise, mobility and globalisation, Political participation and
voluntarism, Free time, culture and virtualization, Sustainable functioning, Values and expectations regarding personal
and social future. Situation of modern young people with respect to predecent generation is perceived as relatively
tougher, but they managed to preserve their positive setting within the present and constructive orientation in the future.
Qualitative data show that young people exhibit mistrust in the social/collective processes of growing up and that
this processes became almost totaly individualized. This individualization also resulted withdrawal of young people
from public to their private sphere and relocation of the investment of time and energy.
----------------------------------------
STABILNOST IN SPREMEMBA V VREDNOTAH SLOVENSKE MLADINE:
TRADICIJA IN SAMOEKSPRESIVNOST PROTI TEKMOVALNOSTI IN OPTIMIZMU
Doc. Dr. Bojan MUSIL
Univerza v Mariboru/University of Maribor,
Oddelek psihologije/ Department of Psychology,
Slovenia
[email protected]
Povzetek
Raziskave slovenske mladine na prehodu tiso~letij (Fi{travec, Lavri~, 2002; Miheljak, 2002; Ule, 1996; Ule,
Miheljak, 1995) ka`ejo na upad zanimanja mladih za velike (dru`bene) teme in hkraten porast vrednosti privatne
sfere, ki se ka`e v pove~anem pomenu vrednot individualne izku{nje bivanja in neposrednih medosebnih odnosov.
Usmeritev v privatno slovenskih mladih prav tako potrjujejo analize podatkovnih baz mednarodnih vrednotnih
raziskav (World Values Survey), saj se skozi serije raziskav ve~a pomen dru`ine, prijateljev in prostega ~asa,
upada pa pomen dela in politike.
26
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Analize podatkov iz nacionalne raziskave Mladina 2010 ka`ejo, da ostaja med najpomembnej{imi vrednotami
kombinacija, ki poudarja stabilne socialne odnose, kvaliteto `ivljenja in osebno svobodo (kot so vrednote zdravje,
resni~no prijateljstvo, dru`insko `ivljenje, svodoba delovanja in mi{ljenja). Primerjalno s predhodnimi raziskavami
se pri mladih na osebnostno-karakternem podro~ju krepi tekmovalnost kot strategija soo~anja z 'odmaknjeno'
dru`bo. Hkrati pa ~asovno-primerjalne analize ka`ejo, da se pri mladih ve~a zadovoljstvo z `ivljenjem in
zaupanje v druge, ki hkrati z relativnim optimizmom glede lastne prihodnosti meh~ajo tezo, da slovenski mladi
do`ivljajo svet kot gro`njo, pred katero se umikajo v zasebnost. Omenjeni indikatorji namre~ prej ka`ejo na
prilagoditev mladih negotovim dru`benim razmeram, ki jih dojemajo kot popolno stvarnost lastnega bivanja in kot
tak{ne izziv na~rtom lastne prihodnosti.
STABILITY AND CHANGE IN VALUES OF SLOVENIAN YOUTH: TRADITION
AND SELF-EXPRESSION VS. COMPETITIVENESS AND OPTIMISM
Abstract
Studies of Slovenian youth from the transition of millennium (Fi{travec, Lavri~, 2002; Miheljak, 2002; Ule, 1996;
Ule, Miheljak, 1995) indicate decline of youth interest in large (societal) themes and simultaneous increase of
private sphere, represented in importance of values of individual experiences in existence and intimate interpersonal relations. Analyses of data from international value studies (World Values Survey) confirm orientation to
private sphere of Slovenian youth. In time series the importance of family, friends and leisure time increased, while
work and politics decreased.
Analyses of data form the national study Youth 2010 (Mladina 2010) confirm the combination of stable social
relations, quality of life and personal freedom as most important value orientations (represented in values: health,
true friendship, family life and freedom of action and mind). Comparatively with previous studies, young Slovenians
are becoming more competitive, using this personality characteristic as a strategy of facing with 'distant' society.
Time-comparative analyses of youth indicate increase in satisfaction with life and trust in others, which with relative
optimism about personal future soften thesis, that young Slovenians experience world as a threat and consequently
they withdraw themselves in privateness. Further, these indicators direct to different conclusion, namely, that
Slovenian young adapt to uncertain societal conditions and observe this reality of their existence more as a
challenge for their future plans.
----------------------------------------
ZAKAJ MLADI V SLOVENIJI ODLA[AJO S PRESELITVIJO OD STAR[EV?
Doc. dr. Miran Lavri~
Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
[email protected]
Povzetek
^eprav gre za {ir{i evropski trend, je ~asovno odlaganje mejnikov odra{~anja, kot so prva zaposlitev, odselitev
od doma in ustvarjanje lastne dru`ine, v zadnjih desetletjih izrazito zna~ilno prav za Slovenijo. V kompleksnem
prepletu dejavnikov, ki vplivajo na tak{ne trende lahko lo~imo med sociolo{kimi (strukturnimi) in psiholo{kimi
dejavniki. Upo{tevajo~ podatke iz razli~nih virov, predvsem pa izsledke raziskave Mladina 2010, se ka`ejo v
razlagi odlaganja prehodov k odraslosti v Sloveniji, sociolo{ki dejavniki bistveno bolj odlo~ilni. Podatki namre~
ne ka`ejo, da bi omenjeni trendi izhajali iz nara{~ajo~e nezainteresiranosti ali razvajenosti slovenske mladine.
Profil slovenske mladine v tem smislu ne ustreza tezam (Leccardi, Galimberti), ki govorijo o 'prezentifikaciji',
brezciljnemu hedonizmu in nihilizmu sodobne mladine. Bistveno bolj pa ustreza upisu J.J. Arnetta, ki namesto
pojma mladosti raje uporablja pojem 'prehod v odraslost', in ga vidi predvsem kot ~as {irokih mo`nosti in izbir,
ko so zgodnji odrasli visoko optimisti~ni glede svoje prihodnosti. Mladi v Sloveniji v veliki ve~ini skrbno na~rtujejo
svojo prihodnost, so glede nje izrazito optimisti~ni, in si prehode v odraslost `elijo izpeljati bistveno prej, kot jim
to v povpre~ju uspeva. Na te zamike pa, po na{i oceni, pomembno vplivajo predvsem strukturni dejavniki, kot
so izrazito visoka vklju~enost mladih v (terciarno) izobra`evanje in vedno bolj neugodne razmere v zvezi z
materialnimi pogoji za klju~ne prehode v odraslost.
27
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
WHY DO YOUNG PEOPLE IN SLOVENIA DELAY MOVING AWAY FROM
THEIR PARENTS?
Abstract
In most European countries young people increasingly delay leaving their parents' homes. This is especially the
case in Slovenia which ranks among top European countries regarding the share of young adults living with their
parent(s). Among many possible reasons for this situation, researchers most frequently mention structural factors,
such as increased participation in (tertiary) education and unfavourable conditions on the labour market, as well
as psychological factors, such as increasing apathy and lack of psychological independence among young
people. According to the analysis of the Youth 2010 survey data and some other sources, most of these factors
don’t play a significant role. Young people between 25 and 29 years, who had finished or were involved in
tertiary education, were even a bit more likely to live away from their parents. Moreover, young people living with
parents do not differ significantly with regard to different indicators of hedonism, attachment to parents, narcissism,
pessimism or apathy. On the other hand, the likelihood of living with their parents increases substantially for young
people whose parents live in a house and for those who do not have a regular employment with a relatively high
salary. These findings lead to the conclusion that young people increasingly delay leaving their parents' households
mostly due to the unfavourable conditions on the labour market, combined with a very common possibility for
young people in Slovenia to assure relatively acceptable living conditions within their parents’ households. Some
further analyses suggested that traits commonly associated with the generation Y act as an additional factor
stimulating young people to delay leaving their parents' household.
----------------------------------------
OBLIKOVANJE DRU@INE IN SAMOPERCEPCIJA SAMOSTOJNOSTI MLADIH V
SLOVENIJI
Marina Tav~ar Krajnc
Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
[email protected]
Povzetek
Oblikovanje lastne dru`ine je za mladino ena od pomembnih prelomnic vstopanja v odraslost. Nacionalna
raziskava Mladina 2010 je pokazala, da mladi od 15 -29 let v Sloveniji pomikajo starostne prelomnice,
povezane z ustanavljanjem lastne dru`ine, po lestvici navzgor. Za razliko od izsledkov primerljive raziskave izpred
10 let se kasneje odseljujejo od svojih izvornih dru`in, povpre~no eno leto starej{i se odlo~ajo za skupno `ivljenje
s partnerjem, skoraj eno leto kasneje prevzemajo star{evske vloge. Izmed vseh indikatorjev odraslosti, ki so jih
dosedanje raziskave mladine najpogosteje uporabljale, se je pokazalo, da sta se navzdol pomaknili le starostna
meja prve spolne izku{nje ter poroke (ki pa jo prakticira vse manj{i dele` mladih v Sloveniji).
V evropskem merilu statisti~ni podatki ka`ejo (Eurostat 2010), da mladi Slovenci poleg Bolgarov in Slovakov
najdlje ostajajo pri star{ih (dekleta do dopolnjene starosti 29 let in fantje do dopolnjene starosti 31 let), sledijo
pa jim dr`ave z mediteranskim vzorcem osamosvajanja od star{ev. ^e v o~eh odraslih velja, da je odselitev od
star{ev prelomnica, s katero mladi izkazujejo svojo odraslost, pa tega sami ne percipirajo na enak na~in.
V njihovi lastni percepciji je odraslost povezana s finan~no neodvisnostjo ter s star{evstvom. Podalj{ano sobivanje
v dru`inah orientacije je dru`inski odgovor na objektivne neugodne socialnoekonomske razmere, hkrati pa
izkazuje specifi~no obliko medgeneracijskega so`itja, ki mladim znotraj dru`ine orientacije zagotavlja
zadovoljivo stopnjo zasebnosti in ustrezno kvaliteto `ivljenja.
CREATING A FAMILY AND SELF-PERCEPTION OF INDEPENDENCE OF YOUTH
IN SLOVENIA
Abstract
Creation of their own family for young people is one of the most important steps in the process of transition to
adulthood. National survey study of Youth in Slovenia 2010 (Mladina 2010) shows that among young people
(aged 15 to 29) almost all markers of adulthood connected with the family creation are moving toward their 30s.
In contrast to the results of comparable youth survey 10 years ago (Mladina 2000), youth nowadays postpone
leaving their parental family, on average they start living with their partner one year later, and they postpone their
28
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
own parenting for almost one year as well. Among all indicators of adulthood, only the age of their first sexual
experience and the age of marriage decreased in the last ten years (but getting married is not the prevailing pattern
of cohabitation of young Slovenians, they mostly practice cohabitation without marriage).
In European context statistical data (Eurostat 2010) show that young Slovenians, together with the youth in Bulgaria
and Slovakia, stay with their parental families longer than youth in other European countries. In contrast to the point
of view of adults, who see leaving the parental family as a turning-point showing youth has completed a process
of growing-up, young people themselves do not perceive leaving the parental home the same way.
From youth’s perception, the start of adulthood is linked with financial independency and their own parenting. The
prolongation of cohabitation in parental families is a common answer to objectively inconvenient socio-economic
conditions. In addition, it simultaneously exposes a specific form of intergenerational support, which provides the
satisfactory level of privacy and an adequate level of life quality for both youth and their parents.
----------------------------------------
ALI JE V PRIHODNOST ZAZRTA MLADINA MANJ NAGNJENA K PROBLEMATI^NEMU VEDENJU? IZSLEDKI IZ NACIONALNE [TUDIJE SLOVENSKE MLADINE
Rudi Klanj{ek
Univerza v Mariboru/University of Maribor
Oddelek za sociologijo/Sociology Department
[email protected]
Povzetek
Pri~ujo~a {tudija na osnovi reprezentativnega vzorca slovenske mladine analizira ali mladi, zazrti v prihodnost,
redkeje kr{ijo dru`bene norme od tistih, ki so primarno usmerjeni v sedanjost. Natan~neje, prispevek predstavlja
rezultate analize povezav med tremi ~asovnimi usmeritvami (prihodnost, hedonisti~na sedanjost in fatalisti~na
sedanjost; Zimbardo in Boyd, 1999) in tremi oblikami problemati~nega vedenja (uporaba/zloraba substanc,
kraja, nasilnost). Poleg tega prispevek analizira {e povezave med ~asovnimi orientacijami in razli~nimi socializacijskimi stili (avtoritarni, avtoritativni, permisivni). Rezultati poka`ejo, da so vse tri oblike problemati~nega vedenja
negativno in statisti~no zna~ilno (p<.001) povezane z usmerjenostjo v prihodnost in pozitivno in statisti~no
zna~ilno (p<.001) povezane s fatalisti~no in hedonisti~no usmerjenostjo v sedanjost. Povezave med usmerjenostjo
v prihodnost in razli~nimi tipi problemati~nega vedenja so ostale statisti~no zna~ilne (p<.001) tudi v primeru, ko
se je te povezave kontroliralo s spolom, starostjo, prevladujo~o delovno aktivnostjo respondenta in njegovim
dohodkom. Nadaljnja analiza je sicer pokazala, da je usmerjenost v prihodnost pozitivno in statisti~no zna~ilno
(p<.001) povezana z avtoritativnim socializacijskim stilom in da je ta povezava robustna.
ARE FUTURE ORIENTED ADOLESCENTS LESS PRONE TO PROBLEM BEHAVIOUR?
EVIDENCE FROM A NATIONALLY REPRESENTATIVE SAMPLE OF SLOVENIAN
YOUTH.
Abstract
The current study tested whether future oriented adolescents are less prone to break social norms than those who
are more presently oriented. Specifically, the relationships between three time orientations (future, present
hedonistic and present fatalistic; Zimbardo and Boyd, 1999) and three types of problem behavior (substance use,
theft, violence) were analyzed. In addition, the current study also analyzed the relationships between different
parenting styles (authoritarian, authoritative, permissive) and time orientations. Results indicated that all three types
of problem behavior were negatively correlated (p<.001) with future time orientation. The relationships between
both present time orientations (fatalistic, hedonistic) and different types of problem behavior were also significant
(p<.001) but positive. Relationships between future orientation and all three types of problem behavior remained
significant even after they were controlled for age, gender, respondents working status (employed, unemployed,
student, etc.), and income. Second set of analyses indicated that the level of future orientation in young adults is
positively related (p<.001) to authoritative socialization, again regardless of respondents age, gender, respondents activity and income.
29
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
ZAPOSLENOST, BREZPOSELNOST TER PODJETNI[TVO MLADIH V SLOVENIJI –
EMPIRI^NI PORTRET
doc. dr. Rudi Klanj{ek
Univerza v Mariboru/University of Maribor
Oddelek za sociologijo/Sociology Department
[email protected]
Povzetek
Cilj pri~ujo~ega prispevka je podati osnovni oris polo`aja mladih na trgu dela v Sloveniji, vklju~ujo~ analizo
nekaterih problemov, ki se pojavljajo v okviru njihovega prehoda na trg dela. Rezultati analize sekundarnih
(Statisti~ni urad Republike Slovenije – SURS, EUROSTAT) in primarnih virov (MLADINA 2010) so pokazali: a) da
je zaznana brezposelnost mladih precej vi{ja od tiste, ki jo navaja SURS in posledi~no EUROSTAT; b), da se vse
ve~ mladih diplomantov ({e posebej diplomantk) soo~a z brezposelnostjo (dele` brezposelnih diplomantov med
vsemi mladimi brezposelnimi, starimi med 25 in 30 let, se je v zadnjih desetih letih pove~al iz pribl. 7 na 17
odstotkov); c) da je trg dela v Sloveniji, tako kot drugod po Evropi izrazito starostno segmentiran, tj., da je dele`
za~asnih zaposlitev opazno vi{ji med mladimi, kot med ostalimi starostnimi skupinami; d) da mladi zaposleni v
Sloveniji v primerjavi z mladimi zaposlenimi v EU prednja~ijo, ko gre za izmensko, sobotno, nedeljsko in ve~erno
delo, v longitudinalni perspektivi pa Slovenija pri zadnjih dveh zaposlitvah v »asocialnem ~asu« izkazuje trende,
ki so nasprotnim tistimi, ki jih je mogo~e zaznati v gospodarsko najbolj razvitih dru`bah EU. Gledano na splo{no,
analize ka`ejo, da, ko gre za polo`aj mladih na trgu dela, tradicionalne oblike zaposlenosti za nedolo~en ~as
vse bolj zamenjujejo manj gotove, fleksibilne oblike zaposlenosti, da se zvi{uje starost prvega vstopa na trg dela
in da sam prehod traja dlje in je tudi bolj negotov. Zato ne presene~a, da mladi trg dela vidijo kot
»problemati~en«. Rezultati so {e pokazali, da mladi {e vedno preferirajo zaposlitve pri nekom drugem pred
samozaposlitvijo (~eprav nekoliko manj kot je to veljalo {e leta 2000), kar je mogo~e pripisati njihovi splo{ni
averziji do rizika in odgovornosti, ne pa percepciji podjetni{tva in podjetnikov (ki je relativno ugodna). Sicer je
mladim najbolj pomembno to, da je delo zanimivo (bolj kot pla~ilo in varnost zaposlitve).
YOUTH (UN)EMPLOYMENT AND YOUTH ENTREPRENEURSHIP IN SLOVENIA –
AN EMPIRICAL PORTRAIT.
Abstract
The aim of the current paper is to present some of the issues that pertain to youth (un)employment and problems
that surround the transition of youth on the labor market, including the issue of self-emplyoment/entrepreneurship
among young Slovenes. Results, based on the official data from National Statistics Office (SURS), EUROSTAT and
YOUTH 2010 survey data, indicated: a) that perceived unemployment rate is markedly higher than the rate
reported by SURS and consequently EUROSTAT (which is below EU 27 average); b) that young graduates
(especially women) are increasingly facing the problem of unemployment (the rate of unemployed graduates
among all unemployed youth (25-30 years old), using 2000-2010 time period, increased from around 7 percent
in year 2000 to almost 17 percent); c) that labor market in Slovenia, as elsewhere in Europe, is heavily agesegmented, i.e. that the temporary contracts are more frequently used among young workers; d) that young
Slovenes are above European average in terms of their involvement in so called "flexible employments” (temporary
work, part time work, working during asocial time etc.). In sum, results indicated that the transition from education
to the labor market is getting more and more difficult for the young Slovenes, who perceive the job market as
“problematic”. Another set of analysis indicated that youth in Slovenia still prefers being employed by someone
else to self-employment (albeit this preference is somewhat less pronounced than it was in year 2000) and that
this could mainly be attributed to their generally affinity to risk and responsibility aversion, as they do not see
entrepreneurs or entrepreneurship negatively. Otherwise youth value “what they do” above how secure or well
paid the job is.
30
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
DR@AVLJANSKA PARTICIPACIJA SLOVENSKE IN EVROPSKE MLADINE
Andrej Kirbi{
Filozofska fakulteta,
Univerza v Mariboru, Slovenija
[email protected]
Povzetek
Namen na{e raziskave je primerjati vzorce in obseg politi~ne in civilno-dru`bene participacije mladih v Sloveniji
in v dr`avah EU27. Uporabljeni so bili kvantitativni podatki raziskav European Values Study in Slovensko javno
mnenje (SJM 2009/1) ter podatki reprezentativnega vzorca raziskave Mladina 2010 (N = 1257; M starost =
22,5 let; SD = 4,25). Rezultati so pokazali, da izmed vseh dr`av EU mladi v Sloveniji politiko ocenjujejo kot
najmanj pomembno v njihovem `ivljenju (kot »pomembno« jo ozna~i le 8,4 % mladih, medtem ko je povpre~je v
dr`avah EU27 31 %). Slovenska mladina v primerjavi z odraslimi in vrstniki iz EU v povpre~ju prav tako dosega
ni`je ravni konvencionalne politi~ne participacije (~lanstvo v politi~nih strankah, opravljanje dela za politi~ne
stranke, kontaktiranje politikov), vendar je hkrati nadpovpre~no protestno (npr. pogostost in pripravljenost podpisovanja peticij, udele`ba na demonstracijah in bojkotih ipd.) in civilno-dru`beno anga`irana (~lanstvo v prostovoljnih
organizacijah, pogostost prostovoljnih dejavnosti ipd.), pogosto pa je aktivna tudi v drugih individualiziranih
oblikah participacije. Izmed dejavnikov participacije so se kot {e posebej pomembni izkazali starost, izobrazba
respondenta in star{ev ter prebivanje v urbanem okolju. Rezultati ka`ejo, da slovensko mladino ni mogo~e ozna~iti
kot »apati~no« in nezainteresirano za dru`beno-politi~no `ivljenje, saj podatki ka`ejo na njeno dru`beno
anga`iranost, vendar se mladi strankarski, institucionalni politiki v veliki meri izogibajo, predvsem ker percipirajo
politi~ne elite kot neodzivne na `elje dr`avljanov. Avtorji prispevek zaklju~ujejo z razpravo o pomenu spremenjenih vzorcev participacije mladih v Sloveniji in EU za prihodnost reprezentativne demokracije, prav tako pa
podajo predloge za ve~jo vklju~evanje mladih v procese odlo~anja.
CITIZEN PARTICIPATION OF SLOVENIAN AND EUROPEAN YOUTH
Abstract
The purpose of our study was to compare the patterns and extent of political and civil (social) participation of
young people in Slovenia and the EU27. Quantitative survey data of European Values Study, the Slovenian public
opinion survey (SJM 2009/1) and Youth 2010 survey (representative sample of Slovenian youth, N = 1257, M
age = 22.5 years, SD = 4.25) have been used. The results show that among all EU27 countries, Slovenian youth
perceive politics as the least important in their lives (only 8.4 % rate “politics” as “important”, while the EU average
is 31 %). When compared with adults and peers in the EU, Slovenian youth also report lower levels of conventional political participation (membership in political parties, working for political parties, contacting politicians),
but at the same time report above average levels of protest (e.g., frequency and willingness to sign petitions,
attending demonstrations and boycotts, etc..) and civil participation (membership in voluntary organizations,
frequency of voluntary activities) and is also often active in other individualized forms of participation. Among
determinants of youth participation, age, respondents’ and parental education, and residence in urban areas
turned out to be particularly important. The results show that the Slovenian youth could hardly be described as
"apathetic" and disinterested for the socio-political life, since the data indicate their high levels of engagement,
thought they largely avoid channels of party and institutional politics, especially since they perceive political elites
as unresponsive to citizens’ demands. The authors conclude the paper with a discussion on the significance of
changed patterns of participation by young people in Slovenia and the EU for the future of representative
democracy, and also make suggestions for greater youth involvement in decision-making processes.
31
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
USTAVITEV PREHODA V ODRASLOST PRI 25-29 LETNIKIH V TEKU 20002010: PRIMER SLOVENIJE
Sergej Flere
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta/University of Maribor, Faculty of Arts
[email protected]
Povzetek
Osebe stare 25-29 se obi~ajno {tejejo za odrasle, ~eprav Arnett (2006) dovoljuje, da prehod v odraslost
(emerging adulthood) traja tudi dlje od 25. leta, namre~ do 29. Leta. Cote in Bynner mu o~itata, da on dovoljuje
raztezanje tega vstopa do 29. leta. Sploh pa mu o~itajo (podobno kot drugi avtorji, npr. Furlong in Cartmel,
2007), da ta pojem ne prina{a ni~ novega, saj ne pojasnjuje nekega novega pojava. Ne gre za podalj{anje
iskanja identitete, prelaganje vstopanja v dolgoro~ne obveznosti kot ne~esa, kar pripadniki te skupine po~eli
avtonomno, temve~ gre za neintegracijo te skupine predvsem v delovne procese, ki izhaja iz splo{nih anomi~nih
razmer (Cote in Bynner, 2008, 265). Po Arnettu je torej obdobje vstopa v odraslost podalj{anje osebnostnega
razvoja, ki mladim ugaja, po drugih pa je to nekaj vsiljenega z neugodnimi dru`benim polo`ajem pripadnikov
te skupine, kar je izraz napake v funkcioniranju dru`be.Ti dvomi spodbudijo k preu~evanju prav te skupine, ki bi
morda sodila v zadnje obdobje prehoda v odraslost, oz. v podalj{ani prehod. Namre~, prav Arnett, Cote in
Bynner niso jasni glede tega, ~e emerging adulthood sploh obstaja, ali skupina 25-25 let starih tudi sodi vanjo.
Ali se ta pojav ka`e pri nas in kako se ka`e? Izhajali bomo iz objektivnega dru`benega statusa, nato bomo
vpogledali v to kako ta skupina do`ivlja svoje `ivljenje v tem obdobju.
THE ARREST OF ENTRY INTO ADULTHOOD OF THE 25-29 GROUP DURING
2000-2010: THE CASE OF SLOVENIA
Abstract
Those aged 25-29 are usually considered adults, although Arnett (2006) allows for a possibility of extension of
emergent adulthood until 29. This note makes the study of this group particularly challenging. Our basic data on
them pursue from the surveys Mladina 2000 (Miheljak, n = 465) and Mladina 2010 (Lavri~, n = 461), although
findings are corroborated by official demographic statistics.
In Slovenia, during the period under consideration, a clear pattern of change of social status of this group emerges.
The major changes in social status are:
(1) the number of those employed full time has decreased from 74.2% to 57.0%. But the number of those
employed for an indeterminate period of time (regular employment) has dropped from 51.8% to 32.8%.
(2) The number of those 'regularly' holding casual jobs has risen from 3.7% to 8.6%.
(3) The most numerically remarkable change is the rise in the number of tertiary students (all types of status) from
6.5% to 20.7%.
(4) The number of those considering themselves jobless has risen from 11.9% to 25.7%.
These developments somewhat vary as to sex.
This clearly points to a further 'extension' of the 'transition' period, one which is of an imposed nature, indicating
barriers towards achieving adult roles. These barriers are not truly imposed by a need for a more skilled workforce,
as the proportion of those officially unemployed does not significantly vary among educationally observed groups.
This process is not one directly caused by the 2008 crisis, but an evolution throughout the decade in question.
These developments have consequences in practically all areas of life. E.g., the number of those residing at their
parents' dwelling has risen in 2010 to 65% for the observed age group.
Although entry into adulthood is arrested for the majority of this age group, the economic situation of this group is
not dire.
The entire situation can be explained to a certain degree by a set of social policy measures, as well by a family
type prepared to support their offspring at this stage within a context of lack of demand on the labour market, as
well as the substantial change of the latter.
Satisfaction with life and other subjective indicators point towards an assessment of the age group accepting the
adverse changes in the objective situation. Satisfaction with life is adversely affected by exclusion more than by
social status.
32
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
UPORABA ELEKTRONSKIH MEDIJEV IN PSIHOSOCIALNI RAZVOJ: RAZISKAVA
SLOVENSKE MLADINE
Andrej Kirbi{
Filozofska fakulteta,
Univerza v Mariboru, Slovenija
[email protected]
Povzetek
V raziskavi smo preu~ili raz{irjenost, pogostost ter sociodemografske in psihosocialne prediktorje uporabe treh vrst
elektronskih medijev (spleta, spletnih strani za socialno mre`enje in igranje ra~unalni{kih/video iger) na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine stare med 15 in 29 let (N = 1257; M starost = 22,5; SD = 4,25). Rezultati
so pokazali, da splet uporablja 98,1 % mladih, 34,9 % jih dnevno na spletu pre`ivi 2 uri ali ve~, 45,7 % pa jih
pre`ivi ve~ kot 30 minut dnevno na spletnih straneh za socialno mre`enje. Prebivanje v urbanem okolju se je
izkazal za edini statisti~no zna~ilni sociodemografski prediktor pogostosti uporabe spleta, medtem ko so spol,
starost in osebni dohodek napovedovale tudi uporabe strani za socialno mre`enje in igranje iger. Vse tri oblike
uporabe medijev so se izkazale za pozitivno povezane s {tevilnimi indikatorji manj ugodnega psihosocialnega
razvoja mladih in tveganim vedenjem, med drugim z narcisizmom, odtujenostjo, usmerjenostjo v sedanjost in
deviantnostjo. Igranje ra~unalni{kih/video iger je tvorilo najve~ signifikantnih koeficientov, kar nakazuje, da jih v
najve~ji meri igrajo mladi, ki so najmanj psihosocialno prilagojeni. Prispevek zaklju~ujemo z implikacijami
rezultatov na{e {tudije za raziskovalce, star{e in tvorce mladinske politike.
ELECTRONIC MEDIA USE AND PSYCHOSOCIAL DEVELOPMENT OUTCOMES:
A STUDY OF SLOVENIAN YOUTH
Abstract
The present study examined the prevalence, frequency, and sociodemographic and psychosocial predictors of
three types of electronic media use (internet, social media websites and computer/video games) among a
nationally representative sample of Slovenian youth aged 15-29 (N = 1257, M age = 22.5, SD = 4.25). 98.1
% of respondents reported using the internet, 34.9 % of respondents daily spend 2 or more hours on the internet,
and 45.7 % of them spend 30 minutes or more on social media sites. Living in an urban environment was the
only significant sociodemographic predictor of internet use, while gender, age and income were also significant
predictors of social media sites use and playing computer games. All three types of media use turned out to be
significantly and positively associated with several indicators of unfavourable youth development indicators and
risk behaviours, among others with narcissistic exploitativeness, alienation, hedonistic and fatalistic time orientation
and deviance. Computer games use had the highest number of significant coefficients, indicating that they are
mostly played by psychosocially least adjusted youth. The implications of our results for researchers, parents, and
youth policy makers are discussed.
----------------------------------------
MLADINA 2010-ODZIV ZAVODA YPSILON NA RAZISKAVO
@iga Vavpoti~
Zavod Ypsilon
[email protected]
Povzetek
Mladi, ~lani zavoda Ypsilon, pozdravljajo raziskavo 'Mladina 2010' in tukaj poro~ajo o svoji vzporedni raziskavi
med mladimi v Sloveniji. Izpostavili so nekaj klju~nih dejstev in svojih pogledov. Pri vsakem poglavju so sku{ali
poudariti pozitiven pogled in opozoriti na stvari, ki znajo predstavljati izziv. Ob tem so vsi podatki, ki jih navajamo
iz raziskave Mladina 2010, ker pa gre za poljudno analizo, se nismo odlo~ili za znanstven pristop pisanja.
33
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
YOUTH 2010 - RESPONSE: YPSILON INSTITUTE
Abstract
Youngsters, members of the Ypsilon association welcome the research 'Youngster 2010' and report here about
their parallel research conducted among youngsters in Slovenia. They exposed a few crucial facts and their views.
In every chapter they tried to stress the positive view and point to attributes that might be challenges. They associate
to them all data quoted from the research 'Youth 2010'; doing a popular research, they did use a scientific
approach in their writing.
34
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
B. Vzgoja za celovitost obna{anja
35
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
SISTEMSKI VIDIKI IZBIRE TEMELJNIH VZORCEV PRI SESTAVLJANJU
RA^UNALNI[KIH PROGRAMOV
dr. Gerhard Chroust, Prof. Emer.,
Johannes Kepler University,
Linz, Austria
Erwin Schoitsch
Austrian Research Centers – ARC,
Vienna, Austria
Povzetek
Kadar konstruiramo kompleksen sistem z veliko ra~unalni{kih programov, je nujno izoblikovati nekaj vnaprej{njih
predpostavk, kako ga bomo sestavili. Opredeljujemo sedem temeljnih lastnosti za take sisteme: kompleksnost,
prilagodljivost, zanesljivost, sposobnost pre`iveti, porabo ~asa, uporabo virov in lahko uporabo. Uvajamo tako
imenovane temeljne alternative pri sestavljanju programov (arhitekturne alternative) kot pripomo~ke, da usmerjajo
te odlo~itve in dose`ejo razumevanje njihovih u~inkov. Te alternative razporejamo v razrede po petih osnovnih
vidikih: ~as izvedbe, lokacijo, granularnost, obvladovanje in delitev dela med ~lovekom in ra~unalnikom.
Za te arhitekturne alternative opi{emo {tiri temeljne lastnosti: pro`nost, enoli~nost, ponovljivost in uporabnost
metode. Za vsak vidik opi{emo nekaj tipi~nih stvarnih primerov take alternative skupaj z njenimi temeljnimi
lastnostmi.
Ob koncu razpravljamo o sinergijskih ali med seboj nasprotnih u~inkih arhitekturnih alternativ, kateri se pojavi, ~e
jih kombiniramo. Prika`emo, kako te arhitekturne alternative spravljajo druga drugo v ravnovesja ali krepijo, kar
je odvisno od njihovega obna{anja. Upamo, da taka analiza skupaj s posebnimi primeri in njihovimi klju~nimi
lastnostmi omogo~a vpogled {tudentom, novincem in ob~asnim konstruktorjem/oblikovalcem programov ter jih
vodi skozi zgodnje faze oblikovanja ra~unalni{kih programskih sistemov.
SYSTEMIC ASPECTS OF CHOOSING BASIC ARCHITECTURAL PATTERNS IN
SOFTWARE DESIGN
Abstract
When designing a complex software-intensive system it is unavoidable to make some a-priori basic assumptions
about its architecture. We define 7 Fundamental Properties of software Intensive systems: Complexity, Flexibility,
Dependability, Survivability, Time consumption, Resources utilization, Ease of use. We introduce so-called Basic
Architectural Alternatives (Architectural Alternatives) as a means to guide these decisions and to understand their
effects. These alternatives are classified according to five fundamental dimensions: Enactment time, Location,
Granularity, Control, Human/computer task distribution. For these Architectural Alternatives we describe 4
Fundamental Properties: Elasticity, Uniformity, Reversibility and Method Applicability. For each dimension we
describe some typical, real examples of such an alternative together with its Fundamental Properties.
Finally we discuss synergetic or contradictive effects of Architectural Alternatives when combined. We show how
Architectural Alternatives balance one another or enforce one another, depending on their basic behavior. We
hope that this analysis together with the specific examples and their key properties provide some insight for
students, novices and seasoned designers and guides them during the early phases of system design.
36
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
SPOR MED DOJEMANJEM O SAMOBITNOSTI IN UPORABI POPULARNE
KULTURE V U^ILNICI
Pedro De Bruyckere
1974, Land Van Waaslaan 187, B9040 Sint-Amandsberg, Belgium,
lector, University College Arteveldehogeschool, Kattenberg 9, 9000 Gent, Belgium
[email protected]
Andrej Naterer, Ph.D.
1976, Male~nik 77, 2229 Male~nik,
Faculty of Arts, Koro{ka cesta 160, Maribor, Slovenia
[email protected]
Povzetek
Glasba je eden najpomembnej{ih sredstev v izgradnji identitete mladih po vsem svetu. ^eprav je lahko
izobra`evanje s pomo~jo umetnosti izjemno u~inkovito, pa glasba ne izpolnjuje vseh svojih potencialov. Eden
glavnih vzrokov je v tem, da je tako za u~itelje, kot tudi u~ence, glasba v razredu relativno nezanimiva in
neuporabna. Glavni namen prispevka je izpostaviti odgovornost, ki jo imajo u~itelji, za to zgre{eno prilo`nost. S
tem ko u~itelji izberejo glasbo za u~ence namre~ omogo~ijo vzpostavitev konflikta v percipirani avtentni~nosti.
Nov didakti~ni pristop, ki je bil oblikovan v mednarodnem projektu SILVER, v katerem je sodelovalo 6 partnerjev
iz 5 evropskih dr`av, omogo~a aktivno udele`bo u~encev, da sami izberejo glasbo, ta pa je potem osnova za
obravnavo v naprej dolo~ene vrednote. S tem, ko sta zdru`ena dva pomenska diskurza vsakega u~enca, se na
individualni ravni zagotovi vi{ja stopnja odprtosti do druga~nih stali{~, vezanih na izbrano vrednoto, hkrati s tem
pa se dvigne tudi stopnja odprtosti glede glasbenih preferenc. Pristop je bil testiran pri 75 u~nih urah, v petih
dr`avah, sodelovalo pa je 908 u~encev. »Hrabrost« je bila izbrana vrednota pri vseh u~nih urah. Na podlagi
kvalitativnih in kvantitativnih metod je bila izpeljana evalvacija, osredoto~ala pa se je na dr`e, vezane na
glasbene stile, povezane z omenjeno vrednoto.
CONFLICT OF PERCEPTIONS OF AUTHENTICITY IN USING POPULAR CULTURE INSIDE THE CLASSROOM
Abstract
Music is one of the most important means of identity building of young people around the world. Although
education through arts can be very powerful, music doesn’t live up to the task, because both pupils and teachers
admit that the use of music in the classroom is not that enjoyable and enriching. We hypothesize that the teachers
are often responsible for this missed opportunity, because they try to adapt to the informal world of their pupils. In
choosing music as a teacher for the pupils the teacher organizes a conflict of perceived authenticity. Based on
these working hypothesizes 6 partners in 5 countries developed during the Comenius-project SILVER, a new
didactical approach in which a given value is discussed by music that is chosen by the pupils themselves. By
bringing together these different meaningful discourses from every pupil with his or her chosen song, we wanted
to achieve a more open mind towards different opinions on a given value and different musical tastes. This
approach was implemented in 75 class groups with an n of 908 pupils in 5 countries. All class groups focused
on the value of courage. By means of qualitative and quantitative evaluation methods, we investigated if their
attitude towards the musical styles and the given value of courage became more open-minded and if we could
give an alternative to a collision of different perceptions of authenticity.
37
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
DRU@BENA ODGOVORNOST MEDIJEV V ODNOSU DO MLADIH
dr. Suzana @ili~ Fi{er
Faculty of Electrical Engineering and Computer Science
University of Maribor
Institute of Media Communications
Smetanova 17, SI-2000 Maribor
mobile: +386 41 639 840
[email protected]
Povzetek
Mno`i~ni mediji, tako tradicionalni, {e posebej pa spletni mediji, vplivajo na razvoj dru`be in njenih vrednot.
Mladi ljudje so zaznamovani z vplivom mno`i~nih medijev in vrednotami, ki jih mediji sooblikujejo v dru`benem
prostoru. Dinami~ne spremembe v okolju, tehnolo{ke, politi~ne, ekonomske in socialne, zaznamujejo tudi
delovanje medijev na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Te spremembe se odra`ajo v medijskih vsebinah, ki
zrcalijo in sooblikujejo na{ dru`beni prostor. V raziskavi se ukvarjam z vpra{anjem, kak{no vlogo imajo mediji v
oblikovanju vrednot mladih ljudi? Kak{na je lahko njihova vloga v {ir{em dru`benem prostor in kako mediji
uresni~uejo javni interes v odnosu do upo{tevanja mladih kot pomembne ciljne javnosti? Tehnolo{ke spremembe
silijo k uveljavljanju razli~nih medijskih platform, ki pa v svojem delovanju pogosto spregledajo javni interes in skrb
za javno dobro. ^lanek se ukvarja z vpra{anjem potrebe po uresni~evanju javnega interesa v vseh medijih in
kredibilnosti, ki ostaja klju~na paradigma v percepciji medijev. Temeljna teza ~lanka je, da sta ekonomski in javni
interse lahko komplementarna, saj je kredibilnost medijskih vsebin vrednota, ki prispeva tudi k ekonomski
uspe{nosti. Upo{tevanje mladih kot zahtevnih ciljev javnosti ter krepitev dru`benih vrednot predstavlja
uresni~evanje posebnega dru`benega poslanstva medija, obenem pa ne izklju~uje aktivnega delovanja na trgu
in ekonomske uspe{nosti.
SOCIAL RESPONSIBILY IN MEDIA FOR YOUTH AUDIENCE
Abstract
Mass media, both traditional and especially online media influence development of society and its values. Young
people are labelled by the influence of mass media and the values that the media shapes in the social space.
Dynamic changes in the environment, technological, political, economic and social, also mark media at local,
national and global level. These changes are reflected in media content, which reflects and shapes our social
environment. The study deals with questions what is the role of media in shaping the values of young people.
What could their role in a wider social space be and how the media implement public interest in a relation to
compliance with youth as an important target audience? Technological changes are forcing to the implementation
of various media platforms, but in its operations often overlook the public interest and concern for the public good.
The paper deals with the question of the need for carrying out public interest in all media and credibility, which
remains a key paradigm in the perception of the media. The basic thesis of the article is that the economic and
public interest could be complementary, since the credibility of media content is a value, which also contributes to
economic efficiency. Consideration of youth as ambitious objectives of the public and strengthening of social
values constitute represents the implementation of the special mission of social, and it also does not exclude active
participation in the market and economic performance.
38
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
KAKO VZGOJITI MEDIJSKO VIZUALNO PISMENO OSEBO @E V OSNOVNI [OLI
mag. Sa{o Urukalo,
oblikovalec vizualnih komunikacij, profesor likovne vzgoje z magisterijem znanosti,
sodni izvedenec za oblikovanje vizualnih komunikacij in ogla{evanje
Povzetek
Prispevek obravnava pomen vizualne pismenosti, vlogo vzgoje za medije in nujnost seznanjenosti u~iteljev z vsebinami,
ki omogo~ajo interpretacijo in razumevanje pomena slike v vizualni komunikaciji. [e posebej sta poudarjeni vlogi specifi~nega znanja, potrebnega za razumevanje vizualne komunikacije, in sposobnosti dekodiranja oglasnih sporo~il.
Zavedanje, da so mediji in potrebno znanje razumevanja vizualne komunikacije pomembni dejavniki
ozave{~anja mladih, je vpeljalo v devetletko izbirni predmet vzgoja za medije. Predmet, namenjen dijakom 7.,
8. in 9. razreda, podaja osnovno znanje o medijih ter o njihovem pomenu, vplivu in mo~i. Ob vpeljavi tega
izbirnega predmeta pa se postavljata vpra{anji, katere so ustrezne vsebine tega predmeta in kak{no znanje
potrebuje u~itelj, ki izbirni predmet osmi{lja.
HOW TO EDUCATE PRIMARY-SCHOOL PUPILS TO BECOME VISUAL MEDIA
LITERATE
Abstract
The paper deals with the significance of visual literacy, the role of education for media, and the necessity of
teachers knowing the contents which enable interpretation and understanding of the meaning of image in visual
communication. Particularly emphasized are the roles of specific knowledge required to understand visual
communication and the ability of decoding advertisements.
Recognition that the media and the necessary knowledge of understanding visual communications are important
factors of young people’s awareness-raising was the reason to introduce education for media as an optional
subject in the nine-year elementary school. This subject which is intended for pupils in the seventh, eighth and ninth
grade, delivers basic knowledge of the media and their significance, influence and power. Introduction of this
optional subject, however, poses the questions of what would appropriate contents of this subject be, and what
kind of knowledge should a teacher posses to give meaning to this optional subject.
----------------------------------------
POMEN [IRJENJA OKOLJSKE PISMENOSTI MED MLADIMI
Jo`ica Knez-Riedl, Ph D., full professor
University of Maribor
Faculty of Business and Economics Maribor
[email protected]
Povzetek
Zaradi okoljskih problemov in katastrof so postali neizogibni varstvo okolja ter zamisli glede vzdr`evanja in
izbolj{anja okoljske kakovosti, da bi re{ili `e obstoje~e in latentne probleme. Tako je postalo zelo pomembno
vpra{anje okoljske pismenosti. Navkljub `ivahni debati in mno`ice pisnega gradiva je o~itno, da je temeljno
znanje o okolju dokaj plitko, nekonsistentno in {e kar naprej izrazito antropocentri~no.
Mladi, ki se vklju~ijo v univerzitetni {tudij, imajo zelo razli~no znanje o okoljskih kategorijah. Izhajajo ve~inoma
iz urbanih sredin, nekateri tudi iz ruralnih. Njihovo dojemanje narave, ekolo{kih sistemov in habitatov je zelo
razli~no, odtujenost od narave o~itna.
Prispevek razpravlja o mo`nih na~inih izbolj{anja okoljske pismenosti med {tudenti, ki so zaradi svoje mladosti
in bremena slabih obetov glede zaposlitve po diplomiranju, posebej ranljivi. Zato prispevek poudarja: !) izbrane
metode pou~evanja, 2) u~no okolje, 3) nujne nadaljnje korake od pou~evanja in u~enja k delovanju 4) razvijanje
{tudentovega osebnega anga`iranja in 5) zaposlitev v nara{~ajo~em sektorju zelenih delovnih mest.
Prispevek sloni na izku{njah {tudentov ekonomije na eni slovenskih univerz. Ti {tudentje so poslu{ali predmet
okoljska ekonomika kot izbirni predmet.
39
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
THE IMPORTANCE OF SPREADING ENVIRONMENTAL LITERACY AMONG
YOUNG GENERATION
THE CASE OF STUDENTS OF ECONOMY
Abstract
Because of environmental problems and catastrophes the protection of environment, the ideas to maintain and
improve environmental quality, to solve already existing and latent problems are unavoidable. Thus the question
of environmental literacy is becoming very critical. In spite of vivid debate and plenty of paperwork about
environment it is obvious that basic knowledge about environment is rather shallow, inconsistent and still distinctly
anthropocentric. Young people joining the university studies have very different knowledge about environment.
They are coming mainly from urban surrounding, some of them from the rural one, as well. Their comprehension
of nature, of ecological systems and habitats differs, the alienation from nature is evident. The paper discusses
some possible ways for improvement of environmental literacy among students, who are - because of their age
and the burden of rather bad prospects for the employment after degree - especially vulnerable. For this purpose
the emphasis of paper is put on selected teaching methods, learning environment, further steps from teaching and
learning to doing, supporting the students’ personal engagement, and employment in increasing green jobs sector.
The paper leans upon the experiences of the students of economy at one Slovenian university. Students attended
environmental economics as a facultative course.
----------------------------------------
UNIVERZITETNE POBUDE ZA IZBOLJ[ANJE DELA Z MLADIMI
Zbigniew Klos, Professor, Ph.D. (Eng), D. Sc.
Poznan University of Technology, Faculty of Machines and Transport
3 Piotrowo st., 60-965 Poznan, Poland
fax: +48 61 665 2736, e-mail: [email protected], http://www.put.poznan.pl
Povzetek
Prispevek prikazuje pobude Tehni~ne univerze v Poznanju, da bi {tudenti odkrili in razvili svoje potenciale in pove~ali
svojo mo`nost na trgu dela. Namen je prikazati avtorjeve izku{nje ob dveh pobudah, ki z njimi posku{a pomagati
{tudentom k ve~ samozavesti. Prva pobuda je inovacijski projekt, ki priteguje dodiplomske in podiplomske {tudente, in
se imenuje ‚Mednarodna poletna {ola za re{evanje tehni~nih problemov mehanike, znanosti o materialih in transporta
(ISS). ISS organizirajo, da bi spravili na dan ustvarjalnost {tudentov, izbolj{ali kakovost spretnosti in znanja {tudentov
ter ponudili inovativne re{itve podjetjem, ki so predlagala dejanske tehni~ne probleme, da bi jih razre{ili. Prispevek
opisuje temeljne predpostavke in najpomembnej{e korake ter prednosti ISS, katere je mogo~e videti predvsem med
{tudenti. Druga pobuda je predmet o inovativnem podjetni{tvu, ki priteguje doktorske {tudente. Pomemben del tega
predmeta je obvezen za vse udele`ence projekta; osredoto~a se na razvoj zamisli tr`no usmerjenega podjetja, katero
so ustvarili, da bi na inovativen na~in re{evali posami~ne probleme, s katerimi se ukvarjajo v okviru doktorskih disertacij.
UNIVERSITY INITIATIVES TOWARDS IMPROVING YOUTH
SELF-RELIANCE
Abstract
Initiatives, which are undertaken at the Poznan University of Technology to help students to discover and develop
their potential and to increase their chances at the work market are shown in this paper. Its main aim is to present
the authors’ experiences connected with introduction of two initiatives focused on supporting the students to be
more self-reliant. One of the initiatives is an innovation project, addressed to undergraduate and graduate students,
called “International Summer School of Solving Technical Problems in Mechanics, Material Sciences and
Transportation” (ISS). ISS is organized to get out the students’ creativity, improving the quality of students’ skills and
knowledge, and to provide the innovative solutions to the companies, which deliver the real technical problemes
to be solved. The fundamental assumptions and the most important steps of this initiative are described as well as
ISS advantages, which can be seen first of all among students. The second initiative is the course on innovatory
entrepreneurship, addressed to PhD students. The important part of this course is obligatory for each participant
project, focused on the development of the idea of market oriented enterprise, created to solve in innovative way
the individual problems, considered in frame of PhD thesis.
40
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
»VZGOJA ZA DRU@BENO ODGOVORNOST: DUH ^ASA IN ^AS SPREMEMB«
doc. dr. Lucija Mulej
DOBA Fakulteta
[email protected]
Povzetek
Klju~na lastnost nedolo~enega ~love{kega je v sprenevedanju. Sprenevedanje je neposredno povezano z
nevednostjo in nezavedanjem.
V prispevku avtorica predstavi nekaj klju~nih faz v praksi udejanjenih na~el socializacije v odgovornost, ki
definirajo socialni kod; ta je omejen z generi~nim kodom, torej vsakokratno transmisijo kulture iz generacije v
generacijo. Transmisija kulture kot dedovanje / prena{anje vrednot na naslednje rodove mora biti v najvi{ji mo`ni
meri zavestna in odgovorna. Mladi, izpostavljeni {tevilnim nepredvidenim stranskim posledicam, ki so jih ustvarile
generacijske premise preteklih rodov, i{~ejo odgovore na {e ne zastavljena vpra{anja – ali smo generacije preteklosti sposobne odgovarjati na izzive prihodnosti? Mladim je potrebno nuditi vpoglede v `ivljenjska nasprotja, v
dileme, ki tvorijo vpogled v jedro vpra{anja dru`bene odgovornosti. Torej, za prenos vrednot dru`bene
odgovornosti smo v vsakem ~asu odgovorni vsi. Avtorica na primeru podjetni{tva in managementa prikazuje
dru`bena gibanja in spremembe miselnosti, ki potencialno vodijo v dru`beno odgovornost.
“EDUCATION FOR SOCIAL RESPONSIBILITY: THE SPIRIT OF TIME AND THE
TIME OF CHANGE”
Abstract
The key characteristic of indeterminate humanness is pretend ignorance, which is directly related to ignorance and
incognizance.
The author presents key phases in the implemented principles of 'socialisation into responsibility’ which define the
social code; the code is limited by generic code, i.e. the continual transmission of culture between generations.
Both the transmission of culture and inheritance / transmission of values to posterity must be utmost conscious and
responsible. The young, exposed to numerous unpredicted side-effects caused by the precedent generational
premises, seek answers to yet unasked questions: Are we, the generations of the present, capable to answer the
challenges of the future? The young have to be offered insight into the contradictoriness of life, into the dilemmas
that facilitate insight into the core question of social responsibility. We are responsible, therefore, for the
transmission of social responsibility values at all times.
By example of entrepreneurship and management, the author discusses social movements and changes in thinking
that potentially lead to social responsibilities.
----------------------------------------
VZGOJA MLADIH ZA DRU@BENO ODGOVORNOST
Robert G. Dyck
Emeritus Professor, Virginia Tech. 5428 Crossings Lake Circle, Birmingham, AL 35242 USA
Fax: 205-980-9840; Email: [email protected]
Povzetek
Prispevek se ukvarja s problemom neodgovornega in nepravi~nega dru`benega obna{anja z vidika, da izvira iz
prete`nega modela javnega izobra`evanja in vzgoje; obravnava tudi alternativen model. Najprej opredelimo
dru`beno odgovorno obna{anja v lu~i petih osrednji vpra{anj dru`bene pravi~nosti, vklju~no z nepravi~nim (1)
razdeljevanjem dobrin in storitev, (2) zatiranjem `ensk, (3) zatiranjem nekaterih ras in narodnosti, (4) izkori{~anjem
narave in uni~evanjem ~love{kega okolja, (5) militarizmom in nenehnim vojskovanjem. Nadalje trdimo, skupaj z
drugimi, da morajo zdravilni pripomo~ki, ki bi prakso spremenili, nastati iz konkretnega (pa tudi simuliranega in
virtualnega) sodelovanja med `rtvami krivic in tistimi, ki imajo sredstva, da bi predruga~ili izobra`evalni model,
ki je vkopan v prevladujo~e kulturne, politi~ne in izvedbene strukture. Dokazujemo, da mo~na prevlada pruskega
izobra`evalnega modela bistveno vpliva, da je dru`beno obna{anje neodgovorno, in trdimo, da bi morali ta
model nadomestiti z modelom partnerstva, ki usposablja za sodelovalno obna{anje. Nekoliko podrobneje se
ukvarjamo s klju~nimi vidiki vzgoje in izobra`evanja, katere bi morala uveljavljati pravi~nost pri sodelovanju, da
41
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
bi omogo~ala pozornost do vlog dostopnosti, smiselnosti, tehnokracije, denarja, pripomo~kov in ureditev, novih
znanosti in novih odkritij glede skupinske inteligence. Kon~ujemo z nekaj prepri~ljivimi predlogi, ki se ti~ejo
strukturiranih vzgojno-izobra`evalnih eksperimentov, ki bi najbr` pomagali prenoviti kulturne, politi~ne in prakti~ne
smernice za strukture, ki prena{ajo v prakso modele za vzgojo in izobra`evanje mladih. Predlagamo tudi, da bi
naj prou~ili ve~ javnih vzgojno-izobra`evalnih programov, ki podajajo sve`e zamisli, vklju~no z venezuelskim El
Sistema, ki uporablja orkestralno glasbo, da privzgaja sodelovalne spretnosti za `ivljenje.
YOUTH EDUCATION FOR SOCIAL RESPONSIBILITY
Abstract
This paper addresses the problem of irresponsible, unjust social behavior from the perspective of its origins in the
prevailing model of public education, and also considers an alternative model. We first define socially responsible behavior in terms of five central issues of social justice, including redress of unjust: (1) distribution of goods
and services; (2) oppression of women; (3) oppression of selected races and ethnicities; (4) exploitation of nature
and destruction of human ecology; and (5) militarism and continuous warfare. We next assert, with others, that
transformative remedies must arise from concrete (as well as simulated and virtual) collaboration between the
victims of injustice and those who have the means to alter the educational models embedded in prevailing cultural,
political, and policy structures. We claim that the dominating prevalence of the Prussian educational model is a
major determinant of irresponsible social behavior, and we argue that it should be replaced by a Partnership
model that teaches collaborative behavior. We elaborate the key dimensions of education that should be mediated
by collaborative justice, with attention to the roles of access, rationality, technocracy, money, systems, the new
sciences, and new discoveries concerning group intelligence. We conclude with a few suggestive ideas
concerning structured educational experiments that could help in the transformation of the cultural, political, and
policy structures that mediate youth education models. We also suggest an examination of several public
education programs for fresh ideas, including Venezeula’s El Sistema, which uses orchestral music to teach collaborative life skills.
----------------------------------------
SISTEMSKI PRISTOP K DRU@BENI ODGOVORNOSTI PODJETJI
Dominika Salwa, Agnieszka Zak
Department of International Management
Cracow University of Economics, Poland
+48 12 293 5470, [email protected], [email protected]
www.katzm.uek.krakow.pl
Povzetek
Korporativna globalizacija je dosegla to~ko, na kateri se negativne strani tega procesa pojavljajo kot klju~ne, za
ponovni premislek in redefinicijo. Koncept Korporativne socialne odgovornosti (CSR) se je v kratkem oblikoval kot
reakcija na trditev: »korporacije ne odgovarjajo za svoja dejanja«. Tak{ne trditve so posledica globalizacije, ki
po ve~ini temelji na logiki zavajanja mno`ic. V upanju, da CSR ne bo ena od teh zavajajo~ih logik korporacij,
ampak eno od sistemskih orodij za bolj{e `ivljenje vseh, prispevek predstavlja CSR v kontekstu razvoja na
Polskem, ter analizira njegov sistemski pristop.
THE SYSTEMS APPROACH TO CSR
Abstract
Corporate globalization has reached the point when the negative sides of this process are starting to be a key
perspective to rethink it. The concept of Corporate Social Responsibility (CSR) was shortly outcome reaction to the
statement: “corporations are not responsible for their actions”. Such statement is the outcome of the globalization
process, which was much more like a crowd-misleading logic than a logic applied to a crowd behavior. And,
hopefully, CSR will not be just one more “crowd logic” of corporations, but a systemic tool for a better life of
everybody.The paper presents: the CSR in the context of its development in Poland, and the systems approach to
analyze the CSR.
42
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
UVELJAVLJANJE POSLOVNE ETIKE V VISOKO[OLSKIH PROGRAMIH V
SLOVENIJI
[tefka Gorenak, M.S.
Faculty of Commercial and Business Sciences
[email protected]
Povzetek
Dandanes {tevilni trendi vplivajo na poslovne {ole v smeri bolj{ega pou~evanja in odgovornosti za vlogo
"poslovanja v dru`bi". Z raziskavo smo ugotovili, da med drugim, obstajajo jasne potrebe podjetij in {tudentov
po raziskavah, izobra`evanju in usposabljanju na podro~ju poslovne etike. Pou~evanje o pomenu odgovornosti
podjetij {e zdale~ ni "main stream" ekonomskih/poslovnih kurikulumov (dr`avnih in zasebnih) fakultet v Sloveniji.
Izbolj{anje akreditacijskih procesov ima pomembno vlogo pri hitrej{em uveljavljanju poslovnega (poslovne etike,
dru`bene odgovornosti podjetij, popolnoma odgovornega upravljanja, trajnosti), izobra`evanja v
dru`bi/skupnosti, nova vloga in odgovornost izobra`evalne institucije poziva, da izpolnijo pri~akovanja {tevilnih
interesnih skupin ({tudenti, dru`ba, podjetja in vlade). Fakultete so vedno bolj odgovorne za svoj socialni in okoljski
vpliv.
Hkrati je ta dokument poro~ilo o raziskavi, da bi ocenili, v kolik{ni meri se slovenske ekonomske/poslovne
fakultete vklju~ujejo v profesionalni razvoj in aktivnosti s poudarkom na razvoju izobra`evanja svojih {tudentov za
trajnostni razvoj (vklju~no s poslovno etiko). Ve~ina univerz je imela informacije o u~nem na~rtu na voljo na spletnih
straneh. Poleg tega ta raziskava ka`e, da obstajajo zelo omejene aktivnosti za profesionalni razvoj; to dejstvo
evidentno utemeljuje razlago za omejen obseg izobra`evanja na fakultetah za trajnostni razvoj.
Nazadnje, raziskava zagotavlja podlago za raziskovanje programov profesionalnega razvoja, ki bo najbolj
uspe{en in u~inkovit ob spodbujanju izobra`evanja za primer trajnostnega razvoja, kjer igra (poslovna) etika zelo
pomembno vlogo. Etika soodvisnosti in dru`bene odgovornosti podjetij je prikazana kot nova razvojna faza v
dru`bi blaginje.
IMPLEMENTATION OF BUSINESS ETHICS IN HIGHER EDUCATION CURRICULA
IN SLOVENIA
Abstract
A number of recent trends are influencing business schools towards better teaching and accounting for the role of
“business in society”. The survey found, among other things, that there is a clear demand from business and
students for research, education and training on business ethics issues; that teaching on the role of business responsibility is far from being “main-stream” to the economics/business curriculum of (state and private) faculties in
Slovenia. Improving accreditation processes will play an important part in speeding the business (business ethics,
CSR, TRM, sustainability) education community with the new roles and responsibilities they are asked to fulfil by a
wide range of stakeholders (students, society, business and government). Faculties are increasingly made
accountable for their own social and environmental impact.
Simultaneously, this paper seeks to report on research undertaken to assess the extent to which Slovenian
economics/business faculties were engaged in professional development activities focusing on the development
of education for sustainability (including business ethics) for their students. Majority of universities had information
about curriculum available on web sites. Furthermore, this research indicates that there is only very limited professional development activity; this fact provides one explanation for the limited extent to which education for
sustainability is evident in faculties.
Finally, research provides a base for the exploration of professional development programs that will be the most
effective and efficient in facilitating education for e.g. sustainability where (business) ethics plays very important
role. Ethics of interdependence and corporate social responsibility is shown as a new development phase in a
welfare society.
43
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
SVETA VLADAR - BLAGOVNA ZNAMKA, KI MLADE RAZUME
PRIMER USPE[NEGA IN INOVATIVNEGA KOMUNICIRANJA Z MLADIMI
SKOZI BLAGOVNO ZNAMKO
Nina Malec
Nova Kreditna banka Maribor, Slovenija,
sektor marketinga in korporativnega komuniciranja, upravljavka storitev za mlade
[email protected]
Povzetek
Nova KBM je na podlagi {ir{e raziskave med mladimi od 15 do 32 let zasnovala novo blagovno znamko Sveta
Vladar. Ena glavnih ugotovitev omenjene raziskave je bila, da so finance in ban~na ponudba za mlade
nezanimive ter da se za poslovanje z banko odlo~ajo po sili razmer. S ciljem mladim pribli`ati svet financ, jih
finan~no izobraziti in pod enotnim imenom predstaviti ponudbo za mlade Nove KBM je nastala blagovna znamka
Sveta Vladar. Blagovna znamka predstavlja svet financ skozi zabavno in razumljivo komunikacijo, ki jo podpira
koristna in izobra`evalna vsebina. Pri izboru nove komunikacijske platforme se je Nova KBM odlo~ila za
najsodobnej{e komunikacijske kanale. Osrednjo komunikacijsko orodje predstavlja stand up predstava Sveta
vladar. Ob lansiranju pa smo vzpostavili tudi novo spletno stran za mlade www.svetavladar.si, ki predstavlja
sredi{~e t. i. spletnega vesolja, saj je povezana z dru`benimi omre`ji, kot sta Facebook in YouTube, kjer se mladi
danes vedno ve~ zadr`ujejo.
SVETA VLADAR (RULER OF THE WORLD) – A TRADEMARK THAT UNDERSTANDS THE YOUTH
AN EXAMPLE OF SUCCESSFUL AND INNOVATIVE COMMUNICATION WITH
THE YOUTH THROUGH A TRADEMARK
Abstract
On the basis of a broader survey conducted among the young people aged between 15 and 32, Nova KBM
launched a new trademark ? Sveta Vladar (Ruler of the World). One of the main findings derived from the survey
was that the finance and the services provided by banks are not particularly interesting for young people and that
they must, perforce, choose a bank to settle their financial matters. The trademark Sveta Vladar (Ruler of the World)
has been developed with the aim to bring the world of finances closer to young people, to educate them
financially, and to present the services of Nova KBM for young people under a unified name. The trademark
presents the world of finances through an entertaining and understandable communication, supported by a useful
and educational content. In selecting a new communication platform, Nova KBM has chosen the most modern
communication channels. The central communication tool is the stand-up performance Sveta Vladar (Ruler of the
World). In addition, upon launching this trademark, Nova KBM established a new website for young people,
www.svetavladar.si, which forms the centre of the so-called web universe, since it is linked to social networks such
as Facebook and Youtube where young people spend more and more time.
V Novi KBM smo s strategijo, ki je bila postavljena leta 2009 za obdobje naslednjih {tirih let, v ospredje postavili
tudi mlade. V banki se zavedamo, da se trg nenehno spreminja, konkurenca na ban~nem trgu, predvsem pri
nagovarjanju mladih, pa je izredno mo~na. V ponudbi ve~jih razlik ni, zato moramo biti inovativni v na~inu
pristopa do mladih, v na{i komunikaciji, ki je namenjena tej ciljni skupini. To je bil povod, da smo se odlo~ili za
izvedbo celovite prenove komunikacije z mladimi.
44
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
NA KRATKO O KNJIGI 'ESEJI O DRU@BENI ODGOVORNOSTI’
(Published by: IRDO In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti, Maribor,
And co-publishers
ECPD Mednarodni in{titut za trajnostni razvoj, prostorsko na~rtovanje in okoljske {tudije,
Ljubljana and Dru{tvo Ypsilon, Ljubljana
Editors and coauthors: DDr. Matja` Mulej, Anita Hrast, with 17 coauthors)
Matja` Mulej, Anita Hrast
IRDO, Slovenia
Povzetek
Prispevek poro~a o novi knjigi o dru`beni odgovornosti, ki sega dlje od dru`bene odgovornosti podjetij in jo
{teje za zamisel, ki je `e invencija (t.j. novost, ki obeta korist) in bi naj postala dru`beno-ekonomska inovacija
(t.j. novost, ki v praksi dokazano daje novo korist uporabnikom), zato da bi sedanje civilizacija ljudi pre`ivela.
Dosedanji dru`beno-ekonomski model – neo-liberalizem – je ustvaril zelo veliko za zelo malo ljudi in `al uni~il {e
mnogo ve~ za vse ljudi. Samo dva meseca po izidu je bil potreben ponatis knjige.
BRIEFLY ABOUT THE BOOK 'ESSAYS ON SOCIAL RESPONSIBILITY'
Abstract
The contribution reports about a new book on social responsibility, reaching beyond corporate social responsibility
and considers it as an invention (i.e. a novelty promising new benefit) that is supposed to become a socioeconomic innovation (i.e. a novelty proven in practice as a new source of users’ benefit) for humankind’s current
civilization to survive. The socio-economic model and practice of so far – the neo-liberalism – has created very
much for very few and ruined even more for all humans, unfortunately. After only two months a reprint of the book
was necessary.
----------------------------------------
STATISTIKA OBJAV V SLOVENSKIH MEDIJIH O DRU@BENI ODGOVORNOSTI
Tatjana Novak, Bo{tjan Vil~nik, Adrijana Lubej,
Press clipping d.o.o., Slovenija
[email protected], [email protected], [email protected]
Povzetek
V analizi medijskega pojavljanja so statisti~ni podatki o pojavljanju klju~nih besed: dru`bena odgovornost, In{titut
za razvoj dru`bene odgovornosti, IRDO, HORUS, Anita Hrast. Vir analize je zbirka 394 objav s klju~nimi
besedami IRDO, ki smo jih v obdobju med 01. 03. 2010 in 28. 02. 2011 zasledili v slovenskih tiskanih in
elektronskih medijih. Izstopala sta mesec februar 2011 z najvi{jim in mesec julij 2010 z najni`jim {tevilom objav.
Mese~no popre~je zna{a 32,8 objav.
Celotno ponudbo na{ih analiz najdete na slede~i povezavi: http://www.pressclip.si/vsebina.php?id=37
MEDIA CLIPPING - STATISTIC OVERVIEW ON SOCIAL RESPONSIBILITY
Abstract
In the analysis of media there are statistical data about publishing of the pre-defined key words: Social responsibility, Institute for the Development of Social Responsibility, IRDO, HORUS, Anita Hrast. The source of analysis is
the collection of 394 reports with key words IRDO, that we have registered as media coverage in Slovene printed,
broadcast media or Internet. The most reports were there in February 2011 and lowest rate of publishing we have
registered in July 2010. Monthly average of media covering is 32.8 articles.
More information and our offer you can find here: http://www.pressclip.si/vsebina.php?id=37
45
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
46
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
C. Mladinsko delo v praksi
47
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
ZAKON O PROSTOVOLJSTVU KOT FORMALNI OKVIR DRU@BENO
ODGOVORNIH VSEBIN
Borut Ambro`i~, MSc
Maribor Art Galery (UGM), Slovenija
[email protected]
Povzetek
Pojem prostovoljstva je tesno povezan s konceptom dru`bene odgovornosti, katerega rde~a nit je prostovoljni
pristop k re{evanju trajnostno naravnanih vpra{anj. Predlog Zakona o prostovoljstvu predstavlja sistemsko ureditev
tega podro~ja, ki je v veliki meri vezano na mlado populacijo. Zakon dolo~a minimalne pogoje za prostovoljce
in prostovoljske organizacije ter za organiziranje in opravljanje prostovoljskega dela, dolo~a pomen prostovoljstva, opredeljuje pojme, temeljna na~ela in pogoje za opravljanje organiziranega prostovoljskega dela,
pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij ter vlogo dr`ave, lokalnih skupnosti, prostovoljskih
in nepridobitnih organizacij pri spodbujanju in razvoju organiziranega prostovoljstva.
S predlogom zakona se prav tako ureja {ir{e podro~je dru`beno koristnega dela posameznika in prostovoljskih
organizacij, ki s svojimi aktivnostmi, znanjem in izku{njami pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju dru`be.
Predmetni zakon sledi ustavnim in ~love{kim vrednotam in na~elom o razvoju solidarne, socialne, humane in
enakopravne dru`be. Za namen vzpodbujanja prostovoljstva je predvidena priprava strategije razvoja prostovoljstva, ki jo bo Vlada RS sprejemala za obdobje petih let.
Formalni okvir prostovoljstva med drugim odpira tudi mo`nosti za vklju~evanje brezposelnih v prostovoljsko delo
in s tem v aktivni del prebivalstva, kar pozitivno u~inkuje tako na raven samopodobe brezposelne osebe kot na
dvig mo`nosti za ponovno zaposlitev. Vzpodbujanje razvoja prostovoljstva in prostovoljskih organizacij lahko
pomembno prispeva k zni`evanju rev{~ine, vi{ji zaposljivosti prebivalstva, razvoju dru`beno odgovorne zavesti
ter vzpodbujanju aktivnega prebivalstva tudi v segmentu javnih institucij (primer UGM). Predlog zakona tudi uvaja
dr`avna priznanja za izjemne dose`ke na podro~ju prostovoljstva za posameznika in organizacije, z namenom
vzpodbujanja prostovoljstva ter dviga prepoznavnosti pomena prostovoljstva v dru`benem okolju.
LAW ON VOLUNTARISM AS A FORMAL FRAMEWORK OF
SOCIAL-RESPONSIBLE CONTENTS
Abstract
The concept of volunteering is closely related to the concept of social responsibility. The common thread is a
voluntary approach to sustainable addressed issues. The bill on volunteering represents a system regulation of this
field, which is largely linked to the younger population. The law lays down minimum standards for volunteers and
voluntary organizations, as well as standards to organize and carry out voluntary work. It defines the importance
of volunteering, definitions, basic principles and conditions for the provision of organized volunteering, rights and
obligations of volunteers and voluntary organizations and the role of state, local communities, voluntary and nonprofit organizations in the promotion and development of organized volunteering.
The bill also covers a wider field of socially useful work of individuals and voluntary organizations, whose
activities, knowledge and experience contribute significantly to the sustainable development of society. The
mentioned law follows constitutional and human values as well as principles of the development of a sympathetic,
social, humane and egalitarian society. For the purpose of promoting volunteering, the government intends to
prepare a development strategy of volunteering that will be adopted for a period of five years.
The formal framework of voluntarism gives also the opportunities for the unemployed to become active in this field,
which has a positive effect on the level of self-esteem of unemployed persons as well as on the increased opportunities of re-employment. Encouragement of the development of volunteering and voluntary organizations may
contribute significantly to the reduction of poverty and higher employability. It may develop social responsibility
awareness and encourage the active population in the segment of public institutions (such as UGM). The bill also
establishes national awards for outstanding achievements in the field of volunteering for both individuals and
organizations in order to encourage volunteering and increase the recognition of the importance of volunteering
in the social environment.
48
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
GLOBALNO VIRTUALNO SODELOVANJE IN IZMENJAVA ZNANJA ZA
TRAJNOSTNI RAZVOJ - PRIMER CHALLENGE: FUTURE
Andreja Kodrin, M.Sc.
Founder and President of Challenge:Future
[email protected]
Darja Leskovec, MBA
Oxford Internet Institute
University of Oxford
[email protected]
Dr. Nadya Zhexembayeva
Vice President of Challenge:Future
Coca-Cola Chair of Sustainable Development
IEDC-Bled School of Management
[email protected]
Povzetek
Danes se svet soo~a z mo~nimi mega-trendi in intenzivnimi izzivi trajnosti, ki neizogibno oblikujejo na{o sedanjost
in dolo~ajo na{o prihodnost. V tak{nih okoli{~inah lahko samo globalno sodelovanje in skupni ukrepi vodijo do
uspe{ne odzivov. Vendar pa so zaradi poplave informacij vsi segmenti prebivalstva zasi~eni in pasivni, vklju~no
z najbolj aktivnimi in uspe{nimi - mladimi. Za odpravo teh te`av imamo tri bistvena vpra{anja: kako pove~ati
zavedanje, kako spodbuditi radovednost in kako spodbuditi mladino vsega sveta k sodelovanju? Globalno
tekmovanje {tudentov v inovacijah kot ideja ni novo, vendar ima Challenge: Future ve~ raznolikosti od hrabre
odlo~itve do pozitivne vizije prihodnosti in vklju~itve mladih v upravljanje. Prvo leto Challenge:Future se je izkazalo
kot zelo uspe{no. Tekmovanje je privabilo 1,639 tekmovalcev, ki so sodelovali v 550 skupinah, prihajajo~ih iz
245 fakultet in poslovnih {ol iz 72 dr`av. Kakorkoli, skupnost je dosegla ve~ kot 14.000 ~lanov, ki prihajajo iz
ve~ kot 1000 {ol in fakultet iz 199 dr`av. Nate~aj se je razvil v prvi resni~no globalni forum za mlade (18- do
30-letniki), zato je Challenge: Future najve~je, najbolj dostopno, po{teno, in mo~ dajajo~e {tudentsko tekmovanje
na svetu, ki povezuje in motivira svetovno mladinsko ustvarjalnost za trajnostne re{itve.
GLOBAL VIRTUAL COLLABORATION AND KNOWLEDGE SHARING FOR A
SUSTAINABLE FUTURE: THE CASE OF CHALLENGE: FUTURE
Abstract
The world today is confronting with powerful mega trends and intensifying sustainability challenges that inexorably
shape our present and determine our future. In such circumstances only global collaboration and joint actions can
lead to successful responses. However, due to the flood of information all segments of the population are sutured
and passive, including the most active and prosperous, youth. To overcome these problems there are three crucial
questions: how to raise awareness; how to inspire curiosity; and how to engage global youth in collaboration?
The global student innovation competition as an idea is not new, but Challenge:Future has several differentiations
from bold determination to the positive vision of the future to engaging the youth into the management. The first
year of Challenge:Future has been proven to be a success. The competition attracted 1,639 competitors collaborating in 550 teams, coming from 245 faculties and business schools from 72 countries. However, the community
reached more than 14,000 members coming from more than 1,000 schools and faculties from 199 countries.
The competition has evolved into the first really global forum for youth (18– to 30-year-olds), making at the same
time Challenge:Future the largest, most accessible, fair, and empowering student competition in the world that
connect and motivate global youth creativity for sustainable solutions.
49
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
UGM KOT DRU@BENO ODGOVORNA INSTITUCIJA V ODNOSU DO
STAROSTNE SKUPINE MLADIH
Borut Ambro`i~, MSc,
Maribor Art Galery (UGM), Slovenija
[email protected]
Ur{ka Babuder
Maribor Art Galery (UGM), Slovenija
[email protected]
Povzetek
UGM ima {iroko razvit pedago{ki program, s poudarkom na mladih. Otroci in star{i lahko z raznolikim programom
~ez vse leto spoznavajo bogat svet moderne in sodobne umetnosti. Otro{ke in dru`inske ustvarjalnice, pravlji~ne ure,
detektivske igre, otro{ki dan umetnosti in tradicionalna razstava otro{kih del za otroke in dru`ine povezuje z dogajanjem
in razstavnim programom UGM. Razvit je tudi program za skupine pred{olskih in {olskih otrok v sodelovanju z ve~ kot
100 vrtci in osnovnimi {olami v Mariboru, okolici ter {ir{i SV regiji. S programi za dijake in {tudente spodbujamo
poglobljeno spoznavanje umetnosti, natan~no opazovanje umetni{ki del ter samostojno izra`anje idej. Poudarek je na
opazovanju, pogovoru, analizi, re{evanju problemov, aktivnega u~enja in bogatenju besednega zaklada ter na
spoznavanju dru`beno odgovornih vsebin. Kot primer dobre prakse vsekakor izstopa trienale Ekologija in umetnost, ki
predstavlja umetnike, ki v svojih delih i{~ejo odgovor na eksisten~na in ontolo{ka vpra{anja ter v sredi{~e del postavljajo
temo ~lovek-narava-~lovek.
S programom za skupine s posebnimi potrebami posku{amo galerijo in umetnost pribli`ati vsem obiskovalcem.
Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi vodji razli~nih skupin. Po potrebi galerija pride tudi na obisk? skupine,
ki ne morejo do galerije, obi{~emo in s seboj prinesemo umetnost, igro in ustvarjanje. Obiskovalci si ogledajo razstavo
in spoznajo umetni{ka dela skozi didakti~ne igre in naloge, ki jih usmerjajo v aktivno sodelovanje in razumevanje.
Poudarek je na spro{~enem pogovoru, igri in na prilagajanju specifi~nim zna~ilnostim skupine mladih. Program nosi
predznak dru`bene odgovornosti, saj je za skupine oziroma udele`ence brezpla~en. Udele`enci programov svoje
izdelke predstavijo na vsakoletni razstavi pedago{kega programa UGM Miprijagalerija.
S pomo~jo primernih oblik in metod dela pedago{ki vodja la`je in u~inkoviteje dosega `elene vzgojno-izobra`evalne cilje.
Poleg ute~enih oblik in metod dela, dajemo poseben poudarek tudi izkustvenemu u~enju in s tem konkretni izku{nji, razmi{ljajo~emu opazovanju, abstraktni konceptualizaciji ter aktivnem eksperimentiranju. Dejavno vklju~evanje obiskovalcev v
spoznavanje razstave, umetnikov ter umetni{kega sveta te motivira, nadgrajuje njihova vedenja in jih duhovno bogati.
UGM AS A SOCIAL RESPONSIBLE INSTITUTION IN RELATION TO THE GROUP
OF YOUNG PEOPLE
Abstract
The UGM has developed a broad educational program focusing on young people. Children and parents can get in
touch with a diverse program throughout the year and learn about the rich world of modern and contemporary art.
Children and families workshops, fairy-hours, detective games, children's day art exhibition and traditional children's
exhibitions of their work are an active part of the UGM events and exhibition program. A program was developed for
groups of preschool and school children in cooperation with more than 100 kindergartens and primary schools in
Maribor, surroundings and the wider north-east part of Slovenia. The programs encourage students to in-depth
understanding of art, carefully observing works of art and self expression of ideas. The emphasis is on observation,
discussion, analysis, problem solving, active learning and enrichment of vocabulary and to learn about social-responsible
contents. As an example of good practice is the Triennial Ecology and Art, which represents artists whose works are
looking for the answer to the existential and ontological questions and put in the centre the theme of “human-nature-man”.
The program for groups with special needs intends to bring art and the gallery closer to all visitors. Programs are
developed in cooperation with expert of various groups. If necessary, the gallery comes to potential visitors who are
unable to visit our gallery, bringing them art to see and touch, plays and workshops. Visitors see the exhibition and learn
about works of art through instructional games and tasks to be directed to the active cooperation and understanding.
The emphasis is on a relaxed conversation, play, and to adapt to the specific characteristics of youth. The program
bears the sign of social responsibility as it is for groups or participants free of charge. The participants presented their
products at the UGM annual exhibition teaching program “Miprijagalerija”.
With the help of appropriate forms and methods of teaching a pedagogic tutor achieves easier and more effective
desired educational goals. Furthermore, apart from established forms and methods of work, we give special emphasis
to experiential learning as well as to practical experience, minded observation, abstract conceptualisation and active
experimentation. Active involvement of users in learning about the exhibition, artists and art world motivates their
behaviour and enrich them spiritually.
50
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MEDKULTURNA KOMPETENCA KOT DEJAVNIK NA^RTOVANJA NEFORMALNEGA
IZOBRA@EVANJA ZA DRU@BENO ODGOVORNOST
Moira Kob{e
MKC Maribor, Ljubljanska ul. 4, 2000 Maribor
[email protected]
Povzetek
V okviru projekta Mladi ambasadorju medkulturnega dialoga, se je v letu 2010 odvijalo usposabljanje z
naslovom »medkulturno spoznavanje« in »medkulturna izku{nja«. Tretji del izobra`evanja z naslovom »medkulturno
v praksi« je bila konkretna izvedba aktivnosti za u~enje medkulturnega dialoga, katere na~rtovanje je sovpadlo z
organizacijo delavnice kot oblike neformalnega izobra`evanja z naslovom »Dru`bena odgovornost«.
Pri na~rtovanju delavnice je bil izpostavljen problem strukturiranja izobra`evalnega procesa, ki bi posameznika
pripeljal do njemu lastnega in za podro~je njegovega delovanja relevantnega pojmovanja dru`bene
odgovornosti.
Pregled obstoje~ega pojmovanja ni v celoti odgovarjal na vpra{anja s katerimi se mladi sre~ujejo. Izobra`evanje
je v tem smislu bilo oblikovano kot prehod od spoznavanja osnovnih pojmov, ki so lahko gradniki koncepta
dru`bene odgovornosti, predvsem skozi vidik medkulturnosti, do oblikovanja delovne definicije dru`bene
odgovornosti, kot jo razumejo mladi: »Dru`bena odgovornost je zlasti samospra{evanje o tem, kaj lahko dam
dru`bi sam, ali sem s svojim vedenjem in ravnanjem spo{tljiv do drugih ter samoocenjevanje (kako `ivim). Najprej
je potrebno spoznati samega sebe preden spoznamo druge. Dru`beno odgovorno ravnanje vklju~uje spodbujanje
kulture dialoga«.
Vklju~itev medkulturne kompetence v izobra`evalni proces je bilo izvedeno s pomo~jo iger asociacij, simulacijskih
iger in tehnik skupinskega dela, ki so vklju~evale medkulturni vidik (lastna kulturna identiteta, prepoznavanje
sodobnih sistemov dru`benih odnosov in njihovo preseganje, upo{tevanje in sprejemanje razli~nosti, ve{~ina
komuniciranja v skupini ipd.).
Mladi so oblikovali novo, delovno definicijo koncepta dru`bene odgovornosti, ki je prenosljiva v razli~na
podro~ja mladinskega dela in omogo~a jasnej{e na~rtovanje vseh aktivnosti, ki vklju~ujejo elemente dru`bene
odgovornosti.
INTERCULTURAL COMPETENCE AS A FACTOR IN PLANNING NON FORMAL
EDUCATION ACTIVITIES FOR SOCIAL RESPONSIBILITY
Abstract
Within the framework of a project named “Young Ambassadors of Intercultural Dialogue”, two training activities
for youth workers with the title “Intercultural Learning” and “Intercultural Experience” took place in 2010. The third
part of the training was named “Intercultural in practice” and was a concrete task for participants to implement an
activity for learning intercultural dialogue in their local environment. This task coincided with the organisation of a
workshop as a form of non formal education, named “Social Responsibility” and which took place in Youth Cultural
Centre of Maribor.
A problem occurred in the process of planning the workshop, which had to do with the question of “How to
structure an educational process” that would lead the participants to come up with a meaning of social responsibility in two ways; the concept of social responsibility would have to reflect the participants point of view and that
of their field of work or interest.
A brief review of current explanations of the concept did not entirely answer the questions that young people face
nowadays. The workshop was therefore designed as a process of transition from learning about the basic
concepts, which may be the elements of social responsibility, to formation of a working definition of the concept,
mainly through an intercultural perspective. The definition as young people understand it is following: “Social
responsibility is mainly a self questioning process that includes questions like: What can I give to the society, Is my
behaviour and treatment of others respectful and a process of self estimation about “How I live”. First we have to
get to know ourselves to be able to comprehend others. Social responsible actions include the culture of dialogue”.
The incorporation of intercultural competence in the educational process has been carried out through association/simulation games and group work techniques that involved intercultural perspective (one's own cultural
identity, recognition of modern systems of social relations, respect and acceptance of diversity, communication
skills in a heterogeneous group etc.).
New working definition of the concept is transferable to different areas of youth work and provides a clearer basis
for planning activities that include elements of social responsibility.
51
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
KAKOVOST V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH TER ODZIV NEVLADNIH
ORGANIZACIJ, CERTIFICIRANIH PO MODELU »NVO STANDARD
KAKOVOSTI« NA POTREBE MLADIH
Blanka Kaker
Slovenski institut za kakovost in meroslovje
[email protected]
Tina Divjak
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Povzetek
Prvi del prispevka prikazuje pregled razli~nih modelov in standardov kakovosti, ki jih uporabljajo nevladne organizacije po svetu kot del svoje strategije za zagotovitev strokovnosti, transparentnosti ter dobrega in racionalnega
upravljanja z viri (ISO 9001, model poslovne odli~nosti, PQASSO ). V drugem delu prispevka je podrobneje
predstavljen slovenski model »NVO Standard kakovosti« ter dobra praksa pri uvajanju tega modela v organizacijah, ki delajo z mladimi.
QUALITY IN NGOS AND THE RESPONSE OF NGOS WITH CERTIFICATES
MATCHING THE MODEL 'NGOS QUALITY STANDARDS' TO THE NEEDS OF
YOUNGSTERS
Abstract
The first part of the paper gives an overview of different models and quality standards used by non-governmental
organizations around the world as part of its strategy to ensure professionalism, transparency and good and
rational management of resources (ISO 9001, business excellence model, PQASSO). The second part is
presented in detail Slovenian model "NGO Quality Standard” and good practice in implementing this model in
organizations working with young people.
----------------------------------------
PREDSTAVITEV IZOBRA@EVANJA IN VZGOJE Z DELOM NA ULICI
Polona Dominik
Univ. dipl. soc. ped., Rakovni{ka 6, Ljubljana
Fax: 01/427-3040, email: [email protected]
Povzetek
Zavod Salesianum OE Skala je zasebna, neprofitna, nevladna, nepoliti~na organizacija za mladinsko uli~no
vzgojo, ki deluje `e 15 let.
Program vklju~uje tri osnovne oblike dela z mladimi: uli~no delo, mladinski center in individualno delo. Program
poteka v mestnem stanovanjskem kompleksu, kjer je mladina zelo izpostavljena negativnim vplivom ulice, obstaja
stalna nevarnost padca v za~arani krog nasilja, zasvojenosti, neuspeha v {oli in doma, brezposelnosti, nesmisla,
te`ave, povezane z imigracijo itd. Ciljna skupina so otroci in mladostniki, ki pre`ivijo ve~ino ~asa na ulicah. Ti
so ozna~eni z vedenjsko in socialno stisko, te`avami v {oli, doma in v dru`bi (u~enje, socializacija, fizi~na in
psiholo{ka tematika, fizi~no in psihi~no nasilje, zasvojenost, vpletenost v kazniva dejanja), kot tudi z manj{imi,
omejenimi in zapravljenimi mo`nostmi in prilo`nostmi. Posebnost na{ega programa je pristop k mladim v njihovem
okolju, zunaj, povabilo v programe za njihov osebni razvoj in prepre~evanje. Z metodo "uli~na animacija" in
mobilni mladinski center "Minibus veselja” nudimo mladim varno okolje za konstruktivno pre`ivljanja prostega
~asa, kraj, kjer se lahko mladina pou~i in ji svetujemo, prostor za neformalno u~enje, igre, razprave, sprostitev,
ustvarjalnost, ... ,..." Minibus veselja" tako deluje kot preventivno sredstvo proti ve~ dejavnikom tveganja, katerim
so mladih v mestnih stanovanjskih kompleksih podvr`eni (zasvojenosti, nasilje, kriminal, osamljenost,..). Ta minibus
je majhen kombi, ki je preurejen v igralnico in u~ilnico. Poleg dejavnosti, ki potekajo na mobilnem delu
mladinskega centra, je vklju~enih tudi veliko {portnih aktivnosti, vse s ciljem: pomagati mladim priseljencem
vklju~evanje v dru`bo.
52
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
PRESENTATION OF STREET-WORK EDUCATION
Abstract
Zavod Salesianum OE Skala is a private, non-profit, non-governmental, apolitical organization for youth street
education program for 15 years now.
The program includes three basic forms of youth work: street work, youth centre and individual work. The program
takes place in an urban residential complex, where youth is extremely subjected to negative influences of the
streets; there is a constant risk of falling into a vicious circle of violence, addiction, failure at school and at home,
unemployment, meaninglessness, problems connected with immigrations etc. Target group are children and
youngsters who spend most of the time on the streets. They are marked by behavioral and social distress, problems
at school, at home and in society (learning, socialization, physical and psychological issues, physical and psychological violence, addiction, involvement in crimes), as well as less, limited or wasted possibilities and opportunities. Specialty of our programme is approach to the youngsters in their environment, outside, invitation to
programmes for their personal development and prevention. With method “street-animation” and mobile youth
centre “Minibus of joy we are offering youngsters a safe environment for constructive spending of free time, a place
where youth can be informed and counseled, a place for informal learning, games, discussion, relaxation,
creativity,... ,...”Minibus veselja” as such acts as a preventive means against several risk factors, which youth in
urban residential complexes are subjected to (addiction, violence, crime, loneliness,..). This minibus is a small van,
which has been reorganised into a playroom and classroom. Apart from activities taking place at the mobile youth
centre, plenty of sports activities are included as well, all with the goal: to help young immigrants to integrate into
society.
----------------------------------------
VSESLOVENSKA MLADINSKA AKCIJA MLADEFACE
Maja Albahari Vernik
National Youth Council of Slovenia
Erjav~eva 4, 1000 Ljubljana
[email protected]
www.mss.si
Povzetek
Mladi smo steber dru`be, ampak to `al pogosto pozabljamo. Da bi mlade ozavestili o njihovem pomenu v dru`bi,
z namenom prebujanja kolektivnega duha ter povezovanja mladih v Sloveniji ter nenazadnje tudi z namenom
pritegniti pozornost medijev in javnosti, smo se odlo~ili mnibilizirati vse mlade Slovenke in Slovence (15-29 let)
na isti dan (21. maj 2011) in s skupnim ciljem: narediti veliko dobrih del! Vsak od nas se bo ozrl okrog sebe ter
se nato zamislil, kako lahko sam, s svojimi spretnostmi in znanjem, prispeva k bolj{i dru`bi, zavedajo~ se, da
majhna dejanja lahko prejemniku zelo veliko pomenijo.
^e ponazorim; vsak, ki bo obiskal spletni portal akcije nekaj dni prej, bo lahko videl na zemljevidu Slovenije
seznam dobrih del in aktivnosti, ki jih bomo mladi izvedli 21. maja: od preprostih dejanj, kot je pomo~ pri u~enju
sosedovemu sinu, ~i{~enja in urejanja zanemarjenega otro{kega igri{~a, pomo~i starej{i sosedi pri kopanju in
obdelavi vrta...do zahtevnej{ih aktivnosti, kot je barvanje fasade krajevnega mladinskega centra, izvedba
dobrodelne gledali{ke predstave, ipd.
Kot posameznik ali v skupini, javno ali zasebno, organizacjsko zahtevno ali preprosto; vsa dejanja {tejejo in so
pomembna!
SLOVENIAN YOUTH INITIATIVE YOUNGFACES
Abstract
Young people are the pillar of the society, but we tend to forget that too often. In order to raise the young people's
awareness about their importance for the society, to awaken the collective spirit and connect all young people in
Slovenia and also to get the attention of the public, we decided to mobilize all Slovenian young people (15-30
years) on the same day (May 21st 2011) and for the same objective: to do a long list of good works! Everyone
will have to look around and then inside themselves in order to indentify how they can contribute to better society,
environment, relationships...keeping in mind that often small things can be huge in the eyes of somebody
else.However, if you check the campaign's on-lione portal on May 21st or later, you will be able to see a
53
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
neverending number of activities and good works that will have been done by young people all over Slovenia on
that day: from simple actions as helping the neighbour's son to study, cleaning the kindergarden's playground,
helping your elderly neighbour to dig and prepare the garden for seeding and planting; to more demanding
actions like organizing a charity drive for a poor family from your village, painting the Youth Centre's facade,
planting trees in the city centre, etc. Individually or in groups, in public or private, logistically demanding or simple
actions; they all matter and make a big difference!
----------------------------------------
[TUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V MARIBORU - CILJI, IZZIVI IN
DOSE@KI
@iga Schmidt
President of Student Organisation of University of Maribor
Povzetek
[tudentska organizacija Univerze v Mariboru ([OUM) je stanovska skupnost {tudentov Univerze v Mariboru. Kot
{tudentov vredna organizacija, z razvejano strukturo {tudentskih interesnih dejavnosti in vodenjem {tudentske
politike, celostno zadovoljuje potrebe {tudentov. Ob {tevilnih ob{tudijskih aktivnostih, vodi [OUM tudi {tudentsko
politiko na podro~ju izobra`evanja, socialnega in ekonomskega polo`aja {tudentov ter mednarodnega sodelovanja
Rde~a nit vseh projektov, ki se izvedejo v [OUM, je medsebojna solidarnost in skrb za vsa `iva bitja. Na ta na~in
`elimo spodbujati ~ut do so~loveka v upanju, da lahko skupaj spremenimo svet na bolje.
Prednosti delovanja {tudentskih organizacij pa niso le na strani uporabnikov, ampak tudi na strani sodelavcev.
[tudenti, ki aktivno delujejo v okviru tovrstnih organizacij, pridobijo pri svojem udejstvovanju {tevilne prakti~ne
izku{nje za vse `ivljenje.
THE STUDENT ORGANISATION OF UNIVERSITY OF MARIBOR –
AIMS, CHALLENGES AND ACHIEVEMENTS
Abstract
The Student Organisation of University of Maribor (SOUM) is an association of students of University of Maribor.
The main aim of The Student Organisation of University of Maribor is to motivate students and entirely fulfil their
needs with diverse spectrum of student extra curriculum activities on different areas and international cooperation.
Beside numerous student activities, SOUM is trying its best to also deliver student policies in the field of education,
social and economical status of students and international collaboration.
The latent idea of all SOUM’s projects is to show students and other people solidarity and care for other human
beings. Namely that kind of behaviour can lead to invigoration of empathy and willingness to help and change
the situation.
It has also to be pointed out, that advantages of student organisations are not only on the side of users but also
on the side of creators. Students who work in such organisations gather respected experiences directly from
practice.
54
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MLADINSKO DELO V TEORIJI IN PRAKSI
Irena Mrak
podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije za mladinsko delo
[email protected]
Petra Pucelj Lukan
urednica knjige Mladinsko delo v teoriji in praksi
[email protected]
Povzetek
Mladinsko delo se v osnovi dogaja v praksi, z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju pa je dobilo
tudi svojo formalno obliko. Je na~rtovan proces, ki se dogaja v civilni sferi dru`be in omogo~a doseganje razli~nih
u~nih izku{enj, osebni razvoj vsakega mladega ~loveka ter mo`nost aktivne participacije. Vse to se dogaja preko
razli~nih metod, ki se v mladinskem delu dogajajo na ravni sistema (kot delovanje organizacije) ali kot orodje (kot
projekt ali del programa). Imajo pa tudi svoje specifike glede dela s skupino, na~ina izvedbe in izvajalcev.
Pomemben rezultat aktivnega udejstvovanja v mladinskem delu so u~inki na posameznika in dru`bo, katere pa
v~asih ne znamo prepoznati. Zato je pomembno, da jih znamo ubesediti, saj nam to omogo~a kvalitetnej{e delo
in prenos pridobljenih kompetenc na druga podro~ja `ivljenja mladih. To pa najla`je storimo, ~e znamo ubesediti
mladinsko delo kot tako. To smo storili v knjigi Mladinskega sveta Slovenije Mladinsko delo v teoriji in praksi, na
osnovi katere temelji pri~ujo~i ~lanek. Knjiga zaobjema celotno podro~je in ga razlaga iz razli~nih vidikov: mladih
in mladinski politik, prakse in teorije.
YOUTH WORK IN THEORY AND PRACTICE
Abstract
Youth work is mainly done in practice, however it got its formal form with the Act on the Public Interest in Youth
Sector. It is a planned process, taking place in civil sphere of the society and enables the accomplishment of
different learning experiences, personal development of every young person and the possibility of active participation. This is all realized through various methods on system level (like organization performance) or like a tool
(a project or a part of a program), which have their own specifics regarding working with a group, the method
of execution and the executers.
The effects on an individual and the society, which are sometimes not easily recognized, are an important result
of active participation in youth work, therefore it is important to put them in words, because that increases the
quality of our work and the transfer of acquired competences to other fields of life of youths. The easiest way of
doing this is to put in words youth work as such. This was done in the book of the Youth Council of Slovenia
Mladinsko delo v teoriji in praksi (Youth Work in Theory and Practice), which is the basis for this article. The book
comprises the whole field and explains it from different poitns of view: youth and youth politics, practice and
theory.
----------------------------------------
'MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA' – PRIMER KREPITVE USTVARJALNOSTI IN
DRU@BENE ODGOVORNOSTI
Matja` Mulej, Ur{ka @iger, Zdenka Bergo~
UM EPF, IRDO, Zveza prijateljev mladine in Mestna ob~ina, Maribor
Povzetek
Dru`bena odgovornost je pogoj za bodo~nost ~love{tva (Mulej, Hrast, urednika, 2010, in tam omenjeni viri).
Med pogoji, da se uresni~i, je kar najbolj razvita ustvarjalnost ljudi (z vsemi mo`nimi vsebinami od vrti~karstva,
pletenja, vezenja, gospodinjenja do svetovno vrhunskih raziskav in umetni{kih dose`kov), zato tudi ustvarjalnost
kot lastnost mladih. V tem prispevku se bomo usmerili na povezavo med dru`beno odgovornostjo in ustvarjalnostjo
mladih, kot jo posku{amo podpirati v praksi Mestne ob~ine Maribor in Zveze prijateljev mladine Maribor.
55
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
YOUNGSTER FOR ADVANCEMENT OF MARIBOR AND SIMILAR ACTIVITIES
Abstract
Social responsibility preconditions humankind’s future (Mulej, Hrast, editors, 2010, and references in it).
Preconditions of its realization include the highest possible creativity of humans (with all possible contents from
gardening, knitting, house-keeping all way to world-top scientific and art achievements), hence they include
creativity as an attribute oh youngsters. In this contribution we will focus on the link between social responsibility
and creativity of youngsters, like we are trying to support in the practice of Municipality of Maribor and Association
of friends of youngsters in Maribor.
----------------------------------------
KREATIVNOST MLADIH ZA VE^ DRU@BENE ODGOVORNOSTI TER
PREDSTAVITEV PROJEKTA ODGOVOREN.SI
Anita Hrast
direktorica In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti IRDO, Slovenija
Lina Ademovi~, Sabina Kojc
vodji projektov, In{titut IRDO
zasl. prof. ddr. Matja` Mulej
vodja Strokovnega sveta in{tituta IRDO
in Raziskovalnega sveta ZRC IRDO
[email protected], [email protected], [email protected], [email protected]
Povzetek
V prispevku na kratko predstavljamo osnovno idejo projekta odgovoren.si, s katerim `elimo osve{~ati slovensko
javnost o pomenu dru`bene odgovornosti, zlasti mlade. IRDO je `e izpeljal nekaj odmevnih akcij na temo
kreativnosti mladih in dru`bene odgovornosti (nagrada na Festivalih Magdalena 2008-2010, razstava kreativnih
del mladih na konferenci Delo za mlade, blaginja za vse, l. 2008, ipd.). Na portalu odgovoren.si bodo objavljeni
nate~aji za mlade kreativce na temo osve{~anja in ogla{evanja o dru`beni odgovornosti, komunikacijskih akcij,
inovativnosti storitev, izdelkov ipd. Predstavljeni bodo nagrajenci, njihova kreativna dela in morebitni sponzorji.
Portal bo v pomo~ tako nevladnim organizacijam, kot podjetjem, ustanovam in organizacijam, s poudarkom na
mladih.
CREATIVITY OF YOUTH FOR MORE SOCIAL RESPONSIBILITY AND
PRESENTATION OF THE PROJECT RESPONSIBLE.SI
Abstract
In this paper we briefly present the basic idea of the project odgovoren.si (responsible you are) with which we
would like to raise awareness about social responsibility’s importance in Slovene public, especially youth as a
main target group. IRDO has already implemented some actions with good response - on themes creativity of youth
and social responsibility (Award at Festivals Magdalena 2008-2010, exhibition of creative works of youth at the
conference Work for youth – welfare for all, 2008, etc.). On the portal odgovoren.si tenders for creative
youngsters on themes like awareness raising, advertising, social responsibility, communication actions, product
and service innovations, etc. will be published. Winners, their creative works, and possible sponsors will be
presented at this portal too; it will be useful for non-governmental organizations, companies, institutions and organizations, especially youth.
56
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
RAZVOJ SOCIALNEGA KAPITALA MLADIH
Alenka Blazin{ek
Dru{tvo Mladinski ceh
[email protected]
Povzetek
Socialni kapital je vir / resurs, ki posameznikom in skupinam omogo~a doseganje ciljev na podlagi:
• medsebojnega zaupanja,
• sodelovanja,
• In razvejane socialne mre`e.
Med elemente socialnega kapitala {tejemo posameznike, organizacije in dru`be. “Posameznik v dru`bi tveganja
potrebuje za socialno igro, za obstoj v socialnem svetu tudi socialni kapital. Treba je razvijati sposobnosti, ki bodo
socialno izklju~enim pomagale pre`iveti, {e ne izklju~enim pomagale obstati in dale nove mo`nosti, mladim pa
pomagale v startu« (Zrim – Martinjak, 2006).
Socialni kapital je neoprijemljiv, te`ko merljiv resurs, lahko zastara. S pomo~jo projekta Omre`en.si mladim
omogo~amo izku{njo delovanja socialnega kapitala in skupaj z njimi krepimo naravnanost do konstantnega
razvijanja socialnega kapitala. V ekonomskem sektorju pa senzibiliziramo klju~ne kadre za zaznavanje in
odgovarjanje na potrebe generacije mladih.
YOUTH DEVELOPING SOCIAL CAPITAL
Abstract
Social capital is resource, enables individuals and groups for reaching goals based on:
• interpersonal trust
• co – operation
• development of social network.
Key elements of social capital are individuals, organizations and societies. “In order to play a part in a “social
game” in risk society and for existence in social word individual needs social capital. Development of skills
enabling them to survive is crucial of those socially excluded, important to maintain the position and giving new
opportunities for those still included – right from the start” (Zrim – Martinjak, 2006).
Social capital is hardy measurable resource which can in time lose its relevance. With the project Omrezen.si we
help youth to experience social capital influence and developing the positive attitude towards constant building of
it. Towards key stakeholders we are trying to reach understanding and sensitization to answer the needs of young
generation.
57
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
58
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
D. ESS mladinske mre`e - sre~anje vseh
slovenskih mre`
59
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
UVOD
Vsebinske mladinske mre`e predstavljajo celovit pristop h krepitvi mladinskega nevladnega sektorja v Sloveniji in
projektno odgovarja na izzive, ki jih je Evropska unija opredelila v razvojnih prioritetah za obdobje 2009-2013: 'Razvoj
~love{kih virov in vse`ivljenjskega u~enja'. Projekti Mladinski delavec, Aktivendr`avljan.si, ZaVedno mladi, Mladi
odpiramo prostor, Mre`a MGS: razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko so`itje in sodelovanje,
Omre`en.si, Mladinska mre`a razvoja raziskovalnih vrednot mladih, in Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, so
skupek partnerjev in aktivnosti, ki bodo v treh letih izpeljali {tevilna usposabljanja, konference, delavnice, akcije ...
Mladinski delavec
Kontaktni podatki
Vodja konzorcija:
IRDO – IN[TITUT ZA RAZVOJ
DRU@BENE ODGOVORNOSTI
Preradovi~eva ulica 26
2000 Maribor
Aktivendr`avljan.si
Kontaktni podatki
Vodja konzorcija:
Zavod PIP
Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor
ZaVedno mladi
Kontaktni podatki
Vodja konzorcija:
Mladinski svet Slovenije
Erjav~eva 4, 1000 Ljubljana
Mladi odpiramo prostor
Kontaktni podatki
Vodja konzorcija:
Mladinski svet Ajdov{~ina Vipavska
cesta 11, 52720 Ajdov{~ina
M: 031 344 883
F: 02 429 71 04
www.mladinski-delavec.si
T: 02 234 32 46
F: 02 234 21 47
www.aktivendrzavljan.si
T: 01 425 60 55
F: 01 425 60 56
www.zavednomladi.si
M: 040 475 677
www.mladi-in-obcina.si
Mre`a MGS
Kontaktni podatki
Vodja konzorcija:
T: 01 300 08 20
Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna F: 01 436 14 77
skavtska organizacija
Parmova 33, 1000 Ljubljana
www.mgs-mreza.si
Omre`en.si
Kontaktni podatki
Vodja konzorcija:
Dru{tvo mladinski ceh
Rakovni{ka ulica 6, 1000 Ljubljana
SM-RIS
Kontaktni podatki
Vodja konzorcija:
Evropski kulturni in tehnolo{ki center
Maribor
Streli{ka cesta 150, 2000 Maribor
T: 01 427 71 40
F: 01 427 30 40
Kontaktni osebi:
Brigita Horvat
@: [email protected]
Miha [imon
@: [email protected]
Kontaktni osebi:
Sara Dra{kovi}
@: [email protected]
Maja Albahari Vernik
@: [email protected]
Kontaktna oseba:
Rozana Mu`ica
@: [email protected]
Kontaktni osebi:
Ivo [tajdohar
@: [email protected]
Polona Ro`man
@: [email protected]
Kontaktna oseba:
Alenka Blazin{ek
@: [email protected]
www.omrezen.si
T: 0059 080 285
F: 0059 080 289
www.sm-ris.eu
Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga
Kontaktni podatki
T: 03 759 13 20
Vodja konzorcija:
F: 03 759 13 21
Mladinski center Dravinjske doline
@i~ka cesta 4 A
3210 Slovenske Konjice
60
Kontaktni osebi:
Andrej Fi{travec
@: [email protected]
Matej Cepin
@: [email protected]
Kontaktni osebi:
Dragica Marini~
@: [email protected]
Mi{el Vugrinec
@: [email protected]
www.mcdd.si
Kontaktni osebi:
Laura Kran~an
@: [email protected]
Karmen Kukovi~
@: [email protected]
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Plenarna predavanja, 2. dan
61
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MLADI NA TRGU DELA- PRIHODNOST NA RAZPOTJU
Magda Zupan~i~, M. Sc.
Ministry of Labour, Family and Social Affairs
[email protected]
Povzetek
Trenutna gospodarska kriza ima ob~uten negativen u~inek na mlade na trgu dela EU. Kljub dejstvu, da v smislu
brezposelnosti mladih Slovenija ni sodila med najbolj prizadete dr`ave, imajo lahko negativni u~inki gospodarske
realnosti v bodo~e {ir{e in nepredvidljive posledice. Neskladje med ponudbo in povpra{evanjem na trgih dela,
dalj{e obdobje brezposelnosti ali neaktivnosti, ni`ja socialna varnost ter zakasnitev gospodarskega okrevanja
lahko brez ukrepov vodijo v izgubljeni potencial mladih. Ob soo~anju z negativnimi demografskimi trendi v bli`nji
prihodnosti bi imeli omenjeni scenariji dolgoro~ne in stro{kovno visoke posledice za dru`bo in finan~no vzdr`nost,
med drugim tudi izgubljeno znanje in potencial mladih.
Sveta razpravlja o gro`nji izgubljene generacije. Slovenija se zaveda mo`nih u~inkov fenomena, zato je uvedla
mnogo ukrepov in politik, usmerjenih in oblikovanih za mlade. ^lanek predstavi situacijo mladih na trgu dela,
prilo`nosti in ovire za vstop mladih na trg dela ter predstavi zakonodajne spremembe za izbolj{anje situacije
mladih na trgu dela. Socialno odgovorni odziv na ranljivost mladih predstavlja investicijo v svetlej{o prihodnost.
YOUTH IN THE LABOUR MARKET – A CROSSROAD FOR THE FUTURE
Abstract
The ongoing economic crisis has a significant negative impact on youth in the EU labour market. Despite the fact
that Slovenia is not the most affected in terms of youth unemployment, the negative effects of economic reality could
have broader and unpredictable consequences. Mismatches between demand and supply in the labour market,
longer unemployment or inactivity period, lower social security and lagging recovery of the economy might result
in lost potential of youth, if no actions are taken. Facing the reality of negative demographic trends in near future
such scenario would have long term and costly impacts on the society and financial sustainability, not taking into
account the lost knowledge and potential youth posses.
World is discussing the threat of “lost generation”. Slovenia is aware of its possible impacts, therefore many
measures and policies are oriented towards more focused and tailor-made solutions for youth. The article
introduces the situation in the Slovene labour market, tackles opportunities and barriers and presents legislative
changes to improve the existing situation of youth. Social responsible response to vulnerable youth represents an
investment into brighter future.
----------------------------------------
MONITORING NACIONALNIH MLADINSKIH POLITIK
mag. Urban Boljka
In{titut RS za socialno varstvo
Povzetek
Celovito in sistemati~no spremljanje polo`aja mladih in kakovosti njihovega `ivljenja bi moralo biti eden izmed
najpomembnej{ih delov nacionalnih in politik EU. Slovenija je trenutno v polo`aju, kjer sistem monitoringa in
evalvacije mladinskih politik, ki bi pokrival izklju~no te, in bi omogo~al kontinuirano spremljanje polo`aja mladine,
{e ni vzpostavljen. S tega vidika obstaja potreba po vzpostavitvi tak{nega sistema. Ta bi predstavljal pomemben
instrument za merjenje u~inkov mladinskih politik in bi slu`il kot opora za delovanje razli~nih dele`nikov (politi~nih
odlo~evalcev, oblikovalcev javnih politik, raziskovalcev, nevladnih organizacij, medijev in javnosti) in bi lahko
prispeval k bolj{i analizi polo`aja mladine in posledi~no k izbolj{anju njenega polo`aja. Prispevek se osredoto~a
na prvo faza oblikovanja tak{nega sistema monitoringa in evalvacije. Ta faza vklju~uje analizo dru`benih
podro~ij, pomembnih za mlade (izobra`evanje, zaposlovanje, stanovanjski polo`aj, virtualizacija vsakdanjega
`ivljenja ipd.), identifikacijo prioritetnih problemskih sklopov posameznega podro~ja in evalvacijo obstoje~ih
nacionalnih mladinskih politik z vidika njihove (ne)usklajenosti z identificiranimi problemskimi sklopi. Uspe{no
opravljena prva faza predstavlja temelj za oblikovanje idealnega nabora kazalnikov, ki je odlo~ilnega pomena
za uspe{nost sistema monitoringa nacionalnih mladinskih politik.
62
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MONITORING OF NATIONAL YOUTH POLICIES
Abstract
Comprehensive and systematic monitoring of the situation of youth and its quality of life should be one of the most
important parts of general national and EU policy-making. Slovenia is currently in the position where there is no
well developed and continuous monitoring system in place. Therefore there is a strong need to establish it if we
want to provide a strong measurement tool which could serve as a sound basis for policy action by different
stakeholders such as policy-makers, researchers, media, advocacy groups and public ultimately leading to
evidence based policy-making, better analysis of the situation of youth and potential improvement of its situation.
Within the paper we focus on the first phase of the establishment of such a monitoring system. This phase include
the identification and analysis of problem areas in several social fields important to youth (education, employment,
participation, housing, virtualisation of everyday life etc.) and evaluation of existing national policies designed to
tackle them. The successful completion of the first phase enables us to develop a so called ideal set of indicators
to be used in measuring trends within these social fields as well as a set of process indicators enabling us to
monitor implementation of national youth policies and programmes.
----------------------------------------
ODGOVORNOST KOT PROBLEM SOCIALIZACIJE
Dr. Vesna V. Godina
Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru in
Fakulteta za dru`bene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Povzetek
V prispevku se ukvarjam z dru`benom odgovornostjo z vidika socializacije, ki je odprt problem. Podatki iz
Zahodne Evrope in ZDA ka`ejo vsaj tri dejstva: prvi~, da sta dru`bena odgovornost posameznikov in dru`benih
skupin povezani z nekim tipom otro{kega `ivljenja; drugi~, da mladi na zahodu ne {tejejo dru`bene odgovornosti
za nekaj pomembnega; in tretji~, da dru`bena odgovornost ne usmerja `ivljenja mladih na zahodu ni~ ve~ - niti
posami~no niti kolektivno. Pokazala bom, kako to 'pomanjkanje odgovornosti' nastaja zaradi takoimenovane
narcisti~ne socializacije v zahodnih in ameri{ki civilizaciji. Narcisti~na socializacija podalj{uje infantilnost otrok.
To pomeni, da obna{anje, ki je zna~ilno za majhne otroke, velja tam za sprejemljivo tudi za ve~je otroke in
mladino. Enaka zna~ilnost je vidna glede ' odgovornosti'.
RESPONSIBILITY AS A SOCIALIZATION PROBLEM
Abstract
In my presentation I will discuss a responsibility as a socialization problem, that is as a problem. Evidence in
Western and American societies shows at least three facts: first, that individual and collective responsibility is
connected with a type of children socialization; second, that among youth in contemporary Western and American
societies responsibility is not understood as an important topic; and third, that responsibility does not govern
individual and collective behaviour of young people in contemporary Western and American societies any more.
I will show how this “lack of responsibility” is produced with so called narcissistic socialization in Western and
American societies. The narcissistic socialization with its characteristics prolongs children’s infantilism. That means
that a behaviour, which was in former Western and American societies characteristic for small children, is in
present Western and American societies tolerated among older children and youth. The same is true for a “lack
of responsibility”; a “lack of responsibility”, which was in former Western and American societies characteristic for
small children, is now an important characteristic of young people in contemporary Western and American
societies.
63
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MLADI KOT NOSILCI PRENAVLJANJA VREDNOT ZNOTRAJ DR@AVLJANSKEGA
SPREMINJANJA: SPOSOBNOSTI ZA OBVLADOVANJE KRIZE
Gerald Steiner
Institute of Systems Sciences, Innovation and Sustainability Research
University of Graz,
Merangasse 18, A-8010 Graz, Austria
e-mail: [email protected]
Povzetek
Prispevek raziskuje, kako zmorejo ob~ani in zlasti mladi postati sebi odgovorni re{evalci problemov in odpravljavci te`av, ker so po naravi inovativni in zagnani. Zato bi se dru`ba morala osredoto~iti na sposobnost
za sodelovanje in ustvarjalnost vseh svojih ~lanov, namesto da se zgolj naslanja na dr`avne dejavnosti,
mened`erje in znanstvenike, ki bi naj zagotovili mo`na zdravila za probleme dru`be (s pogosto
nepri~akovanimi stranskimi u~inki). Tovrstni procesi dru`benega spreminjanja na {irokem razumevanje
sistemskega obna{anja in trdnih vrednotah. Poleg tega jih morajo spremljati nujne spremembe prakse oblasti,
politikov in mened`erjev, zato da bi zagotovili obetavno ozra~je sodelovanja, ki podpira take napore z ukrepi,
ki vklju~ujejo vzgojno-izobra`evalna dejanja, s pomo~jo katerih bi ob~ani, npr. mladi, postali odgovorna
skupina dele`nikov, ki je dobro usposobljena, da se loti ustvarjanja vrednosti podjetni{ko. V okviru te raziskave
smo razvili diagram vzrokov in posledic, ki izpostavlja dinami~ne medsebojne vplive znotraj dru`benoekonomskega sistema.
YOUTH AS DRIVER OF VALUE INNOVATION WITHIN CIVIC CHANGE:
COMPETENCES FOR MASTERING THE CRISIS
Abstract
This paper investigates how citizens and especially how youth can become self-responsible problem-solvers and
troubleshooters based on their inherent affectedness and innovativeness. This calls for a society that focuses on
the collaborative capabilities and creativity of all its members, instead of solely relying on governmental action,
management, or/and science as provider of potential remedies to civil problems (with often unexpected sideeffects). Such kind of civil change processes need to be based on a broad system understanding and strong
values. Additionally, this needs to be accompanied by necessary changes within governmental, political, and
management policies in order to provide a collaboration climate that is promising for such endeavor by providing
supportive measures including educational means to make citizens such as youth as one specific stakeholder group
well adjusted to cope with the generation of value innovation on an entrepreneurial basis. Within this exploratory
study a causal-loop diagram was developed to point out the dynamic interaction within this social-economic
system.
----------------------------------------
CESTNI OTROCI KOT SKRAJNA OBLIKA RIZI^NIH @IVLJENJSKIH STILOV
MLADIH
dr. Andrej Naterer,
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Maribor
Povzetek
Cestni otroci so pojav, ki je zna~ilen za vse dru`be, ki poznajo urbani na~in `ivljenja. Problemi v zvezi z ocenami
cestnih otrok v svetovnem merilu se ve`ejo predvsem na neenotne definicije in koncepcije cestnih otrok, ter na
agencije, ki ocene izvajajo. Cestni otroci so v povpre~ju stari 12,5 leta. Distribucija po spolu za svetovno
populacijo pribli`no vklju~uje 75 % je de~kov, 25 % deklic. Ve~ina otrok je zapustila svoje dru`insko okolje
predvsem iz ekonomskih razlogov, ~eprav igrata tudi dru`inska situacija in vrstni{ki vpliv pomembno vlogo pri
motiviranosti za beg od doma. Otroci po ve~ini prihajajo iz dru`in, ki so praviloma matrifokalne. Dru`ine otrok
so v glavnem iz ni`jega razreda, za katerega je zna~ilen nizki `ivljenjski standard, velikokrat tudi skrajna rev{~ina,
za katero so otroci praviloma v svojih dru`inah tudi socializirani. Otroci so na cesti izpostavljeni predvsem slabim
64
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
`ivljenjskim razmeram, zanje pa je velikokrat zna~ilno, da so celo bolj{e, kot je stanje v dru`inah otrok. Slabe
`ivljenjske razmere na cesti vklju~ujejo tudi fizi~ne in spolne zlorabe, otro{ko delo ter zlorabo substanc. Med
ekonomskimi aktivnostmi cestnih otrok izstopajo predvsem ob~asna dela, prekup~evanje, zbiranje odpadnega
materiala in bera~enje. Ena glavnih zna~ilnosti cestnih otrok je subkulturna formacija skupin na cesti, za te pa so
zna~ilne razli~ne oblike kulturnega in socialnega kapitala, ki otrokom omogo~a pre`ivetje na cesti. Uspe{nost
re{evanja problema cestnih otrok nizka predvsem zaradi omejenih materialnih kapacitet nizke politi~ne volje,
korupcije, nestabilnosti dru`beno politi~ne situacije, velikokrat pa tudi tradicionalni vzorci in dr`e.
STREET CHILDREN AS AN EXTREME FORM OF RISK LIFE-STYLE OF YOUTH
Abstract
Street children are evident in most societies that are familiar with an urban way of life. Problems in assessing the
number of street children are mostly tied to the lack of consensus about definitions and conceptions of street
children, but also to the agencies assessing the numbers. Street children are, on average, 12.5 years old. The
genders distribution includes 75% street boys and 25% street girls. Most street children escaped to the streets
because of the tough economic situation within their families; however, an important role in running-away behavior
is also played by peer influence. Most street children come from lower class families that have a matrifocal
formation and a low living standard. On the streets these children are exposed to harsh living conditions, which
can nevertheless be better than the conditions in their original families. Harsh street conditions include various forms
of abuse, child labor and substance abuse. Street children perform variety of economic activities on the streets,
mostly odd jobs, begging and collecting scrap materials. Subcultural formation of groups is one of the most evident
features of the street children phenomenon, and includes different forms of social and cultural capital that facilitate
the survival of children on the street. Success in resocialization and rehabilitation programmes is limited primarly
by lack of political will, corruption, instability of the social system or even by traditional patterns and attitudes.
----------------------------------------
NEFORMALNO IZOBRA@EVANJE MLADINSKIH VODITELJEV IN DELAVCEV V
SLOVENIJI: PREGLED STANJA IN MO@NOSTI RAZVOJA
Matej Cepin
Socialna akademija
Povzetek
Usposabljanje mladinskih voditeljev in delavcev je klju~no za kakovost, razvoj in dru`beni pomen mladinskega
dela. Glavnina prispevka je posve~ena neformalnemu izobra`evanju mladinskih voditeljev in delavcev, ki je v
Sloveniji v zadnjih 10 letih do`ivelo skokovit razvoj na podro~ju izvajalcev, vsebin in orodij.
Ko govorimo o perspektivah nadaljnjega razvoja neformalnega izobra`evanja nosilcev mladinskega dela se velja
opreti na Freirovo pedagogiko zatiranih in Sengejevo teorijo u~e~e se organizacije. Z njuno pomo~jo lahko
postavimo tezo, da se mora glavnina neformalnega izobra`evanja za mladinsko delo odvijati znotraj skupin in
organizacij in ne na medorganizacijski ravni.
To se v Sloveniji {e ne dogaja v zadostni meri, zato `elijo sodelavci projekta Mladinski delavec svoje napore pri
razvoju neformalnega izobra`evalnega modela za mladinsko delo usmeriti predvsem v spodbujanje akterjev, da
na osnovi abstraktnega skupnega sami razvijejo svoje interne izobra`evalne sisteme.
INFORMAL EDUCATION OF YOUTH LEADERS ADN WORKERS IN SLOVENIA:
OVERVIEW OF THE SITUATION AND DEVELOPMENTAL CHANCES
Abstract
Training of youth leaders and youth workers has a crucial role when speaking about quality, development and social
status of youth work. Main part of the paper deals with non-formal education of youth leaders and youth workers
which in last 10 years experienced an enormous development in terms of human resources, contents and tools.
Speaking about perspectives of future development of non-formal education of youth leaders and youth workers,
it makes sense to consider both Freire's Pedagogy of the Oppressed and Senge's concept of Learning
65
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Organization. With the help of these two theories it is possible to set the thesis that the majority of non-formal
education should happen inside groups and (youth) organizations and not on inter-generational level.
This is not yet sufficiently happening in Slovenia. Therefore, the co-workers of Youth-worker project wish to dedicate
their efforts into encouraging players (groups and organizations) to develop their own internal educational systems
on the basis of abstract common model.
66
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
E. Rizi~ni `ivljenjski stili
67
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
TOBA^NA KONTROLA IN KAJENJE MED MLADOSTNIKI V SLOVENIJI
Mojca Juri~i~
UL, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje
Darja Kobal Grum
UL, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo
Povzetek
Kajenje tobaka je vodilni vzrok za prezgodnje zbolevanje in umiranje, saj je zaradi kajenja tobaka 14 % smrti
v Evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije, v Sloveniji umre letno 3300 ljudi zaradi posledic kajenja in
izpostavljenosti toba~nemu dimu. Ve~inoma umirajo ljudje v srednjem in poznem starostnem obdobju, medtem ko
ve~ina kadilcev pri~ne kaditi v ~asu mladostni{tva.
V boju proti globalni epidemiji rabe toba~nih proizvodov je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela Okvirno
konvencijo o toba~ni kontroli, ki jo je Slovenija ratficirala leta 2005. V Okvirni konvenciji je tudi obveza, da mora
dr`ava podpisnica konvencije zbirati reprezentativne podatke in indikatorje za spremljanje rabe tobaka med
mladostniki in odraslo populacijo in zato se v Sloveniji izvajajo raziskave GYTS (Global Youth Tobacco survey).
Pri nas raziskavo imenujemo Odnos mladih do tobaka, podatke imamo za leti 2003 in 2007.
Avgusta 2007 je bil v Sloveniji sprejet spremenjen toba~ni zakon (ZOUTI – Zakon o uporabi toba~nih izdelkov),
po katerem je prepovedano kajenje na javnih mestih in sprejeta je bila prepoved prodaje toba~nih izdelkov
mladostnikom mlaj{im od 18 let (do takrat 15 let).
V prispevku bomo prikazali podatke raziskave GYTS v povezavi s ~leni Okvirne konvencije o toba~ni kontroli, ki
odra`ajo ukrepe toba~ne kontrole med mladostniki v Sloveniji.
TOBACCO CONTROL MEASUREMENTS AND SMOKING AMONG
ADOLESCENTS IN SLOVENIA
Abstract
Tobacco smoking is the leading cause of premature illness and death and responsible for more than 14% of all death in the
WHO European region and for 3300 deaths per year in Slovenia… Most of smoking related deaths occur in middle-aged
and elderly people, but smoking behavior is established in adolescence, 80 % adult smokers begin to smoke in adolescence.
The WHO FCTC – World Health Organization Framework Convention on Tobacco Control was developed as a
response to the globalization of the tobacco epidemic and Slovenia ratified it in 2005. The FCTC calls on countries to
“Obtain nationally representative and population-based data on key indicators of tobacco use for youth and adults” and
Slovenia conduct research on tobacco use among adolescents – GYTS – Global youth Tobacco Survey.
In August 2007 new Slovenian Tobacco legislation came into force, with bans on smoking in all public areas and it
raised the age limit to sell tobacco products to minors from 15 to 18 years.
In presentation there will be presented results of researches GYTS and articles of FCTC regarding tobacco control
measurements among adolescent in Slovenia.
----------------------------------------
PORABA IN ODNOS DO ALKOHOLA V MLADINSKIH IN [TUDENTSKIH
ORGANIZACIJAH
Da{a Kokole
Mladinsko zdru`enje Brez izgovora
[email protected]
Povzetek
Alkohol je danes prisoten v {tevilnih vidikih `ivljenja Mladih. Zato ta ~lanek posku{a obravnavati razmere v zvezi
z uporabo in odnosom do alkohola v mladinskih in {tudentskih organizacijah v Sloveniji. Zdru`ili smo dve metodi
zbiranja podatkov in sicer intervju z enim od vodilnih ~lanov organizacije in anketo za vse ~lane organizacije.
Sodelovalo je 24 organizacij in rezultati ka`ejo, da je uporaba alkohola skupna ve~ini (vendar ne vsem) organizacij, ~eprav ve~ina organizacij meni, da imajo do alkohola »nevtralen odnos«. Obravnavamo tudi nekatere
druge spremenljivke glede uporabe alkohola in odnosov do alkohola in predlogi za nadaljnje ukrepe, ki bi jih
lahko sprejeli za izbolj{anje trenutnega stanja.
68
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
CONSUMPTION AND ATTITUDE TO ALCOHOL IN YOUTH AND STUDENT
ORGANIZATIONS
Abstract
Alcohol is nowadays present in many aspects of young people's lives, and this paper tries to address the situation
regarding use and attitudes towards alcohol within youth and student organizations in Slovenia. Two methods of
gathering data were combined, namely interview with one of the leading members of the organization and survey
for all members of organization. 24 organizations participated, and the results show that alcohol use is common
in most (but not all) of the organizations, even though the majority of the organizations consider themselves to have
a »neutral« attitude to alcohol. Some other variables regarding alcohol use and attitudes are discussed, as well as
suggestions for further measures that could be taken to improve the current situation.
----------------------------------------
CESTNI OTROCI V GOMI: ANTROPOLO[KA [TUDIJA CESTNIH OTROK V
GOMI, V DEL DEMOKRATI^NE REPUBLIKE KONGO
Alenka @igon
Student of Social and Cultural Anthropology, Department of Anthropology, Faculty of Social
Sciences, University of Ljubljana, Slovenia
[email protected]
Povzetek
Po genocidu v Ruandi leta 1994, voja{kih konfliktih (1991 – 2010) v Demokrati~ni republiki Kongo in erupciji
vulkana leta 2020 v Gomi se je pri~el pojav cestnih otrok (washege) v Gomi. [tevilo cestnih otrok v Gomi je
odvisno od razli~nih ekonomskih, vojnih, klimatskih in politi~nih pogojev. @ivijo v razli~nih uli~nih skupinah, pri
~emer ima vsaka skupina svoj specifi~ni teritorij. Cestni otroci imajo svoj jezik (kindubile) in svoj na~in vedenja ter
mi{ljenja. Njihovo dnevno pre`ivetje je odvisno od sposobnosti za zaslu`ek denarja, iskanja hrane ali ~esa
drugega skozi legalne in ilegalne aktivnosti. Cilj mojega dela s cestnimi otroci je pokazati, da je otrok avtonomna
oseba s svojo lastno kognicijo, vedenjem in ~ustvi. Sposoben je `iveti neodvisno `ivljenje stran od odraslega
sveta. Skupina cestnih otrok prika`e sposobnost upora proti dru`bi in si najde njihov na~in pre`ivetja, »kulture« in
medosebnih odnosov. Spra{evala sem se o besedah cestni otrok, ki ne more biti posplo{en enako na vse kulturne
kontekste. V ~asu mojega opazovanja sem razmi{ljala o u~inkovitosti humanitarnih organizacij, ki so v Gomi hitro
rasle. Raziskava je osnovana na terenskem delu s cestnimi otroci v Gomi s pomo~jo metode opazovanja z
udele`bo, ki sem jo opravila med leti 2005 in 2007. Raziskava mi je bila omogo~ena skozi vlogo prostovoljke
v nevladni organizaciji VIS.
STREET CHILDREN IN GOMA: AN ANTHROPOLOGICAL STUDY OF STREET
CHILDREN IN GOMA, EAST PART OF DEMOCRATIC REPUBLIC CONGO
Abstract
Since the genocide in Ruanda in the 1994, the war conflicts (1991 – 2010) in Democratic Republic of Congo
and volcano eruption in 2002 in Goma, the phenomenon of street children (washege) in Goma has began. The
number of street children in Goma depends on different economic, war, climatic and politic conditions. They live
in different street groups on specified territories for each group. The street children have their own language
(kindubile) and their way of behaviour and thinking. Their day survival depends on their capacities to earn money
or get some food or other things through legal and illegal activities. The objective of my work with street children
is to show that a child is an autonomous person with his own cognition, behaviour and emotions. He is capable
to live an independent life away from an adult world. A group of street children shows a capacity to rebel against
a society and to find their own way of survival, 'culture’ and interpersonal relations. I was questioning myself about
the words street child which should not be generalised to all cultural contexts in the same way. During my
observation I was thinking about the efficacy of the work of humanitarian organisations which were growing up
quickly in Goma. The research is based on my fieldwork with street children in Goma through a method of participant observation which was conducted from 2005 to 2007. That research was realised through a role of a
volunteer in non-governmental organisation VIS.
69
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
OTROCI NA CESTI IN DRU@BENE SIROTE:
IZKU[NJA UKRAJINSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ Z DELA GLEDE TEH
PROBLEMOV – RAZVOJNI TRENDI PROBLEMA
Sergey Fedotov
Martin-club, Makeevka, Ukraine
Povzetek
Predvsem nameravamo predstaviti problem cestni otrok in socialnih sirot z vidika ~asa: pogledali bomo v
zgodovino s posebnim poudarkom na gospodarski in politi~ni krizi po razpadu Sovjetske zveze leta 1990, na
pre{ibki socialni in kulturni prilagoditvi, problemih gospodarstva, alkohola in drog ter otrok na ulicah. V lu~i
sodobnega centra pozornosti se osredoto~amo na otroke 'have ed'. Gre za 'Have ed' in njihove te`ave, soccialne
sirote 2. generacije, odnose med socialnimi sirotami in socialnimi invalidi (pri ~emer denar sploh ne re{uje
problema) in za novo krizo, ki utegne povzro~iti nov val te`av.
Prispevek vklju~uje tudi prikaz kluba Martin, ki so ga ustanovili l. 1999 ustvarjalni in dru`beno aktivni mladi. Nudi
na~in povezovanja ustvarjalnih ljudi, da so ustvarili poklicno organizacijo, ki cilja na re{evanje hudih socialnih
problemov. Sedaj se predvsem trudijo ustvariti dru`beno omre`je in rehabilitacijske domove za marginalizirane
otroke. Omre`je 'Za{~ita pravic otrok' (druga nevladna organizacija) in Podatkovna podlaga (prvi enostaven
na~in za re{evanje ve~ problemov – za kar najve~je manj{anje porabe ~love{kih in materialnih virov) sta tudi tema
tega prispevka v obliki naslednjih sestavin:
• Podatkovna podlaga na ra~unalniku za vsakdanjo rabo. Te`ki problemi – enostavni opisi. Najmanj{a
mo`nost za napake.
• Pripomo~ek za vodenje – ugotovitev problemov, preverjanje, kako jih re{iti, oblikovanje in poro~anje o tem
kot enoten proces. Medsebojni vpliv na daljavo. Opazovanje in poro~anje – enostavno, hitro in natan~no,
kadar vklju~eni ljudje ne sodelujejo.
• Pripomo~ek za spreminjanje z izku{njami. Algoritmi. Dokumenti. Stiki.
• Pripomo~ek za analizo. Analitiki so v {estih centrih v razli~nih obmo~jih.
STREET CHILDREN AND SOCIAL ORPHANS IN UKRAINE: EXPERIENCE
UKRAINIAN NGOS IN WORKING WITH PROBLEM THE TRENDS IN
DEVELOPMENT OF THE PROBLEM
Abstract
The main aim of the paper is to present the problem of street children and social orphans in time perspective:
through history with particular emphasis on economy and politic crisis after USSR disintegration in 1990, social
and cultural disadoptation, economy problem, alcohol and drugs and children on the streets. Through contemporary focus the emphasis is on children have ed. "Have Ed" and their problems, social orphans in 2 generation,
the relationship between social orphans and social invalids (money is really not solving of the problem) and on
new crisis which can create the new wave of the problem.
The paper also includes presentation of Martin-club, which was created in 1999 by creative and social active
youth and presents a way from association of the creative people to shaping the professional organization
targeted on decision of the sharp social problems. At the moment the actions are focusing on creation of social
network and creation of rehabilitation houses for marginalized children. Network of Childrens rights protection
(different NGO) and the Database(first simple system for several problems – way to minimization of the expenseses
human and material resource) are also presented through following elements:
• Online-database for everyday using . Difficult problem – simple description. Minimum of the possibilities for
mistake.
• Instrument of management - stating the problems, checking for their execution and formation to reporting as
united process. The Interaction on distance. Monitoring and reporting - simply, quickly and exactly when
people in this do not participate.
• Instrument for changing by experience. Algorithms. Documents. Contacts.
• Analytic Instrument. The Analyst on 6 centres in miscellaneous region.
70
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
OTROCI NA CESTI V CORUMBÁ: ANTROPOLO[KA [TUDIJA @IVLJENJA
OTROK V CORUMBÁ, BRAZILIJA
Alenka Oblak
Faculty of Arts, University of Ljubljana, Slovenia
[email protected]
Povzetek
V mestu Corumbá, ki le`i v centralni zahodni Braziliji, v dr`avi Mato Grosso do Sul, naj bi v rev{~ini `ivelo okoli
60% ljudi. V povezavi z otroki se pogosto uporablja izraz „otroci na cesti“. ^e vpra{a{ ljudi, ki se ukvarjajo z
vzgojo, pou~evanjem, socialnim delom, ti povejo, da je kar precej otrok na cesti in je to velik problem v mestu,
in sicer jih je najve~krat videti, kako ~ez dan za denar pazijo avtomobile okoli najve~jih trgovin, zve~er pa okoli
restavracij. V ~asu 10-mese~nega prostovoljnega dela (2002–2003) in 4-mese~nega antropolo{kega terenskega
dela (2006–2007) sem v nasprotju s trditvami ljudi ugotovila, da v tem mestu ni otrok, ki bi `iveli na cesti, so pa
otroci, ki so ob~asno na cesti in redko na njej prespijo, precej te`ko pa jih je tudi najti na tistih mestih, kjer naj
bi se po pripovedovanju ljudi nahajali. Pogled na to je potrebno razmeti v kontekstu. Kdaj naj bi bili otroci na
ulici? Kaj vzpodbudi star{e, da ne dovolijo otrokom, da bi se igrali pred sosedovo hi{o? Kak{no je `ivljenje otrok
v mestu z visoko stopnjo spolnega turizma, spolnih zlorab, drog, oro`ja in rev{~ine?
CHILDREN ON THE STREET IN CORUMBÁ: ANTHROPOLOGICAL STUDY OF
CHILDREN’S LIFE IN CORUMBÁ, BRASIL
Abstract
In the city Corumbá, central west Brasil, country Mato Grosso do Sul, around 60% of the people is said to be
living in the poverty. Speaking about the children, one of the most used terms is “children on the street”. If one asks
people from the educational and social care area they would tell that quite a lot of children are on the street and
this being big problem of the city; mostly they are seen around biggest markets during the day, safe-guarding the
cars for money, and at the evening doing the same around restaurants. On the contrary, during 10 months of
voluntary work (2002–2003) and 4 months of anthropological fieldwork (2006–2007) I have found out that there
are no children in the city that would live on the street, but only children occasionally on the street, rarely sleeping
there, and actually quite hard to be met around the spots marked by the people. The point of view has to be seen
in the context. When somebody says that children are on the street? What motivates parents that they do not aloud
children to play in front of the neighbour's house? How is the life of children in the city of high rate of sexual
tourism, sexual abuse, drugs, armies and poverty?
----------------------------------------
CESTNI OTROCI V MAKEJEVKI KOT REZULTAT TRANZICIJE IN GLOBALIZACIJE:
ANTROPOLO[KA [TUDIJA CESTNIH OTROK IZ MAKEJEVKE NA JUGOVZHODU
UKRAJINE
Andrej Naterer, Ph.D., teaching assitant
Department of Sociology, Faculty of Arts, University of Maribor, Slovenia
Povzetek
Ko je Ukrajina razglasila svojo samostojnost leta 1990, je ukrajinska dru`ba zapadla v serijo dru`benopoliti~nih
in ekonomskih sprememb, ki so med drugim povzro~ile tudi pove~ano stopnjo kriminalitete, radikalnem zni`anju
`ivljenjskega standarda, skrajne oblike rev{~ine ter problem cestnih otrok. [tevilo cestnih otrok, ki so se na cestah
v Ukrajini prvi~ pojavili v poznih devetdesetih letih, je leta 2005 mo~no naraslo in na tiso~e cestnih otrok je bilo
mogo~e najti v skoraj vseh ve~jih ukrajinskih mestih. Otroci so se v tem ~asu tudi `e organizirali v skupine, ki jih
je mogo~e opisati kot subkulture. Namen pri~ujo~ega prispevka je predstaviti in analizirati pojav cestnih otrok v
Makejevki v dinami~ni perspektivi in orisati klju~ne elemente njihove subkulture. Poseben poudarek je na elementih
globalizacije, modernizacije in tranzicije, ki so v veliki meri pripomogli k oblikovanju fenomena cestnih otrok v
Makejevki. Raziskava je bila oblikovana kot integracija kvalitativnih in kvantitativnih metod, terenski del pa je bil
opravljen med leti 2000 in 2010. Vzorec je vklju~eval 68 cestnih otrok.
71
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
STREET CHILDREN IN MAKEEVKA AS A RESULT OF TRANSITION AND
GLOBALIZATION: AN ANTHROPOLOGICAL STUDY OF SUBCULTURE OF
STREET CHILDREN IN MAKEEVKA, EAST UKRAINE
Abstract
When Ukraine announced its independence in 1990, the society underwent a series of changes that, among
other effects, resulted in increased criminality, low living standard, extreme poverty and also the problem of street
children. Street children first emerged in late 1990´s and in 2005 there were already thousands of children living
on the streets of almost every Ukrainian city; these had formed themselves into groups that could be described as
modified subcultures. The objective of the paper is to present and analyze the phenomenon of street children in
Makeevka, Ukraine from dynamic perspective and to outline some of the key elements of the street children
subculture in Makeevka, with ephasis on elements of globalization, modernization and transition that led to
emergence of street children. The research is based on the integration of qualitative and quantitative research
conducted from 2000 to 2010. A non-random sample of 68 street children was chosen, observed and
interviewed.
72
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
F. Socializacija mladine
73
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
USKLAJEVANJE DRU@INSKEGA @IVLJENJA MLADIH STAR[EV Z DELOM
Martina Semi~, dipl.ing.grad., mag.ekon.posl.ved
[email protected]
Povzetek
Delo in dru`ina sta dve klju~ni vrednoti ve~ine ljudi. ^etudi se vzorci dru`inskih struktur spreminjajo, pa dru`ina
{e vedno ostaja najpogostej{a oblika dru`inske strukture. Zaradi vse ve~je negotovosti zahtevajo dana{nje
delovne razmere vse ve~jo anga`iranost, fleksibilnost in mobilnost posameznika, ki `eli ohraniti delovno mesto.
Mnogo mladih je zaposlenih za dolo~en ~as, kar pa jim ne zagotavlja dolgoro~ne ekonomske varnosti, zato se
posledi~no danes mladi zavestno ne odlo~ajo ve~ za star{evstvo. Kljub odla{anju mladih in prelaganju star{evstva
na kasnej{e `ivljenjsko obdobje pa dru`ina {e vedno predstavlja osnovno celico dru`be in pomembno vrednoto
sodobnega sveta.
HARMONIZATION OF THE FAMILY LIFE OF YOUNG PARENTS WITH THEIR
WORK
Abstract
Work and family are two key values of most people. Although the patterns of family structures change, but the
family still remains the most common form of family structure. The increasing uncertainty of today's working
conditions require an increasing involvement, flexibility and mobility of the individual who wishes to maintain the
job. Many young people are employed for a fixed period, which did not provide long-term economic security so
consequently; young people today do not consciously decide more for parents. Despite the delay of young people
and postponing parenthood at a later stage of life, the family still constitutes the basic unit of society and the
important value of the modern world.
----------------------------------------
SOCIALNI KAPITAL MED SLOVENSKIMI POVSEM MLADIMI PODJETJI
dr. Ana Kuntari~
Research Assistant
Alpen-Adria Universität
Department of Innovation Management and Entrepreneurship
Universitaetsstrasse 65-67
9020 Klagenfurt, Austria
E-Mail: [email protected]
Malgorzata A. Wdowiak,
Robert J. Breitenecker,
Erich J. Schwarz
Povzetek
Socialni kapital podjetnika lahko omogo~i dostop do razli~nih virov (~ustvene podpore, finan~ne podpore,
informacij, prijateljstva, prvih strank). Vzdr`evanje obstoje~ih in ustvarjanje novih stikov je zato bistvenega
pomena za novo ustanovljena podjetja (Brüderl in Preisendörfer 1998). Namen prispevka je raziskati vpliv
socialnega kapitala podjetnikov na uspe{nost novega podjetja. Na osnovi teorije socialnega kapitala
preu~ujemo vpliv razse`nosti socialnega kapitala (strukturnega, relacijskega in spoznavnega), ob delovanju na
novo ustanovljena podjetja v Sloveniji. Na{a raziskava se osredoto~a na podjetja, ki so v prvem letu delovanja.
Posebno pozornost namenjamo mladim podjetnikom (starim med 20 in 30 let). Vzorec empiri~ne raziskave
zajema 95 mladih podjetnikov. Rezultati na{e raziskave ka`ejo, da se slovenski mladi podjetniki ve~inoma
zana{ajo na svoje mo~ne vez ob za~etku poslovanja. Poleg tega vpliva na delovanje novoustanovljenih podjetij
velikost mre`e ustanovitelja.
74
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
SOCIAL CAPITAL OF YOUNG SLOVENIAN ENTREPRENEURS AND ITS IMPACT
ON NEW VENTURE PERFORMANCE
Abstract
The entrepreneur’s social capital can enable access to different resources (emotional support, financial support,
information, friendship, first customers). Maintenance of existing and activation of new contacts is therefore of
paramount importance for newly founded businesses (Brüderl and Preisendörfer 1998). The aim of this paper is
to explore the impact of entrepreneur’s social capital on new venture performance. Based on the Social Capital
Theory we in particular examine the influence of social capital dimensions (structural, relational and cognitive) on
the performance of newly founded businesses in Slovenia. Our research focuses on ventures that are within their
first year of operation. Particular attention is given to young entrepreneurs (aged between 20 and 30 years). The
overall data consists of 95 young entrepreneurs. The results of our study indicate that Slovenian young entrepreneurs mostly rely on their strong ties when starting their business. Furthermore, the performance of start-ups is
influenced by the network size of their founders.
----------------------------------------
SPLETNA GENERACIJA KLI^E PO DRUGA^NIH PRISTOPIH K POU^EVANJU
doc. dr. Alenka [verc, Andrej Flogie in Igor Razbornik
Zavod A. M. Slom{ek and PIA d.o.o.
[email protected]
[email protected]
[email protected]
Povzetek
U~itelji so soo~eni z izzivom prilagajanja njihovih slogov pou~evanja novi generaciji mladih. Internetna oz. net
generacija ali milenijci (millennials), ki zdaj prihajajo na univerze, imajo u~na pri~akovanja, sloge in potrebe, ki
se razlikujejo od prej{njih generacij mladih. Ta ~lanek `eli v prvem delu, na podlagi raziskav, ki so bile opravljene
v ZDA in pozneje v Avstraliji, pomagati u~iteljem pri pou~evanju net generacije s tem, ko osvetli zna~ilnosti net
generacije in priskrbi primere, kako prilagoditi strategije pou~evanja net generaciji v lu~i njihovih preferenc za
digitalno pismenost, izkustveno u~enje, interaktivnost in takoj{njost. V drugem delu ~lanka pa so prikazani prvi
rezultati enega izmed ve~jih projektov s podro~ja informacijsko komunikacijskih tehnologij, ki te~e v {olskem
prostoru – »e-{olstvo«. Predstavljena je ena izmed mo`nih smeri razvoja in dela z net generacijo s poudarkom na
spreminjanju dela in vloge u~itelja.
NET GENERATION CALLS FOR DIFFERENT APPROACHES TOWARDS THE
EDUCATION
Abstract
Teachers are faced with the challenge of the adjustment of their teaching styles to the new generation of the youth.
Net generation or millennials, who are now entering the universities, have learning expectations, styles and needs
different to the previous generations of the youth. The aim of the first part of this article is, on the basis of
researches, conducted in USA and later in Australia, to help teachers with teaching the net generation with
highlighting the characteristics of the net generation and providing the examples on how to adjust the teaching
strategies to the net generation in the light of their preferences for digital literacy, experiential learning, interaction
and immediacy. In the second part of the article, the first results of one of the major projects in the field of
information communication technologies, running in Slovenian schools – e-solstvo are presented. One of the
possible directions of development and work with the net generation with the stress on changing of the work and
role of the teacher is presented.
75
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
OBLIKE DRU@BENO ODGOVORNEGA OBNA[ANJA MLADIH
Eva Kau~i~
Bachelor of Science in Economics
Student of the post graduating studies of University of Maribor
Faculty of Economics and Business
[email protected]
Povzetek
Dru`bena odgovornost je vedno bolj mo~no prisotna v poslovnem okolju. Nima odlo~ilnega pomena le v
poslovanju, temve~ v celotni dru`bi. Vsakdo bi si moral prizadevati biti odgovoren dr`avljan. Dru`bene
odgovornosti pa se ne moramo nau~iti in priu~iti v {olah. Prav zato je nujno usklajevanje med vedenjem in
znanjem, ki ga o dru`beni odgovornosti `e imamo. Pojmovanje dru`bene odgovornosti se je mo~no spremenilo
v zadnjih letih. Mladi se z dru`beno odgovornostjo sre~ujejo v {oli, kjer so soo~eni z razli~nimi dilemami, ki
zadevajo njihove prijatelje, so{olce, profesorje, star{e in dru`bo kot celoto.
Mladi se pogosto soo~ajo z vplivom, ki ga imajo na naravo. Velik izziv mladi generaciji predstavlja dojemanje
naravnega okolja. V ~lanku bomo na podlagi empiri~nih podatkov predstavili ugotovitve, kako mladi na univerzi
razumejo koncept dru`bene odgovornosti in na kak{en na~in jo vklju~ujejo v vsakodnevne dejavnosti. Poglavitni
cilj raziskave je razumeti pojmovanje dru`bene odgovornosti med mladimi. V raziskavi `elimo ugotoviti, zakaj je
pomembno dvigati zavest o dru`beni odgovornosti. Obenem pa spodbujati pripravljenost mladih, da ~im prej
postanejo dru`beno odgovorni dr`avljani.
FORMS OF SOCIAL RESPONSIBILITY AMONG YOUNG PEOPLE
Abstract
Nowadays social responsibility has been more and more present in business environment. Furthermore, social
responsibility has not a crucial meaning only in business, but also in our society. Everybody should be highly aware
to be a responsible citizen. Moreover, we cannot learn how to be socially aware and responsible within one
course or few hours at school. For that reason, we should constantly complement our attitude and knowledge of
social responsibility. Thus, the understanding of social responsibility has significantly changed in last few years.
Young people meet with social responsibility at school where they are confronted with huge range of dilemmas
how to behave regarding their friends, colleagues, professors, parents, and community.
Young people are often faced also with the impact they normally have on nature and, moreover, with a challenge
how to treat the natural environment. In the article we shall present the findings how young people at university
understand the concept of social responsibility and how they implement social responsibility in their everyday
activity, on the basis of empirical research. The main aim of the research is why it is important to raise social
responsibility awareness. At the same time we want to encourage the willingness of young people, to act as
socially responsible citizen, as soon as possible.
----------------------------------------
ZAKAJ IN KAKO RAZVIJATI KARAKTER NADARJENEGA OTROKA
ZA BODO^EGA VODITELJA
Tamara Male{evi}, univ.dipl.psih.
Osnovna {ola [marje pri Jel{ah
[email protected]
Povzetek
^e spodbujamo moralni razvoj nadarjenih otrok, ~e spodbujamo njihovo osebnostno rast, spodbujamo njihove
potencialne voditeljske kompetence.
^e bodo nadarjeni razvili svoj potencial, bodo spontano ali formalno vodili somi{ljenike, skupine, time. Vsekakor
se bo njihova vloga vsake toliko ~asa dotaknila moralnih dilem in potegnila za sabo odlo~itve, ki bodo imele
posledice za ve~ ali veliko ljudi.
Prioritetni namen pri spodbujanju katere koli nadarjenosti otroka je razvoj karakterja, razvoj humanisti~nih vrednot
bodo~e spra{ujo~e se in integrirane osebnosti, saj to vodi k voditeljem, ki bodo kos prihodnosti, ki `eli pre`iveti.
76
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Voditeljske ve{~ine se relativno lahko priu~ijo: Na~rtovanje in organizacija, Re{evanje problemov, Odlo~anje,
Govorna ter pisna komunikacija, Zakonitosti skupinske dinamike, Osnove vodenja. Verjetno zado{~a povpre~na
ali nadpovpre~na interpersonalna inteligentnost in dober trening.
Tisto, kar je te`je na hitro privzgojiti, je duhovna vrlina, karakter. Zato se zdi, da je to glavna naloga pedagogov,
ki imamo izjemno mo`nost vplivati na razvoj vrednot nadarjenih in talentiranih otrok.
WHY AND HOW TO DEVELOP THE CHARACTER OF A GIFTED CHILD TO
BECOME A FUTURE LEADER
Abstract
If we encourage the moral development of gifted children, if we support their personality growth, we encourage
their potential leadership competences.
If gifted children develop ther potencial, they will spontaneously or formaly lead their followers, goups, teams. From
time to time they will have to confront different moral dilemmas, leading to decisions with concequences for a
some or many people.
Developing the character, humanistic values of a future inquisitive and integrated personality is absolutely the prime
aim at encouraging any kind of children's giftedness. This leads to leaders who can create the future bound to surrvive.
Leadership skills are fairly easy to learn: Planning and organising skills, Problem–solving skills, Decision-making
skills, Speech and written comunication skills,
Group Dynamic skills, Foudameals of leadership. Average or above average interpersonal inteligence is probably
enough, combined with good training.
It takes time to develop good personal virtue, the character. Therefore, this seems to be the main role of educators,
who have a special opportunity to influence the value system of gifted and talented children.
----------------------------------------
POSLOVNA SIMULACIJA ZA USPOSABLJANJE O UPRAVLJANJU
SONARAVNOSTI
Prof. Rupert J. Baumgartner
Institute for Systems Science, Innovation and Sustainability Research
University of Graz, Austria
[email protected]
0043/316/380-3237
Povzetek
Da bi omogo~ili izobra`evanje in usposabljanje na podro~ju sonaravnega upravljanja, je med-strokovna
ekipa raziskovalcev, svetovalcev in praktikov razvila mened`mentsko igro z imenom 'vodja sonaravnosti'
(www.sustainabilitymanager.at). Prispevek prikazuje klju~ne lastnosti te poslovne simulacije in odseva izku{nje iz
uporabe te mened`mentske igre v magistrskih predmetih na ve~ univerzah. Igra temelji na poslovni simulaciji:
podjetje simuliramo u uporabo mre`ne tehnologije in pristopa z mehkim ra~unalni{tvom. Igra se da uporabiti kot
pripomo~ek s temeljem na omre`ju za usposabljanje za sonaravno vodenje. Na~elno se da prilagoditi svojstvenim
polo`aj usposabljanja.
BUSINESS SIMULATION FOR EDUCATION AND TRAINING ON SUSTAINABILITY
MANAGEMENT
Abstract
To enable education and training in the field of sustainability management an interdisciplinary team of
researchers, consultants and practitioners developed a management game called “sustainability manager”
(www.sustainabilitymanager.at). This paper presents the key features of this business simulation and reflects the
experiences of the application of this management game in trainings in master courses at several universities. This
management game is based on a business simulation, i.e. a company is modelled using web technology and soft
computing approaches. The sustainability manager can be used as web-based training instrument for sustainability
management and can in principle be adapted to specific training situations.
77
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
SONARAVNI/TRAJNOSTNI RAZVOJ UNIVERZ: RESNI^NA MO@NOST?
Filippina Risopoulos, Ph.D.
Department of Geography and Regional Science
Sustainable University of Graz
Heinrichstrasse 36, A-8010 Graz, Austria
e-mail: [email protected]
Namen prispevka (pomen za konferenco in raziskovalno skupino v njej)
Name prispevka je prikazati, kako se je Univerza v Gradcu razvijala, da bi postal sonaravna univerza, torej ne
zgolj 'zelena univerza’, ampak tudi ekonomsko u~inkovita in dru`beno vredna spo{tovanja. Na kratko lahko
re~emo, da so vrednote sonaravnosti/trajnosti usmerjene tako, da poudarjajo okolje, {~itijo gospodarsko
sposobnost pre`iveti, pospe{ujejo dru`beno pravi~nost in se bojujejo zoper rev{~ino. Kako je mogo~e o takih
vrednotah poro~ati in jih prena{ati na druge? Ali jih je mogo~e uporabiti, da daje navdih in usmerjajo ljudi in
zlasti tiste, ki odlo~ajo, zdaj in v bodo~e? Eden od mo`nih odgovorov morda le`i v primernem preoblikovanju
univerzitetnih {tudijskih programov in v njihovi rabi v praksi.
Uporabljena zasnova, pristop in metodologija:
Univerza v Gradcu je kot prva v Avstriji in med prvimi v nem{ko govore~em delu Evrope objavili poro~ilo o
sonaravnosti skladno z napotki iz pobude GRI. Bila je tudi prva, ki jo njeno sonaravnost pregledala
Pricewaterhouse & Coopers – leta 2010. Poro~anje o sonaravnosti je postal pomembno orodje komuniciranja.
Vsaki dve leti objavljeno poro~ilo pove~uje njegovo pomembnost. S tem povezan vidik se ti~e ustanovitve medstrokovne delovne skupine Sustainability4U, katero sestavljajo vse {tiri gra{ke univerze; osredoto~a se na prakti~no
uveljavljanje sonaravnih zamisli, podpiranju sonaravnih vrednot in spreminjanju Gradca v bolj privla~no in
sonaravno akademsko sredi{~e za razli~ne stroke in mednarodne {tudente.
Empiri~na spoznanja:
Zamisel, da bi bila Univerza v Gradcu sonaravna, so uporabili v praksi pred 20 leti in proces te~e trajno. O
uresni~evanju programov za sonaravnost poro~amo v tem prispevku tako, da razpoznavamo glavne ovire,
razpravljamo o mo`nih poteh k uspehu, pojasnjujemo koristi, ki jih prina{a ve~ sonaravnosti vsej univerzi, in
ori{emo mo`ne trende. Ustanavljanje vse ve~ oddelkov in sredi{~e, ki se osredoto~ajo na sonaravnost, pri~a, da
je razvoj res nenehen. Poleg tega vse ve~ji nabor mo`nih {tudentskih delovanj, pa tudi mo`nost pridobiti razli~na
priznanja, pomagata dokazati, da pomembnost sonaravnosti na Univerzi v Gradcu raste.
Izvirnost in dodana vrednost raziskovanja:
Vedno znova strokovnjaki s podro~ja sonaravnosti poudarjajo, da se programi o sonaravnosti ne morejo
osredoto~iti samo na ekolo{ke zadeve. Njihova narava zahteva, da ne izklju~ujejo ni~esar in te`ijo k celovitosti,
kar pomeni, da se osredoto~ajo na dane in mo`ne sinergije med okoljem, gospodarstvom in dru`bo. Za primer
v prispevku omenjamo dva odmevna projekta sonaravnosti: trans-disciplinarno {tudijo primera iz stvarnega sveta
in {tudijo o mobilnosti.
Univerze usposabljajo ljudi, ki bodo oblikovali, sprejemali in uresni~evali odlo~itve. Imajo bistveno vlogo pri
promoviranju sonaravnih procesov; njihova volja sprejeti odgovornost za sonaravnost se da uporabiti kot zgled
za celotno dru`bo. Koliko to prispeva k bolj sonaravni bodo~nosti? Katere ‚sonaravne vrednote' (~e sploh kak{ne)
pridobijo ljudje, ki kon~ajo {tudij? Da bi imeli v tem pogledu univerze kakr{en koli vpliv, morajo jasno izraziti svojo
zavezanost takim vrednotam in delovati skladno z njimi. To vsebuje primerno prilagoditev vseh pomembnih upravljavskih, pedago{kih in raziskovalnih postopkov.
SUSTAINABLE DEVELOPMENT OF UNIVERSITIES: A REAL CHANCE?
Purpose of the paper (relevance for conference and research track):
The purpose of this paper is to show the development of the University of Graz on its path towards becoming a
sustainable university, i.e. not merely as a “green university”, but also an economically efficient and socially
valuable institution. Putting it in a nutshell, one can say that sustainable values are directed towards enhancing the
environment, protecting economic viability, promoting social justice and combating poverty. How can such values
be communicated? How can they be used to inspire and guide individuals and decision makers now and in the
future? One possible answer may lie in suitable reformulation and implementation of university educational
programs.
78
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Applied design/methodology/approach:
The University of Graz was the first university in Austria, and one of only a few in the German-speaking part of
Europe, to publish a sustainability report following the global reporting initiatives (GRI). It was also the first to be
subjected to external sustainability evaluation by Pricewaterhouse & Coopers in 2010. Sustainability reporting has
become an important instrument of communication. Biennial publication of a sustainability report for the university
only serves to raise its significance. A related aspect concerns the foundation of the interdisciplinary task-force
Sustainability4U, consisting of all four Universities in Graz, and which focuses on bringing new “sustainable” ideas
to fruition, promoting sustainable values, and turning Graz into a more attractive, sustainable academic location
for various disciplines and international students.
Empirical findings:
The idea of sustainability at the University of Graz was implemented 20 years ago and is an ongoing process.
Concerning the implementation of programs for sustainability the present paper identifies the major barriers,
discusses potential paths to success, clarifies the benefits accruing from greater sustainability at university level and
outlines possible trends. The establishment of ever more departments and centers with a focus on sustainability
provides evidence of the ongoing nature of the development. In addition, the increasing range of student activities,
for example, the growth of interdisciplinary internships and relevant international projects, specialized training
programs, as well as the availability of various awards, all serve to highlight the growing significance of sustainability at the University of Graz.
Originality and added value of the research:
Again and again, experts in the field of sustainability emphasize the fact that sustainability programs cannot focus
on ecological concerns alone. By their very nature such programs must be non-exclusive and holistic, i.e. focus on
existing and potential synergies between the environment, the economy, and society. By way of example, the
present paper introduces two prominent sustainability projects: a transdisciplinary real world case study, and a
study on mobility.
Universities are sources of instruction for future decision makers and decision users. They play a crucial role in the
promotion of sustainable processes, and their willingness to accept responsibility for sustainability may be used as
a role model for society as a whole. To what extent does this contribute to a more sustainable future? What 'sustainability values’ (if any) do such individuals take with them once they have finished their studies? To have any impact
in this respect, universities must express their clear commitment to such values and act accordingly. This entails
appropriate adaptation of all relevant administrative, teaching and research procedures.
----------------------------------------
USTVARJALNO IN LATERALNO RAZMI[LJANJA Z METODO CORT
Nastja Mulej
Certified Instructor of Edward de Bono Thinking Methods: CoRT, Six Thinking Hats and
Lateral Thinking
[email protected], 041 540 866
Marylyn Mifsud
Edward de Bono Foundation
Povzetek
De Bono je zagotovo najbolj znan kot avtor 'lateralnega razmi{ljanja' in za njegove metodologije je videti, da
so izrasle iz te zamisli. Lateralno razmi{ljanje se osredoto~a na ustvarjalnost in ustvarjanje zamisli. ^e si ogledamo
de Bonova dela, se dajo glavni okviri spoznati v 'lateralnem razmi{ljanju', D.A.T.T., CoRT 1, '{est klobukih
razmi{ljanja', enostavnosti in '[estih medaljah vrednot'. Tukaj se zavestno kot raziskovalci osredoto~amo na CoRT
1, kajti gre za najpogosteje uporabljano metodo pou~evanja spretnosti razmi{ljanja v {olah in za zgo{~eno
uporabo ve~ine miselnih dispozicij. Omenjeni okviri so najbolj znani na podro~ju vzgoje in izobra`evanja, a jih
uporabljajo tudi drugod, npr. v poslovanju. Zamisel, da bi pou~evali razmi{ljanje neposredno kot samostojen
predmet, se morda zdi samoumevna. In naj bi to bila. Toda v teku ~asa so razvili mnogo razli~nih metod za
pou~evanje razmi{ljanja, od katerih je ve~ina izrasla iz naravne sposobnosti razmi{ljati. Bistvo CoRT kot metode
razmi{ljanja je v osredoto~enju pozornosti neposredno na razli~ne vidike razmi{ljanja in v kristaliziranju teh vidikov
v povsem opredeljene zamisli in pripomo~ke, ki se dajo uporabljati namensko.
79
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
CREATIVE AND LATERAL THINKING BY CORT
Abstract
De Bono is most certainly known as the conceptualist behind Lateral Thinking and his methodologies seem to generate from
that concept. Lateral Thinking focuses on creativity and idea generation.
In reviewing de Bono’s literature; the main frameworks that have been identified are: Lateral Thinking; D.A.T.T; CoRT1, The Six
Thinking Hats, Simplicity and The Six Value Medals. The researcher’s focus converges towards CoRT1. This was consciously
done since it is the most used in the teaching of thinking skills in schools and is comprehensive of most thinking dispositions.
The above-quoted frameworks are best known in the sphere of education, they are also applied in other areas such as business.
The idea of teaching thinking directly as a subject in its own right may seem very obvious. And so it should. However, there
have been various approaches developed over time to teach thinking, most of which have been an outgrowth of the natural
ability to think.
The essence of the CoRT Thinking Method is to focus attention directly on different aspects of thinking and to crystalline these
aspects into definite concepts and tools that can be used deliberately.
----------------------------------------
MLADI KOT AKTIVNI SOUSTVARJALCI MEDGENERACIJSKE PRIHODNOSTI
mag. Nata{a Kajba Gorjup
[email protected]
Povzetek
Ocene ka`ejo, da bo do leta 2045 dele` ljudi, starej{ih od 60 let, prvi~ v zgodovini ~love{tva vi{ji od dele`a otrok,
mlaj{ih od 15 let. Zato je medgeneracijsko sodelovanje in razbijanje tabujev, ki generacije lo~ujejo, dandanes bolj
pomembno kot kadarkoli prej. [tevilne in obse`ne dru`bene spremembe, ki jih lahko pri~akujemo v prihodnosti, bodo
temeljito pripomogle k spreminjanju doslej veljavnih vzorcev v na{em `ivljenjskem prostoru. Pri~akovati je, da bo dru`ba
prihodnosti ve~generacijska dru`ba. Ne bo ve~ mogo~e govoriti o dru`bi najmanj dveh ali najve~ treh generacij, kot smo
bili tega vajeni v preteklosti. Dru`beni razvoj in ustroj dru`be prihodnosti bo prav zaradi heterogene generacijske strukture
potrebno izgrajevati s poudarkom na so`itju generacij, na vzpostavljanju in razvoju vrednot, ki temeljijo na medsebojni
solidarnosti in spo{tovanju. Demografski trendi Evropske unije in tudi Slovenije ka`ejo, da se struktura prebivalstva
spreminja. [tevilo ljudi, ki dosegajo visoko kronolo{ko starost, je glede na skupno {tevilo populacije vse ve~je.Ve~ina
razvitih dr`av se `e soo~a s spremenjenimi starostnimi skupinami, kar ima velik vpliv na razvoj dru`be. Spremenjena
razmerja med starostnimi skupinami prebivalstva pomembno vplivajo na kakovost `ivljenje posameznih starostnih skupin
prebivalstva in {e posebej na odnose med posameznimi skupinami prebivalstva in v njih. Kakovost novih odnosov bo
nedvomno zelo odvisna tudi od tega, kako bodo pripadnike dana{nje mlaj{e generacije vklju~evali v dru`bene procese,
v procese vzgoje za sodelovanje, solidarnost in bivanje v generacijsko, starostno, kulturno, eti~no heterogeni dru`bi.
YOUTH AS ACTIVE COLLABORATORS OF INTERGENERATIONAL FUTURE
Abstract
Estimates indicate that by the year 2045 the proportion of people older than 60 years, first in the history of mankind, is
going to be higher than the proportion of children under the age of 15 years. Therefore, intergenerational collaboration
and breaking taboos that separate the generations, is today more important than ever. Numerous and extensive social
changes that we can expect in the future will radically change so far contributed to the current patterns in our living space.
It is expected that the society of the future will be the Multigeneration society. It is going to be no longer possible to talk
about the society with at least two or at most three generations, as we have had this in the past. Developement of society
and structure of the future generation will be necessary to build up with an emphasis on the harmony of generations, the
establishment and development of values based on mutual solidarity and respect because of the heterogeneous structure.
Demographic trends in the European Union and Slovenia indicate that the population structure is changing. Number of
people who achieve high chronological age according to the total population is increasing. Most developed countries
are already faced with the revised age groups, which have a major impact on the development of society. Changed
relationship between the age groups have a significant impact on the quality of life by age groups and particularly the
relationships between and within individual population groups. The quality of new relationship will undoubtedly also
depend on how the members of today's younger generation will be involvied in social processes, in the process of
education for participation, solidarity and living in generational, age, cultural,ethical heterogeneous society.
80
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
G. Zaposlovanje mladih in
mladinsko podjetni{tvo
81
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MLADI SKOZI DRU@BENO ODGOVOREN »OKVIR« OPTIKE [UC
Simona [uc,
Optika [uc
Borut Ambro`i~, MSc
Maribor Art Galery (UGM), Slovenija
[email protected]
Povzetek
Optika [UC ima skoraj 15 letno zgodovino delovanja z bogatimi strokovnimi izku{njami, ki jih vztrajno nadgrajuje
z dru`beno odgovornimi projekti. Dru`beno odgovornost vklju~ujemo v strate{ko vodenje ter poslovanje na{ega
podjetja, s poudarkom na medgeneracijski odgovornosti. Zavedamo se, da s svojim delovanjem lahko vplivamo
na na{e `ivljenjsko in poslovno okolje. Vsako podjetje, ki `eli poslovati dru`beno odgovorno, mora najti podro~ja,
ki se dotikajo njihovega lastnega delovanja. Zato posku{amo v Optiki [UC s primeri dobrih praks vzpodbuditi
ostale odlo~ujo~e dele`nike dru`bene odgovornosti, da se nam pridru`ijo pri na{ih prizadevanjih. Za~eli smo z
majhnimi koraki, pred tem pa smo si zastavili pomembno vpra{anje: »Kje pri~eti?«. Odgovor smo na{li v osnovni
dejavnosti na{ega podjetja - opti~nih pripomo~kih. @eleli smo prese~i razmi{ljanje nekaterih podjetij, ki del
svojega dobi~ka namenijo za letovanje otrok, podporo kulturi ali {portnemu dogodku. Iz tega razmi{ljanja je
zrasla ideja o vsakoletni donaciji o~al otrokom Mladinskega doma Maribor.
Podjetje, ki se resno odlo~i prispevati k dru`beno odgovornemu razvoju mora izbrati tiste elemente, ki prina{ajo
dodano vrednost za podjetje, hkrati pa za dru`bo oziroma skupnost kot tako. Aristotel je v Nikomahovi etiki
zapisal:"^e bi vsi tekmovali med sabo v plemenitosti , ~e bi si vsi prizadevali delati kar najlep{a dejanja, bi bilo
dose`eno vse, kar je potrebno za skupno blaginjo, pa tudi vsak posameznik bi bil dele`en najvi{je vrednote, ~e
je v resnici krepost najvi{ja vrednota." Dru`beno odgovorno delovanje podjetja, ki i{~e ob dru`beno odgovornem
usmerjanju tudi konkuren~ne prednosti je legitimno in smiselno. Kljub temu pa ostaja v ospredju na{ iskren motiv
prispevati in ustvarjati odprto okolje za vse tiste, ranljive dru`bene skupine (mladi in starej{i), ki so kakorkoli
potrebni na{e pomo~i.
YOUTH THROUGH SOCIAL RESPONSIBLE "FRAMEWORK" OPTICS SUC
Abstract
Optics SUC has a nearly 15 year history of rich professional experience that are constantly upgraded with social
responsible projects. Social responsibility is included in the strategic direction and business of our company, with
an emphasis on intergenerational responsibility. We understand that our operation can influence on life and
business environment. Any company that wants to do business in a social responsible way, need to find areas that
touch their own operations. Therefore, at Optics SUC we try with examples of good practice to encourage other
social responsible companies to join us in our efforts. We started with small steps and with the important question:
"Where to begin?". The answer we found in the core business of our company - optical devices. We wanted to
go beyond thinking of certain companies, which spend part of their profits for the holidays for children, support
for cultural or sporting event. From these considerations arose the idea of an annual grant of glasses for children
Youth Centre Maribor.
The company, which is serious to contribute energy to social responsible acts has to select those items that bring
added value to the company and to the society or community as such. Aristotle, in ethics Nikomahovi wrote: "If
mankind compete with each other in generosity, if it would strive to work for this beautiful act, we could reached
everthing that is necessary for the common good, and everyone would receive the maximum values, if virtue is the
supreme value." Social responsible companies,that are looking beside social responsible guidance also competitive advantage is generally a legitimate and reasonable fact. Nevertheless, it remains at the forefront of our
sincere motivation to contribute and to create an openhearted environment for all those vulnerable social groups
(young and older) who needed our help in any way.
82
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
PODJETJE MIK D.O.O. V VLOGI DRU@BENO ODGOVORNEGA GENERATORJA
VKLJU^EVANJA MLADIH Z MANJ PRILO@NOSTMI IN VZPODBUJEVALCA
MLADEGA ^LOVE[KEGA KAPITALA
Teja Luknar
MIK Mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o., Celje, Slovenia
Povzetek
Z gospodarskega vidika so podjetja ekonomski subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Podjetje MIK d.o.o.
je `e zdavnaj preseglo "fazo razvoja" po modelu Friedmana, kjer je glavni cilj podjetja pove~ati dobi~ek za
lastnike in izvajanje zakonov dr`av, v katerih dru`ba deluje. Dru`bena odgovornost za podjetje MIK d.o.o. niso
le besede na papirju, ta pojem uveljavljamo na vseh mo`nih podro~jih. Seveda ve~ina podjetij `eli biti
dobi~konosna in s tem ni ni~ narobe. Zavedamo se pomembnosti uspeha, zato bi radi delovali dobi~konosno in
prav tako pomagali ljudem v procesu. V vsakodnevnem poslovanju si prizadevamo za premagovanje poslovnih
in regulatornih okvirov in resni~no razumemo potrebe okolja, v katerem smo aktivni in `ivimo.
Krepitev vloge mladih in spodbujanje bolj{ega razumevanja njihove odgovornosti do sebe in dru`be ima lahko
pozitiven vpliv na dolgoro~no uspe{nost na njih in dru`be kot take. Z dru`beno odgovorno strategijami sku{amo
premostiti razkorak med tem, kar dano okolje omogo~a in {tevilom mladih, ki zaradi svoje odgovornosti v danem
okolju in s pomo~jo socialno odgovornih dele`nikov za~nejo slediti svojim sanjam. Danes je za za~etek
poslovanja prisotnih veliko na~inov. Vsako podjetje bi moralo za~eti z zavestnim prizadevanjem za razumevanje
platforme dru`bene odgovornosti ter sprememb in u~enja, kako implemetirati le-to v poslovno rutino.
Pojem singularnosti je nas je nau~il, da hitrost sprememb nara{~a in je neodvisna od gospodarskih, politi~nih in
drugih pobud procesov. Na ravni odgovornosti posameznika mora vsak posameznik prevzeti odgovornost za
svoje `ivljenje, za~eti graditi na svojih talentih, na~rtovati nalo`bo v samega sebe in pove~ati zavedanje z
resni~nim so~utjem do drugih. Pove~anje socialne neenakosti to v mnogih primerih onemogo~a. Verjamemo, da
je z vlaganjem v trajnostni razvoj na lokalni in dr`avni ravni, ustvarjanjem mo`nosti za rast in razvoj talentov in
kakovosti `ivljenja izkazan na{ uspeh. Uspeh pa sam po sebi ne dose`e svoje vrednosti, ~e ga ne delimo s tistimi,
ki so potrebni na{e pomo~i in podpore. Mladi ljudje ne predstavljajo le prihodnosti, tudi sedanjost, in prav zato
jih moramo obravnavati in negovati pravilno.
COMPANY MIK D.O.O. AND ITS ROLE OF SOCIALLY RESPONSIBLE GENERATOR
IN INCLUSION OF THE YOUNG WITH FEWER OPPORTUNITIES AND CREATOR
OF INCENTIVES FOR YOUNG HUMAN CAPITAL
Abstract
From the economic perspective, enterprises are economic entities engaged in profit activities. The company MIK
d.o.o surpassed long time ago the "development stage" of Friedman's model where the main goal of the
companies is to increase profits for the owners while enforcing the laws of those countries where the company
operates. The corporate social responsibility for the company MIK d.o.o are not just words on paper, we enforce
the concept everywhere it is possible. Of course, most companies want to be profitable. There is nothing wrong
with that. We realize the importance of success, therefore we'd like to be profitable and in the same way as we
are helping people in the process. In everyday business we strive to overcome the business and regulatory
frameworks as we truly understand the needs of the environment in which we are active and live.
Empowering young people and promoting a better understanding of their responsibilities to themselves and society
can have a positive impact on long-term success on them and society as such. With social responsible strategies,
we try to bridge the gap between what a particular environment is allowing and the number of young people,
who by their responsibility in a particular environment and with the assistance of social responsible stakeholders,
begin to follow their dreams. Today there are many ways to start a business. Each company should start by making
a conscious effort to understand the CSR platform of change and learn how to implement it in business routine.
The concept of singularity has taught us that the speed of change is increasing and is independent of the
economic, political and other cycles (processes). At the level of individual responsibility, every individual should
take responsibility for its own life, start to build on their talents, planning to invest in their individual and to raise
awareness with real compassion towards others. Increasing social inequality makes that in many cases impossible.
We believe that by investing in sustainable development on local and national level, creating opportunities for
growth and development of talent and quality of life is proved our success. Success itself is not getting what we
want if it is not shared with those who need our help and support. Young people do not represent only the future,
but the present, that is why we need to address and nurture them properly.
83
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
DRU@INI PRIJAZNO PODJETJE – MISLE^E SRCE ZAVAROVALNICE MARIBOR
mag. Natalija Postru`nik
direktorica Slu`be za odnose z javnostmi Zavarovalnice Maribor (ZM)
Povzetek
V prispevku predstavljamo Zavarovalnico Maribor (ZM) kot dru`ini prijazno podjetje. ZM je kot ena najve~jih
zavarovalnic v Sloveniji s {tajerske regije pomembna organizacija v odnosu do {tevilnih javnosti. Kot taka ima
velik vpliv na postavljanje eti~nih in moralnih norm, ki jih postavlja ob svojem sicer{njem poslanstvu v okolju.
Mened`erji in voditelji v ZM se zavedajo pomena pravilnih odlo~itev, ki jim sledi in spremlja tudi upravljanje
zaposlenih kot eden klju~nih dele`nikov uspe{nosti, u~inkovitosti in dodane vrednosti podjetja. Na osnovi spremljanja trga, strate{kih smernic in razvojne usmeritve je ZM kot pilotno podjetje pristopila k certificiranju dru`ini
prijazno podjetje `e v letu 2006. Rezultati so pozitivni, sprejetost ukrepov na izjemno visoki ravni, vpetost
zaposlenih in zavezanost ZM kot delodajalcu pa daje pozitivne u~inke ne le na podro~ju merjenja zavezanosti
in zadovoljstva, marve~ tudi v povsem finan~nih rezultatih. Z ukrepi, ki jih je ZM sprejela v okviru certifikata,
omogo~a usklajevanje delovnih obveznosti in `ivljenja v krogu dru`ine, kar je izjemnega pomena za generacije
X in Y kot generaciji, ki prihajata, kot tudi za ostale zaposlene.
FAMILY FRIENDLY ENTERPRISE CERTIFICATE - THINKING HEART OF
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Abstract
The article presents Zavarovalnica Maribor (ZM) as a family-friendly company. ZM is one of the largest insurance
companies in Slovenia, an important organisation in the [tajerska region in relation to many publics. As such, it
has great influence on setting the ethical and moral norms/values in addition to its mission in the environment. The
managers and leaders of ZM are aware of the significance of right decisions which serve as the basis for the
management of human resources as key partners in assuring efficiency, effectiveness and added value of the
company. Based on the monitoring of market, strategic orientations and development orientations, ZM was a pilot
company in the certification of family-friendly company in 2006. The results are positive, the adoption of measures
at a very high level and the integration of employees and commitment of ZM as employer yields positive effects
not only in respect of the measurement of engagement and satisfaction but also on financial results. With the
measures adopted by the ZM in the framework of the certificate, it allows for harmonisation of work obligations
and family life, which is of crucial importance for the arriving X and Y generations, as well as for other employees.
----------------------------------------
MLADI PROSTOVOLJCI SKOZI O^I SOCIALNE EKONOMIJE SLOVENIJE
Vesna Kova~i~, M.S.
DOBA FAKULTETA, Pre{ernova 1, Maribor, Slovenija
Fax: +386 2 228 38 61, [email protected], http://www.vpsm.si
Povzetek
Evropska komisija je razglasila leto 2011 za evropsko leto prostovoljstva. Nedavno opravljena raziskava o
mladih pri nas je pokazala, da predstavlja prostovoljstvo v Sloveniji poleg vklju~enosti v zaposlitev in
izobra`evanje osrednji mehanizem socialne vklju~enosti mladih. Raziskovalci ob tem opozarjajo, da se je
polo`aj mladih pri nas v zadnjih nekaj desetletjih izrazito poslab{al. Po eni strani smo pri~a vedno ve~ji
brezposelnosti mladih. Po drugi strani so mladi vedno pogosteje soo~eni z nestalno in s socialno manj
zanesljivo obliko zaposlitve. Raziskava je pokazala, da je imelo leta 2000 v 29. letu starosti redno zaposlitev
za nedolo~en ~as pribli`no 60 odstotkov mladih, leta 2010 pa le {e 48 odstotkov. Zanimivo bi bilo vedeti,
kak{en odstotek zaposlenosti je med mladimi prostovoljci. Zaradi trenutne gospodarske krize je pri~akovati
ni`ji odstotek kot v preteklosti. Re{itev problema zaposlovanja mladih bi morda v Sloveniji veljalo iskati z
aktivno vklju~itvijo brezposelnih mladih prostovoljcev v socialno ekonomijo. V prispevku smo razmi{ljali o
alternativni re{itvi skozi socialno podjetni{tvo. Pri~akovati bi bilo vsaj dva pozitivna u~inka: (1) zmanj{anje
socialnega bremena, ki ga predstavljajo mladi prostovoljci brez zaposlitve, in (2) nadaljnje opravljanje
dru`beno odgovornega in koristnega dela, ki ga mladi opravljajo kot prostovoljci. Zanimalo nas je, kak{ne
mo`nosti nudi mladim na tem podro~ju slovenska zakonodaja.
84
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
YOUNG VOLUNTEERS FROM THE VIEWPOINT OF SOCIAL ECONOMY IN
SLOVENIA
Abstract
The European commission proclaimed 2011 for European year of voluntariness. Recently a research was made
about youth in Slovenia, which showed that voluntariness is, next to integration in employment and education,
central mechanism of social integration of youth. The researchers warn that situation of youth in Slovenia has
become distinctively worse in the last decades. On one hand we witness higher and higher un-employment of
the youth, and on the other hand the youth is more often confronted with unstable and socially less reliable forms
of employment. The research showed that in 2000 only 60 percent of youth (age 29) had a full-time
employment, and in the year 2010 only 48 percent. It would be interesting to know which level of employment
is there among young volunteers. Due to the current economy crises we can expect a lower percentage as in
the past. One solution for the problem of employment of youth in Slovenia could be active participation of young
volunteers in social economy. The article is about alternative solution through social enterprise. We could expect
at least two positive effects: (1) reduction of social burden, presented by young volunteers without employment,
and (2) further pursuance of socially responsible and socially beneficial work, which is done now by the youth
as volunteers. We tried to see which possibilities does Slovene legislation give to the youth in this area.
----------------------------------------
VREDNOTE (DELE@NIKOV) PODJETJA KOT OKVIR/KRITERIJ ZA PRESOJO
POLITIKE PODJETJA
Senior Lecturer M. Sc. Tja{a [trukelj
University of Maribor, Faculty of Economics and Business (EPF), Razlagova ul. 14, Maribor, SLO
[email protected]; http://www.epf.uni-mb.si
Emeritus Professor DDr. Matja` Mulej
University of Maribor, Faculty of Economics and Business (EPF), Razlagova ul. 14, Maribor, SLO
[email protected]; http://www.epf.uni-mb.si
Povzetek
Vrednote so ponotranjena merila za presojo lastnega ravnanja in so zato lahko sodilo za presojanje pravilnosti ravnanja.
Nove vrednote najla`je usvajamo v mladih letih, nanje vplivajo vrednote dru`ine in dru`be ter jih potem kot dele`niki
podjetja prena{amo, npr. na podjetje. S poznavanjem vrednot pomembnej{ih dele`nikov podjetja lahko zato predvidimo
njihovo mo`no ravnanje v procesu snovanja, oblikovanja in izbire (inovirane) politike podjetja. V prispevku preverjamo
hipotezo, da klju~ni dele`niki podjetja na osnovi svojih vrednot ter iz njih izhajajo~ih interesov, kulture, etike in norm
presodijo, kak{na politika podjetja (upravljanje) je primernej{a za njihovo podjetje: ali (dru`beno) odgovorna ali
oportunisti~na. Skladno s sprejeto politiko podjetja so namre~ tudi strate{ki in operativni mened`ment podjetja ter temeljni
izvedbeni proces podjetja usmerjeni v bolj ali manj odgovorno vodenje, delovanje in obna{anje. Zato v prispevku
prou~ujemo vrednote, metodo za prou~evanje vrednot (dele`nikov) podjetja in vpliv vrednot na politiko podjetja.
ENTERPRISE (STAKEHOLDER) VALUES AS A FRAME/CRITERIA FOR ENTERPRISE
POLICY ESTIMATION
Abstract
Values are internalized criteria for assessing our own behaviour and can therefore serve for judging the correctness
of our behaviour. New values can be most easily adopted in the youth; the prevailing values of family and society
influence youngsters, and as stakeholders they transfer values e.g. to the company. By knowing the values of the
important enterprise stakeholders we can therefore predict their potential behaviour in the process of designing,
making and selecting (innovative) enterprise policy. This paper double-checks the hypothesis that key stakeholders
in the enterprise with their values and the resulting interests, culture, ethics and norms determine what kind of
enterprise policy, thus what kind of governance, is most appropriate for their enterprise: either a (socially) responsible or an opportunistic one. In accordance with the adopted enterprise policy are in fact also the strategic and
operational management of the enterprise and the process of implementing the core business focuses in a more, or
less, responsible management, operation and enterprise performance. Therefore, in our contribution we examine the
values, the method for the study of enterprise (stakeholders) values, and the impact of values on the enterprise policy.
85
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
SOCIALNI INOVATORJI PRIHODNOSTI – SOCIALNO PODJETNI[TVO KOT
IZZIV ZA MLADE
Tadeja Mesojedec
Social Innovators of the Future project leader,
Dru{tvo mladinski ceh, Ljubljana, Slovenia
www.mladinski-ceh.si, [email protected]
Povzetek
Socialno podjetni{tvo je postalo predmet javne debate s predlogom zakona o socialnem podjetni{tvu. ^eprav je
socialna ekonomija oziroma tretji sektor mo~no razvit v dr`avah Evropske unije, se Slovenije ta {e ni dotaknil v
svojem formalnem smislu, se pa v praksi `e kar nekaj let ka`ejo zametki socialnega podjetni{tva. Mladi so tisti,
ki so za spremembe bolj dojemljivi in bodo socialno podjetni{tvo s pravilnim informiranjem in razvojem la`je
sprejeli za svojega. V prispevku predstavljamo idejo socialnega podjetni{tva skozi projekt 'Socialni inovatorji
prihodnosti’, ki temelji na dejstvu, da lahko mladi s celostno podporo, svetovanjem in primernimi usmeritvami
osvojijo klju~ne kompetence socialnega podjetnika, raz{irijo socialni kapital in pridobijo znanja in ve{~ine, da
samostojno stopijo na pot uspe{nega socialnega podjetnika.
SOCIAL INNOVATORS OF THE FUTURE – SOCIAL ENTREPRENEURSHIP AS A
CHALLENGE FOR YOUTH
Abstract
Social entrepreneurship became the subject of the public debate with the proposal for the Social Entrepreneurship
Act. Even though social economy or the third sector is highly developed in the countries of the European Union, it
has not yet touched Slovenia in the formal sense; however, practical experience has been showing the first
beginnings of social entrepreneurship for several years. Young people are the ones that are more open to change
and will - with correct information and development - more easily adopt the social entrepreneurship as their own.
The paper presents the idea of social entrepreneurship through the “Social Innovators of the Future” project, which
is based on the fact that young people provided with integral support, counselling and appropriate guidance
adopt the key competences of a social entrepreneur, expand the social capital and acquire knowledge and skills
to independently embark on the path of a successful social entrepreneur.
----------------------------------------
KLJU^NI DEJAVNIKI KULTURE VE^NO MLADEGA PODJETJA
Senior Lecturer M. Sc. Tja{a [trukelj
University of Maribor, Faculty of Economics and Business (EPF), Razlagova ul. 14, Maribor,
Slovenia
[email protected]; http://www.epf.uni-mb.si
Emeritus Professor DDr. Matja` Mulej
University of Maribor, Faculty of Economics and Business (EPF), Razlagova ul. 14, Maribor,
Slovenia
[email protected]; http://www.epf.uni-mb.si
Povzetek
Mladi posku{ajo prinesti v podjetje, v katerem se zaposlijo, svoj vpliv na kulturo le-tega. Kultura podjetja daje
celovito predstavo o obna{anju in ravnanju ljudi, ki pripadajo danemu podjetju, poleg nematerialnih pa jo
opredeljujejo tudi materialne komponente. Njeno spreminjanje je te`ko in dolgotrajno, a za (pozitiven) razvoj
podjetja nujno potrebno; lahko traja dve-generacijski cikel. Na kulturo podjetja vplivajo razli~ni dejavniki in lahko
jo presojamo po razli~nih kriterijih. Vpliva na temeljne in splo{ne, dolgoro~nej{e zna~ilnosti podjetja, torej na
politiko podjetja (upravljanje), posredno na vodenje podjetja, pa tudi na njegov temeljni izvedbeni proces. Zato
v prispevku preverjamo hipotezo, da je potrebno za uspe{no spreminjanje kulture podjetja kulturo najprej poznati,
kar je mo`no, ~e poznamo in sistemsko analiziramo klju~ne dejavnike kulture podjetja. Tako v prispevku
prou~ujemo kulturo podjetja, potrebo po njenem spreminjanju in analiziramo razli~ne dejavnike kulture podjetja.
V kulturi, kakr{na vlada v predstavljenem izbranem primeru podjetja, so sodelavci lahko ve~no mladi.
86
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
ESSENTIAL ELEMENTS OF A PERMANENTLY YOUNG ENTERPRISE’S CULTURE
Abstract
Youngsters try to bring in the enterprise in which they find their jobs their influence over its culture. The enterprise
culture provides a comprehensive picture of the behaviour of people belonging to a particular company; along
with the intangible the material components define it, too. Its change is difficult and time consuming, but for the
(positive) development of the company urgently needed; it may take a 2-generation cycle. The enterprise's culture
is influenced by various elements and it can be judged by different criteria. It affects the fundamental and universal,
long-term characteristics of the company, i.e. enterprise policy (governance) and indirectly its management, but
also its core business practice. Therefore, in the contribution we are testing the hypothesis that for a successful
changing of the enterprise culture it is necessary, first of all, to know the enterprise culture; this is possible, if we
know and systemically analyse the key elements of the enterprise culture. Therefore, in this paper we study the
enterprise's culture, the need to change it and analyse the various elements of the enterprise culture. In a culture
like the one prevailing in presented selected enterprise case, co-workers can be young permanently.
----------------------------------------
DRU@BENA ODGOVORNOST JAVNEGA PODJETJA MARIBORSKI VODOVOD
D.D. Z ODNOSOM DO OKOLJA, DRU@BE IN ZAPOSLENIH
Danilo Burna~, MSc
Javno podjetje Mariborski vodovod, d.d.
[email protected]
Povzetek
Pogosto se pojavi vpra{anje, kdo je odgovoren za razvoj dru`be, posameznika v njej in za kakovost `ivljenja in
okolja. Kdo naj bi ustvarjal pogoje? Je to dr`ava, ki je praviloma neprijazna in ne~love~na v postopkih `e po
institucionalni organizaciji, ali so to podjetja, ali pa je morda vse prepu{~eno posamezniku, da bi naj v okviru
svojih gospodarskih in dru`benih mo`nosti skrbel zase, svoje bli`nje in posredno za vso dru`bo? Pravzaprav
navaden ob~an pogosto misli na dr`avo ali podjetja in jih poziva, naj ravnajo bolj dru`beno odgovorno. Iskanje
pravega razmerja med dru`benim napredkom, gospodarskim uspehom, za{~ito naravnega okolja, v katerem
`ivimo, in kakovostjo ~lovekovega `ivljenja – posameznika ali vse dru`be – v danem okolju je pogosto izpostavljanju konfliktu interesov. Sonaravni razvoj, hkrati z zadovoljevanjem vseh navedenih vidikov, je res te`ko uskladiti
v zelo razviti dru`bi. Kadar razvijamo dru`be odnose, se zopet spopadejo trije veliki E: ekologija, ekonomija in
energija. Celo v podjetjih se vse spremembe za~nejo na vrhu hierarhi~ne lestvice. Zavedamo se pomena 'energije
mladih' kot mlade energije, kar dokazujemo s svojimi strategijami podjetja, ki so dru`beno odgovorne.
SOCIAL RESPONSIBILITY OF JAVNO PODJETJE MARIBORSKI VODOVOD D.D.
WITH ATTITUDE TOWARDS ENVIRONMENT, SOCIETY AND EMPLOYEES
Abstract
Often a question about who is responsible for the development of society, for an individual in the society, for the quality
of life and environment is raised. Who should create conditions? Is it the state which is, as a rule, unkind and inhumane
in bureaucratic procedures already by its institutional organization, or is it enterprises, or maybe everything is left to an
individual so that within the scope of his economical and social possibilities he takes care of himself, his close relatives
and indirectly for the entire social life. All in all, ordinary citizens often think of states or enterprises calling us to act more
socially responsible. Finding the right ratio between the social progress, economic success, protection of the environment
and the surroundings we live in, and a quality life of an individual as well as of all people in a certain environment is
often exposed to a conflict of these interests. Sustainable development, along with providing all of the above mentioned
viewpoints, is really difficult to harmonize in a highly developed society. When developing social relations, the three
big »EEE«; ecology, economy and energy crash against each other in conflict. Even in enterprises, all changes start at
the top of the hierarchical scale. We are aware of the importance of the »young energy« (the energy of youth), which
we prove with our strategic – socially responsible strategies within the company.
87
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MLADI NA POTI V ODRASLOST IN NJIHOVA BREZPOSLENOST
Martina Semi~, dipl.ing.grad., mag.ekon.posl.ved
E-mail: [email protected]
Povzetek
Prehod posameznika iz mladosti v odraslost, je v pozni moderni do`ivel korenite spremembe in zavzel razse`nosti,
ki zahtevajo interdiscipliniran pristop. Kaj se je zgodilo? Predvsem so se spremenili ustaljeni `ivljenjski poteki in
opustile tradicionalne poti vstopanja v odraslost. Nekaj, kar je neko~ veljalo za vstopnico v odraslo `ivljenje,
pomeni danes veliko odgovornost, ~e ne `e hudo breme. Ni zanemarljivo, da tudi drugi atributi odraslosti, kot
sta npr. konec {olanja in vstopanje v zaposlitev, do`ivljajo podobno odmikanje v pozna dvajseta ali celo zgodnja
trideseta leta in s tem v vse kasnej{e ekonomsko osamosvajanje mladih, kar je izrazito in posebej evropski
problem, ki na teh prostorih upravi~eno vzbuja zanimanje in tudi zaskrbljenost.
Zdi se, da je recesija najbolj prizadela prav mlade, saj delodajalci ne najemajo nove delovne sile. Po
zaklju~enem {olanju se polni `ivljenjske energije trudijo za zaposlitev. Zaradi finan~ne stiske jih veliko sprejme
zaposlitev na delovnem mestu, za katerega je zahtevana precej ni`ja stopnja izobrazbe, kot jo imajo. Velikokrat
je tak{na zaposlitev za dolo~en ~as, po izteku pogodbe so odpu{~eni, ali pa jim delodajalec podalj{uje
pogodbo v nedogled, seveda vsaki~ za dolo~en ~as. Z opravljanjem tak{nih del ne dobijo potrebnih delovnih
izku{enj, s katerimi bi la`je konkurirali za tak{na delovna mesta, ki so primerna njihovi izobrazbi oziroma `eljam.
V mladosti, ko bi morali zreti optimisti~no v prihodnost, te`ko najdejo upanje za bolj{o prihodnost.
^eprav Slovenija po brezposelnosti mladih ni v evropskem vrhu, je odstotek, kljub temu precej visok in predstavlja
velik dele` brezposelnosti v dr`avi. Glede zaposlenosti med mladimi ni problem le visoka stopnja brezposelnosti,
ampak tudi neugodne zaposlitvene mo`nosti, zato je uspe{no vklju~evanje mladih na trg dela eden od
najpomembnej{ih izzivov, s katerimi se sre~ujemo dandanes.
Namen prispevka je spoznati spremembe mladih, pri izobra`evanju, na podro~ju zaposlovanja in drugih
podro~jih, ki se niso pojavile ~ez no~, spoznati dejavnike, ki dolo~ajo prehode mladih v odraslosti, zna~ilnosti
mladih na trgu dela in dejavnike, ki dolo~ajo polo`aj mladih na trgu dela ter na kratko predstaviti analize gibanja
zaposlenosti in brezposelnosti mladih v Sloveniji za. Cilj prispevka je predstaviti prvi in morda najva`nej{i korak
mlade osebe na poti v odraslost prehod na trg dela in doseganje ekonomske neodvisnosti.
YOUTH ON THE WAY INTO ADULTHOOD AND THEIR UNEMPLOYMENT
Abstract
The transition of individuals from youth to adulthood in late modernity, profound changes and took the dimensions
that require interdisciplinerian approach. What happened? Above all, have changed settled life course and
abandoned the traditional way of entering into adulthood. Something that was once considered to be a ticket to
adult life today means a great responsibility, if not a severe burden. It is not insignificant that the other attributes
of adulthood, such as end of schooling and entry into the job, experienced a similar displacement in the late
twenties or even early thirties and thus in all subsequent economic independence of young people, which is highly
and specifically European problem, which in this region rightly raises interest and concern.
It appears that the recession is affecting mostly the young, because employers do not hire new workers. After
completing his schooling they full of life and energy are trying to work. Due to financial hardships many of them
take jobs in the workplace, of which as a much lower level of education than they have. Often such employment
is for a fixed period after the expiry of the contract they are dismissed, or their employer renew the contract indefinitely, of course, each time for a fixed period. By carrying out such works they do not get the necessary work
experience to help them compete for these jobs that are appropriate to their qualifications or wishes. In his youth
when we should gaze into the future with optimism is hard to find hope for a better future.
Although Slovenia is not at the top of youth unemployment in the EU summit, the percentage is still quite high and
represents a significant share of unemployment in the country. Given the youth employment problem is not only a
high rate of unemployment, but also adverse employment opportunities, and the successful integration of youth into
the labor market is one of the most important challenges we face today.
The purpose of this paper is to recognize changes in young people, in education, employment and other areas
that did not occur overnight, learn about the factors that determine young people's transitions into adulthood, the
characteristics of young people in the labor market and the factors determining the situation of young people in
the labor market and briefly present the analysis of employment trends and unemployment of young people in
Slovenia. The aim of this paper is to present the first and perhaps most important step towards a young person to
adulthood transition to work and achieve economic independence.
88
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MOTIVACIJA ZA SAMOZAPOSLOVANJE MLADIH IN VLOGA UNIVERZE PRIMER UNIVERZE V GRADCU
Elvis Kenik
[email protected]
Povzetek
Da bi lahko bolje razumeli zakaj si mladi ljudje `elijo postati, oziroma so postali podjetniki, morata biti
upo{tevana dva posebna aspekta, izobrazba in dru`insko ozadje. Ozkoglednost, kjer se posve~a le osebnim
atributom posameznika `e dolgo ni ve~ zadostna, kajti na odlo~itve in dejanja posameznika na eni strani vplivajo
dru`inska pri~akovanja, obveze in mentalni vzor ter na drugi strani izobra`evalna pot (izobra`evalni programi)
posameznika. Podjetni{ka intenzivnost – sprejamanja odlo~itev pod pritiskom – je rezultat ko-evolucionarnega
procesa med koletkvnim in individualnim mentalnim modelom. Za to raziskavo je bil razvit vpra{alnik s pomo~jo
katerega se je raziskovalo dejansko stanje, podjetni{ke aktivnosti na obmo~ju kampusa Univerze v Gradecu. V
tej raziskavi je sodelovalo ve~ kot 530 {tudentov. Raziskava je pokazala korelacijo med intenzivnostjo podjetni{ke
aktivnosti, dru`inskega ozadja in pri~akovanj na podro~ju izobra`evanja iz podjetni{tva.
MOTIVATION FOR SELF-EMPLOYMENT IN YOUNG PEOPLE AND THE ROLE
OF THE UNIVERSITY - THE CASE OF THE UNIVERSITY OF GRAZ
Abstract
To better understand the reasons why young students are or want to become entrepreneurs, two major aspects
should be considered, family background and education. The narrow view of applying only individual attributes
can no longer be sufficient. On the one hand the individual actions are being influenced by family expectations,
obligations, experiences and mindsets and on the other hand shaped and challenged by educational programs.
Entrepreneurial intensity - decision-making under pressure - is effectively an outcome of a co-evolutionary process
between a collective mindset and individual mental models. A questionnaire has been developed to investigate
the current situation of entrepreneurial activity on University of Graz, which included more than 530 students. The
study shows the correlations between the intensity of entrepreneurial activities, family entrepreneurial background
and educational expectations in the field of entrepreneurship.
----------------------------------------
MLADI, MARLJIVI, SKRBNI IN IZKORI[^ANI Z NASMEHOM: KOMODIFIKACIJA
SREDNJE IN VZHODNO EVROPSKIH PRISELJENSKIH DELAVCEV ZA ESTETSKO
IN ^USTVENO DELO
Barbara Samaluk
PhD researcher
Centre for Research in Equality and Diversity
BUSMAN, Queen Mary, University of London
[email protected]
Povzetek
Prispevek obravnava komodifikacijo delavcev iz 8 postsocialisti~nih pristopnih ~lanic EU (A8) na trgu dela v
Zdru`enem kraljestvu. Osredoto~a se na procese komodifikacije za estetsko in ~ustveno delo, ki sta s porastom
storitvenega sektorja v globalnem kapitalizmu postali prevladujo~i obliki dela. To ima {e prav poseben pomen, ~e
upo{tevamo, da so A8 delavci prete`no zaposleni v storitvenem sektorju, so ve~inoma zelo mladi, feminizirani in
se prete`no nahajajo v ni`jih pla~nih razredih. Zaradi tega je pomembno raziskovanje procesov stereotipizacije,
ki pripisujejo dolo~ene karakteristike tej skupini delavcev. S pomo~jo analize spletnih marketin{kih strategij zasebnih
zaposlovalnih agencij specializiranih za A8 delovno silo, se prispevek osredoto~a na vpra{anje, kako je bil kulturni
in drugi kapital prilagojen z namenom, da ustvari specifi~en stil A8 delavca. Na podlagi kvalitativne analize
diskurza 39 spletnih strani zaposlovalnih agencij, prispevek odkriva razli~ne intersekcije in mnogostranske odnose
mo~i, ki tej skupini delavcev pripisujejo specifi~ne karakteristike in vrednost na trgu dela. Kot tak prispevek opozarja
na mnogovrstne in pogosto prikrite ovire, s katerimi se A8 delavci sre~ujejo na trgu dela v Zdru`enem kraljestvu.
89
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
YOUNG, HARDWORKING, CARING AND EXPLOITED WITH A SMILE:
COMMODIFICATION OF CENTRAL AND EASTERN EUROPEAN MIGRANT
WORKERS FOR AESTHETIC AND EMOTIONAL LABOUR
Abstract
This paper explores commodification of workers from post-socialist EU Accession 8 (A8) countries in the UK labour
market. Its specific focus lies in uncovering commodification processes for aesthetic and emotional labour that have
become increasingly prevalent with the rise of service economy of global capitalism. This is especialy important
when taking into account that A8 labour is predominantly employed in the service sector, is very young, highly
feminised and heavily grouped in lower earning groups. It is thus necessary to interrogate processes that assign
particular characteristics to this group of workers. By examining web-based marketization strategies of private
employment agencies that are specialising for A8 labour, the paper aims to uncover how cultural and other capital
is being appropriated in order to construct specific style of A8 labour. Based on qualitative discourse analysis of
39 employment agencies’ websites the paper contributes by unmasking various intersections and multiple power
relations that assign specific characteristics and value to this group of workers. As such the paper points to multiple
and often covered constrains that A8 workers face on the UK labour market.
----------------------------------------
STRATEGIJE, ORODJA IN PRAKTI^NI PRIMER PODPORE ZA SODELOVANJE
MED PODJETJI IN [OLAMI
Dr. Josef Burgard
German Research Center for Artificial Intelligence
DFKI GmbH, Germany
Stuhlsatzenhausweg 3, 66123 Saarbrücken
[email protected]
http://www.dfki.de
Povzetek
Podjetje se `e dolgo trudijo in sprejemajo dru`beno odgovornost za ljudi v svoji regiji. Nameravajo manj{ati
dru`bene razlike in obvladati dane konkretne izzive. Med slednjimi je danes preslaba izobra`enost mlade
generacije, ker ni pripravljena za nagle spremembe v delovnih okoljih. To je bistveno za nadaljnji razvoj Nem~ije.
Manjka veliko dobro usposobljenih sodelavcev v ve~ vrstah podjetij. Zlasti v na{i regiji – Posarju – pri~akujejo
pomanjkanje delovne sile v tradicionalnih industrijskih panogah in v novih tehnologijah, npr. strojni{tvu, informacijskih in nano tehnologijah. ^etudi je veliko projektov in dejavnosti za MINT (matematiko, informacijsko
tehnologijo, naravoslovje in tehnologijo), niso mogli dovolj spodbujati zanimanja mladih za ta podro~ja. ^e
upo{tevamo {e izzive demografskih sprememb in globalizacije, je treba koncentrirati vse sile obmo~ja. S podporo
dvoletnega projekta ustanove “Bertelsmann Stiftung” so za~eli tvoriti omre`ja, izdelali so zamisli, ustanovili
partnerstva in izvajali projekte. Po projektni fazi prevzamejo odgovornost aktivni partnerji omre`ja: nadaljujejo
delovanje omre`ja prostovoljno in zmogli so dovolj pritegniti politike, da so podprli in financirali omre`je {e
naprej. Ta prispevek prikazuje regionalno strategijo in na internetu zasnovan pripomo~ek, ki je u~inkovito podpiral
nastajanje novih partnerstev. Dokumentacija obstoje~ih zamislih in projektov bo podlaga za nove projekte in
partnerstva znotraj interno moderiranega intranetnega prostora.
STRATEGIES, TOOLS AND PRACTICAL EXAMPLES TO SUPPORT COOPERATION
BETWEEN ENTERPRISES AND SCHOOLS TO STIMULATE MINT INTEREST
Abstract
For a long time enterprises have been engaged and taking social responsibility for people of the region. Their
objective is to reduce social gaps and to match actual concrete challenges. Nowadays one of these challenges
is the insufficient qualification of the young generation because they are not prepared for the rapid changes within
the working environment. This is fundamental for the future development of Germany. A lot of good qualified
employees are missing in several lines of business. Especially in our region you expect a manpower shortage
within the traditional industrial branches and within the upcoming new technologies, e. g. Mechanical
90
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Engineering, IT- and nanotechnology. In spite of numerous MINT (Mathematics, Information technology, Natural
science, Technology) projects and activities you could not sufficiently stimulate young people's interest in these
domains. In light of the challenges of the Demographic change and the globalization hence all relevant regional
forces have to be concentrated. Supported within a two years' project of the “Bertelsmann Stiftung” they started
networking, they elaborated ideas, they launched partnerships and they performed projects. After the project
phase active network partners take responsibility: they are continuing networking based on honorary and they
could successfully engage politicians to support and fund the network further on.
This paper presents the regional strategy and a Web based tool that effectively supported making new partnerships. Based on documentation of existing ideas and projects new projects and partnerships will be supported
within an internal moderated Intranet space.
----------------------------------------
PRAVI^NA TRGOVINA IN MLADI POTRO[NIKI – PRILO@NOST ZA
IZOBRA@EVANJE IN MANIPULACIJO
Rene Su{a, univ.dipl.politolog
Dru{tvo Humanitas
Povzetek
Pravi~na trgovina je alternativni model trgovanja, ki si prizadeva naslavljati neenakosti v mednarodni trgovini, ki
izvirajo iz odnosov mo~i, ustaljenih vzorcev trgovanja in nepravi~nih trgovinskih pravil. Aktivnosti organizacij, ki
se ukvarjajo s pravi~no trgovino vklju~ujejo tudi vodenje kampanj in izobra`evanje. Slednji predstavljata
poglavitna na~ina t.i. osve{~anja potro{nikov. Na~in, na katerega se vodijo tako kampanje kot tudi izobra`evalne
aktivnosti nakazuje mo`nosti manipuliranja s ciljnimi skupinami (zlasti mladimi) z namenom doseganja zadanih
ciljev, hkrati pa tovrsten pristop ne uspe zagotoviti dolgoro~nih sprememb v mi{ljenju/stali{~ih/odnosih.
FAIR TRADE AND YOUNG CONSUMERS - A CHANCE FOR EDUCATION AND
MANIPULATION
Abstract
Fair Trade is an alternative trade model that aims to address the inequalities in international trade relations, which
stem from relations of power, established patterns of trade and unfair trade rules. The activities of Fair Trade organizations also include campaigning and education, which represent the main methods of the so-called awareness
raising. The way that the campaigns and the educational activities are conducted does show possibilities of
manipulating the target audiences (especially the young) for reaching the set goals, while failing to provide for
long-term changes in thinking/relations/attitudes.
91
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
92
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
H. Sre~anje mladinskih hotelov v Sloveniji
93
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
PREDSTAVITEV – MLADINSKI HOTELI
V sklopu mladinskih centrov ter s podporo operacije Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter
Ministrstva za {olstvo in {port v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za
obdobje 2007 do 2013, so se ali se {e bodo zgradili mladinski hoteli.
Namen mladinskih hotelov ni samo nudenje preno~i{~, temve~ so poleg tega usmerjeni tudi v neformalno in
prilo`nostno u~enje ter socialno kohezijo mladih v lokalnem, regionalnem in mednarodnem okolju.
Z investicijami v mladinsko turisti~no infrastrukturo v posamezni ob~ini so pridobljeni novi prostori, s ~imer bodo
mladim ponujene mo`nosti za izvajanje ve~dnevnih in dolgoro~nih mladinskih programov.
Trenutno so aktivno delujo~i trije mladinski hoteli (MC Celje, MC Velenje in MC Bre`ice), pet jih je v zaklju~ni fazi
(MC Ajdov{~ina, MC Kr{ko, MC Trbovlje, MKC Maribor, MKC Slovenj Gradec), preostala dva pa sta v
pridobivanju dokumentacije (Koro{ki zavod za kulturo in Javni zavod [KTM Radlje ob Dravi).
Vsi mladinski hoteli v svojem okviru nudijo poleg preno~i{~, mladinskega in kulturnega programa, predavalnice
za izvajanje seminarjev in kongresne dejavnosti. Prav tako pa je njihova skupna to~ka ta, da lahko mladim
popotnikom in ostalim gostom pribli`ajo lokalno okolje, vsemu temu pa dodajo {e {portne aktivnosti in kulturno
dogajanje.
MLADINSKI CENTER
MKC Maribor
NASLOV
Mladinski kulturni center Maribor
Ljubljanska ulica 4 (Ob `eleznici 16)
2000 Maribor
Mladinski center Trbovlje
Mladinski center Trbovlje
Rudarska cesta 6
1420 Trbovlje
Mladinski center Ajdov{~ina
Mladinski center Ajdov{~ina
Vipavska c. 11/a
5270 Ajdovscina
Koro{ki zavod za kulturo
Koro{ki zavod za kulturo
Ga~nikova pot 5
2390 Ravne na Koro{kem
Celjski mladinski center
Celjski mladinski center
Mariborska cesta 2
3000 Celje
Mladinski center Bre`ice
Mladinski center Bre`ice
Gub~eva 10a
p.p. 29
8250 Bre`ice
Javni zavod Vetrnica Slovenj Gradec Javni zavod vetrnica Slovenj Gradec
Celjska cesta 22
2380 Slovenj Gradec
Mladinski center Velenje
Mladinski center Velenje
Efenkova 61a
3320 Velenje
Mladinski center Kr{ko
Mladinski center Kr{ko
C.K.@. 105
8270 Kr{ko
94
KONTAKTNA OSEBA TELEFON
Lidija Ropin
051 659 929
e-mail
[email protected]
Spletna stran
http://www.mkc.si/
03/563 10 18
[email protected]
http://www.mct.si/sl/mct-hotel
Matej Likar
041 585 897
[email protected]
http://www.zs-ajdovscina.si/
Kotnik Aleksander
051 613 666
[email protected]
http://www.tic-ravne.si/
Klemen Sagadin
040 862 009
[email protected]
[email protected]
http://www.mc-celje.si/
Ana Gudalo
059 083792
[email protected]
[email protected]
http://www.mc-hostel.si/
Mateja Tajn{ek
051 321 006
02 881 21 58
[email protected]
[email protected]
http://www.nucam.info/mmc-koroskenucam-info/vetrnica-mkc-sg
Metka Marin{ek
05 923 46 00
031 809 115
[email protected]
[email protected]
http://www.mc-velenje.si/index.php/sl/hotel
Katarina Ceglar
040 171 371
[email protected]
07/ 48 82 287
http://www.mc-krsko.si/
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Plenarna predavanja, 3. dan
95
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
PRIZADEVANJA URADA VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO
SVETU ZA POVEZOVANJE SLOVENIJE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO
SVETU NA PODRO^JU DRU@BENO ODGOVORNEGA PODJETNI[TVA
dr. Breda Mulec
Sekretarka v kabinetu ministra
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu si prizadeva za povezovanje RS s posamezniki in organizacijami iz zamejstva in sveta.
Urad je pripravil Akcijski na~rt sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu. Akcijski na~rt
daje posebno pozornost dru`beni odgovornosti na podro~ju podjetni{tva, pri ~emer `elimo vzpodbuditi sodelovanja med slovenskimi podjetniki iz zamejstva in sveta, s podjetniki v Sloveniji, ki podpirajo zaposlovanje mladih,
etiko, varstvo okolja in druga podro~ja, ki so v javnem interesu. Urad podpira organiziranje okroglih miz za mlade
podjetnike o poslovni etiki in vzgoji mladih s poudarkom na konkuren~nosti, inovativnosti in sodelovanju. V
dosedanjih stikih s Slovenci v zamejstvu in po svetu smo na uradu ugotovili med mladimi podjetniki v zamejstvu in
po svetu interes za sodelovanje pri tr`nih izmenjavah, izmenjavah idej in poslovnih prilo`nosti. Okrogle mize in
sre~anja lahko po na{em mnenju prispevajo k ve~ji promociji tistih slovenskih podjetij po svetu in doma, ki
udejanjajo dru`beno odgovornost na podro~ju podjetni{tva v svoji teoriji in praksi ter vzpodbujajo nove oblike
sodelovanja. Taki dogodki so lahko prilo`nost za dru`enje in spoznavanje mladih, tema dru`bene odgovornosti
pa je izziv za razvoj dobrega in konkuren~nega podjetni{tva, ki daje posebno pozornost visokokakovostnim
izdelkom.
Veliko prizadevanj in dejavnosti `e poteka, potrebno jih je povezati in nadgraditi. Eden od zadnjih prizadevanj
urada je tudi priprava Strategije Vlade RS o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in avtohtono slovensko
narodno skupnostjo v sosednjih dr`avah do leta 2020. Namen strategije je preko stalne delovne skupine, v katero
so vklju~eni tudi predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih dr`av vzpostaviti usklajen,
sinergijski in strate{ki pristop vseh pomembnej{ih gospodarskih dejavnikov iz Republike Slovenije in sosednjih
dr`av (dr`avni organi, podjetja, zbornice, manj{inska zdru`enja, diplomatsko-konzularna predstavni{tva, drugi
gospodarski dejavniki, pa tudi posamezniki na obeh straneh meja) – zdru`itev oziroma uskladitev kapitala,
znanja, izku{enj, ~love{kih virov in dejavnosti. Strategija predvideva poseben posvet aprila letos in pripravo
programa, ki ima za cilj vzpostavitev sistema ~ezmejnih delovnih praks in izmenjav v Sloveniji in v sosednjih
dr`avah, kar bo olaj{alo zaposlitev mladih. Organizator posveta je Slovensko de`elno gospodarsko zdru`enje iz
Trsta v sodelovanju z uradom, drugimi resorji in gospodarskimi subjekti v sosednjih dr`avah (Slovenska
gospodarska zveza v Celovcu, Razvojna agencija Slovenska krajina v Porabju, Urad za Evropo na Reki).
Podjetni{tvo je lahko {e u~inkovitej{e ob stalni znanstveni spremljani. Urad je pripravil Akcijski na~rt sodelovanja
s slovenskimi znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki v tujini. Na svoji spletni strani je objavil delovno verzijo
spletnega imenika http://www.uszs.gov.si/, ki slu`i povezovanju slovenskih izobra`encev iz zamejstva in sveta,
raziskovalcev `ive~ih v RS, univerz, znanstvenih in{titucij, zasebnega sektorja ter vladnih in{titucij, pristojnih za
implementacijo evropskih in dr`avnih programov. V sklopu akcijskega na~rta `eli Slovenija omogo~iti najbolj{im
mladim slovenskim raziskovalcem, ki so se usposobili v tujini, samostojno delo in zagotovi ti dobre pogoje za
njihovo vrnitev. Z na{imi dejavnostmi `elimo vsaj minimalno prispevati k povezovanju in h kro`enju mo`ganov in
znanja doma in po svetu, kar je temeljni cilj prizadevanj mednarodne skupnosti na podro~ju znanosti.
Na nas vseh je: pristojnih dr`avnih in{titucijah, znanstveno - raziskovalnih in{titucijah, podjetjih, zbornicah,
manj{inskih zdru`enjih, diplomatsko-konzularnih predstavni{tvih in posameznikih, kako bomo v sklopu svojih
dejavnosti ravnali dru`beno odgovorno in kako bomo opozarjali na pomen dru`bene odgovornosti v praksi.
Navsezadnje dr`ava smo ljudje in dru`beno odgovorna dejanja koristijo nam vsem.
96
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
POMEN POZNAVANJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE PRI ZAPOSLITVI
MLADIH SLOVENSKEGA RODU V SRBIJI
Maja \ukanovi},
Univerza v Beogradu, Filolo{ka fakulteta
[email protected]
Anica Sabo
Univerza umetnosti v Beogradu, Fakulteta za glasbeno umetnost
[email protected]
Povzetek
Po osamosvojitvi Slovenije smo Slovenci `ive~i v drugih jugoslovanskih republikah nenadoma postali izseljenci.
Stik s Slovenijo je nekaj ~asa celo bil prekinjen, potem pa veliko slab{i kot v obdobju obstoja skupne dr`ave.
Druga, tretja in ~etrta generacija Slovencev rojenih v nekdanjih jugoslovanskih republikah je Slovenijo do`ivljala
in jo {e vedno do`ivlja kot tujino, slovenski jezik in kulturo pa kot nekaj, ~esar se je treba posebej u~iti. S prihodom
slovenskih podjetij v Srbijo, so se mladi za~eli zavedati pomena znanja sloven{~ine in poznavanja slovenske
kulture, saj jim to pogosto omogo~a la`jo zaposlitev, predvsem v podjetjih in in{titucijah, ki so na kakr{enkoli na~in
v stiku s Slovenijo. Zato je u~enje sloven{~ine in seznanjanje s slovensko kulturo na razli~nih ravneh, postalo zelo
popularno in celo presti`no, predsvem v dru{tvih Slovencev v Srbiji, vedno bolj pa se uveljavlja tudi na Filolo{ki
fakulteti v Beogradu.
IMPORTANCE OF KNOWLEDGE OF THE SLOVENIAN LANGUAGE AND CULTURE
IN EMPLOYMENT OF YOUNGSTERS OF SLOVENIAN ORIGIN IN SERBIA
Abstract
Upon attaining independence, Slovenians living in other Yugoslav countries unexpectedly became emigrants. For
quite a period of time, even the contact with Slovenia was lost, and then these ties became much weaker than
during the existence of the joint country. Second, third and fourth generation of Slovenians born in former Yugoslav
republics regarded and still regards Slovenia as a foreign country, looking upon the Slovenian language and
culture as something to be specifically studied. With the arrival of Slovenian companies into Serbia, the young
started to realize the significance of Slovene language knowledge and of Slovenian culture study, since the two
often facilitate easier employment opportunities, predominantly in companies and institutions which are in any way
connected with Slovenia. Therefore, studying Slovenian and becoming acquainted with Slovenian culture on
various levels have become rather popular and quite prestigious, principally in Associations of Slovenians in
Serbia, concurrently and constantly being acknowledged and valued at the Faculty of Philology in Belgrade.
----------------------------------------
NOVE TEHNOLOGIJE KOT VZVOD DEMOKRATIZACIJE
Tanja Visintin, Belnotes srl.,
Monza (Lombardia), Italija
Povzetek
Principi demokracije slonijo na moznosti posameznika biti aktivni del v odlocilnem procesu.
Prosto izrazanje, doseglivost informacij in naknadna moznost proste izbire so temelj demokratizacije in obenem
znacilnosti interneta.
Belnotes se sklicuje na te principe v svojem poskusu demokratizacije lepote. Krajsi distributivni sistemi in
dosegljivost posameznika kjerkoli po svetu omogocajo deliev italijanske sposobnosti olepsanja osebe in doma na
svetovni ravni.
97
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
NEW TECHNOLOGIES FOR WIDER DEMOCRACY
Abstract
Democracy basic principle lies in the opportunity given to everyone to be freely part of the decision making
process. Freedom of expression, accessible information and, conversely, free choices represent the foundation
of democracy as well as the inspiring principles of internet.
Belnotes makes these principles part of its mission to make beauty accessible to everyone. A tighter distribution
channel and immediate access by a simple PC enables each citizen of the world to appreciate, live and buy
Italian design.
----------------------------------------
ODGOVORNO USTVARJANJE
Bojan Maraz, CEO,
designer, Krea
[email protected]
Povzetek
V prezentaciji so predstavljena dela, po sklopih tako kot jih kazemo svojim narocnikom po Aziji in Kitajski torej
predstavlja delovno orodje za poslovno nadaljnjo rast. Dela v glavnem zaobjemajo projekte iz zadnjih let. 95%
vseh del je nastalo pod konceptualno taktirko gospoda Bojana Maraza, cca 60 pa tudi v smislu oblikovanja.
Sicer pa je vse predstavljeno delo kolektivno odraz ekip Kree v Italiji Bangkoku in Shanghaju katerih lastnik je
g. Bojan Maraz.
CREATING RESPONSIBLE
Abstract
This presentation shows works per rounded-off groups as they are shown to clients in Asia and China; thus, this is
a working tool for business to go on growing. Works present mostly projects of the recent few years. They were
95% created under directing by Bojan Maraz, while about 60 were also designed by him. Basically, all of them
result from the work of Krea Team in Italy, Bangkok, and Shanghaj that is owned by Bojan Maraz.
----------------------------------------
SODELOVANJE SOCIALNIH PARTNERJEV ZA VE^ DRU@BENE ODGOVORNOSTI
PRI NESODNEM RE[EVANJU DELOVNIH SPOROV
Metka Penko Natla~en, univ. dipl. prav
Samostojna pravna svetovalka v Pravni slu`bi GZS
Povzetek
Prispevek avtorice `eli osvetliti z vidika dru`bene odgovornosti do mladih kot relevantne dru`bene skupine tudi
re{evanje delovnih sporov brez sodi{~a (alternativno re{evanje sporov, ARS). Gre za pomemben del dogajanj v
dru`bi, ki kot nere{en ali neustrezno re{en konflikt lahko povzro~ijo trenja, nesoglasja, travme, nestrpnost,
neprilagodljivost in nezaposljivost mladih. Avtorica se v projektu, katerega vodi kot strokovna vodja, ukvarja z
nesodnim re{evanjem delovnih sporov, skratka tistih, ki so povezani z zaposlitvijo. Znano je, da je sodni na~in
re{evanja sporov neljub mladim. V projektu, ki ga vodi, se je izkazalo, da so izredno naklonjeni neformalnim
oblikam re{evanja sporov, kot sta arbitra`a in mediacija. Arbitra`a je sicer podobno formalen na~in kot sodni, a
bolj pro`en v izbiri postopka in izbire arbitra`nega senata; mediacija pa daje veliko mo`nosti, da stranki sami
re{ujeta dejanske `ivljenjske probleme v okviru njunih interesov, ne le pravna vpra{anja.
Zaklju~imo lahko, da so mladi dru`beno odgovorni, da imajo odnos do `ivljenjskih vrednot, in `elijo aktivno
sodelovati pri re{evanju problemov. To dokazujejo tudi izku{nje tega projekta, saj se je vanj aktivno vklju~ilo skoraj
50% oseb, mlaj{ih od 30 let.
98
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
COOPERATION AMONG SOCIAL PARTNERS IN ESTABLISHING ALTERNATIVE
DISPUTE RESOLUTION SYSTEM FOR LABOR DISPUTES AS A VIEW OF SOCIAL
RESPONSIBILITY
Abstract
In the contribution the author wants to highlight young people as relevant social group in terms of social responsibility in settlement of labor disputes without court (alternative dispute resolution, ADR). This is an important part of
social life. An unresolved or inadequately resolved conflict can cause friction and disagreement, traumas,
intolerance and less employability of young people. The author deals with resolution of labor disputes, those
related to employment contract. Young people are not happy with court cases. The project the author is involved
in as project expert manager, deals with alternative dispute resolution systems, arbitration and mediation.
Arbitration is similar to the judicial process, but it offers more flexibility in procedure and in appointing of arbitral
tribunal by parties. Mediation gives even more opportunities to solve real life problems by parties themselves, not
just legal issues.
It can be concluded that young people are socially responsible; they care for the values of life, and want to actively
cooperate to resolve life and social problems. This is proved by the experiences of this project, since nearly 50%
persons under the age of 30 are actively involved in it.
----------------------------------------
[PANIJA: PRILO@NOST ZA MLADE RAZISKOVALCE IN PODJETNIKE
Mladen Toma{i~
Instituto Universitario de la Empresa, Santa Cruz de Tenerife, Islas Canarias, España
Fañabe Mar Canarian Investments
F: 0034 922 795 981, T: 0034 680 561 545
www.ull.es, [email protected]
Povzetek
V [paniji je ve~ kot 2,6 milijonov mikro in malih podjetij, ki zaposlujejo 13 milijonov ljudi, od tega mikro podjetja
zaposlujejo okrog 39 odstotka vseh zaposlenih. Odstotek zaposlenih v mikro podjetjih na Kanarskih otokih
presega {pansko povpre~je in povpre~je v Evropski skupnosti, predvsem pa slovensko povpre~je. Temelji za
uspe{no ekonomijo so geografska lega, ki ponuja posebne dav~ne olaj{ave, odprtost za tuji kapital in investicije,
stro{kovna in cenovna konkuren~nost, multikulturno okolje, podjetni{ka tradicija, dr`avna in regionalna podpora
podjetjem, pozitivno podjetni{ko razmi{ljanje in profesionalni odnos, razvoj inovativnosti in tehnologije,
izobra`evanje za podjetni{ko rast in razvoj, visoka stopnja podjetni{ke kulture, vlaganja v raziskave, razvoj in
znanost, konkurenca na doma~em trgu in minimalni monopolni vpliv, dosledno izvajanje sodobnih podjetni{kih
zakonov in predpisov, orientiranost na tr`i{~a Evropske skupnosti, srednje in ju`ne Amerike ter zahodne Afrike.
SPAIN: OPPORTUNITY FOR YOUNG RESEARCHERS AND ENTREPRENEURS
Abstract
In Spain, there are more then 2.6 million of micro and small companies, employing 13 million people, of which
the micro companies employ about 39 percent of all the employed persons. The percentage of employees in micro
companies on the Canary Islands exceeds the Spanish average and the European Community, and in particular
this percentage exceeds the Slovenian average. The foundations for the successful economy are the geographical
position, providing special tax relieves, openness for foreign capital and investments, cost and price competitiveness, multi-cultural environment, entrepreneurial tradition, state's and regional assistance, positive entrepreneurial thinking and professional attitude, development of innovation and technology, effective education for
entrepreneurial growth and development, a high degree of entrepreneurial culture, investments in research,
development and science, competitiveness in the domestic market and a minimum monopoly, consistent implementation of modern entrepreneurial laws and regulations, orientation towards markets of European Community,
Middle and South America, as well as West Africa.
99
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
PORABJE IN GORI^KO - POVEZANA V KULTURI
Andrea Kovacz
Akronim projekta: Sosed k sosedu
Prednostna naloga: Pove~anje privla~nosti obmo~ja sodelovanja
Vodilni partner projekta: Razvojna agencija slovenska krajina
Projektni partnerji:Center za zdravje in razvoj Murska Sobota; Ob~ina Gornji Senik; Ob~ina Dolnji Senik;
Dr`avna Slovenska Samouprava, Javni zavod Krajinski park Gori~ko
Specifi~ni ~ezmejni cilji projekta
Specifi~ni cilj projekta Sosed k Sosedu je z okrepitvijo kulturne identitete in izkori{~anjem kulturnih potencialov
pove~ati prepoznavnosti obmo~ja sodelovanja, ki pokriva Porabje na mad`arski in Gori~ko na slovenski strani.
Cilj dose`emo z dejavnostmi, ki omogo~ijo mo`nosti za razvoj na podro~ju informacijske dru`be in tradicionalne
obrti, ter izvajanjem skupnih dogodkov, festivalov in z razvojem novih izdelkov, storitev in dogodkov, povezanih
s kulturo.
Pri izvajanju projekta Sosed k sosedu spodbujamo medsebojno sodelovanje in spoznavanje ljudi (kulturnih in
turisti~nih dru{tev, otrok iz vrtcev in {ol, kulturnikov in drugih strokovnjakov) s tem, da organiziramo dneve filmov
in kulture na obeh straneh meje. Pomembno je, da se na prireditvah uporablja slovenski jezik in obe nare~ji –
porabsko in prekmursko. Z obnovo infrastrukture omogo~amo, da se aktivnosti na kulturnem in turisti~nem podro~ju
odvijajo naprej, da bodo dru{tva imela prostor za delovanje, stalne razstave bodo na ogled zainteresirani
javnosti, zagotovljena bo promocija in s tem ohranjanje jezika, obi~ajev, kulture in obrti.
Neposredni u~inki projekta
V okviru projekta smo izoblikovali tri stalne razstave „Spominska hi{a Jano{a Küharja” na Gornjem Seniku,
Kolarstvo in obi~aji na Dolnjem Seniku, in Ljudsko stavbarstvo v cimparni hi{i v Filovcih. Obogatili bomo {e
vsebino dveh `e obstoje~ih razstav in sicer „Spominska soba lon~arja” na Verici s filmom o porabskem lon~arstvu
ter razstavo „@ivljenje ob `elezni zavesi”, kjer bomo zagotovili tudi slovenski prevod razstave.
Organiziramo delavnice (rokodelstvo in kulinarika), potujo~e razstave izdelkov doma~e obrti, ki so bile
pripravljene na delavnicah, ter z udele`bo kulturnih skupin, otrok ter prebivalcev obmo~ja sodelovanja tudi Dneve
filma in kulture, ki se odvijali tako na eni kot na drugi strani meje. Za izvedbo teh prireditev bomo z obnovo
kulturnega doma na Gornjem Seniku ter z gradnjo »Hi{e rokodelstva« na slovenski doma~iji v Andovci zagotovili
namenske prostore. Izdali bomo publikacijo Porabska pesmarica, knjige Tradicionalna peka kruha in Knjiga
receptov v slovenskem in mad`arskem jeziku. Kulturna in naravna dedi{~ina obmo~ja sodelovanja pa bo
arhivirana tudi z uporabo sodobne tehnologije: Etnolo{ki film o rokodelskih obrteh in doma~ih dejavnostih ter
dokumentarno-promocijski film o projektnih aktivnostih. Posebna ciljna skupina projekta so otroci skupnega
prostora, ki se v okviru delavnic dru`ijo, sodelujejo in skupaj sestavljajo Kulinari~ni slovar~ek in ves ~as uporabljajo
slovenski jezik, kar je izrazitega pomena za slovensko manj{ino na Mad`arskem. Vsi ti u~inki bodo prispevali k
ohranitvi in razvoju kulturne in naravne dedi{~ine. Ker je pa na{ cilj tudi promocija obmo~ja sodelovanja, smo
izoblikovali Tematsko pot Sosed k sosedu med Andovci in Budinci, organiziramo letni pohod ter bomo izdali
skupni vodi~ po kulturno etnolo{kih spomenikih Gori~kega in Porabja. Razvijamo nov turisti~ni produkt in sicer
Festival kratkih filmov z interpretacijo naravne in kulturne dedi{~ine Pomurja in Porabja.
Rezultati projekta
Z izoblikovanjem stalnih razstav smo prispevali k ohranitvi kulturne dedi{~ine, obenem smo pove~ali prepoznavnost skupnega obmo~ja, kjer je letno vsaj 500 obiskovalcev. S stalnimi razstavami `elimo spodbujati tudi
raziskovalno dejavnost v obmo~ju sodelovanja. Delavnice se organizirajo tudi z namenom, da izbolj{amo
zaposlitvene mo`nosti, saj bomo usposobili udele`ence Porabce in Gori~ance za rokodelsko obrt.
Projekt spodbuja inovativni pristop rabe sodobne tehnologije, saj se le-ta uporabljala tudi v ~asu izvajanja
projekta.
Zagotovili bomo namenske prostore za izvedbo kulturnih prireditev na Gornjem Seniku in v Andovcih.
Prepoznavnost obmo~ja sodelovanja se je pove~ala z izoblikovanjem tematske poti »Sosed k sosedu«, z organizacijo letnih pohodov ter z izdajo skupnega turisti~nega vodi~a Porabje in Prekmurje.
S prireditvami, sre~anji in delavnicami se bo okrepila kulturna in jezikovna identiteta prebivalcev ob meji, kar je
tudi cilj organizacij slovenske manj{ine na Mad`arskem, posebej med mlaj{o generacijo (vrtec in {ola).
100
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
RAAB AND GORI^KO AREAS – LINKED BY CULTURE
Acronym of the project: Neighbour to neighbour
Priority task: Bigger attractiveness of the cooperating areas
The project leader partner: Development agency Slovenian border area
Project partners: Centre for Health and Development Murska Sobota; Commune Gornji Senik; Commune Dolnji
Senik; State-supported Slovenian Self-governments; Public Institution Krajinski park Gori~ko
Specific cross-border objectives of the project
The specific objective of the project “Neighbour to neighbour” is to increase visibility of the cooperating area that
covers Raab area on the Hungarian side and Gori~ko on the Slovenian side of the boarder, by strengthening of
the cultural identity and exploitation of cultural potentials. The objective can be reached with activities enabling
development tackling information society and traditional crafts, with shared events, festivals, and with development
of new products, services, and events linked with culture.
In realization of the project 'Neighbour to neighbour’ one encourages mutual cooperation and learning to know
each other of people (culture and touristic associations, kindergarten and school children, artists, and other experts)
by sponsoring film-days and culture-days on both sides of the border. What is crucial is the use of the Slovenian
language and of both dialects – Raabian and Prekmurian – in events. By renewal of infrastructure one enables
activities in culture and tourism to keep taking place permanently, associations to have room for their work,
permanent exhibitions to be offered to the interested visitors, promotion to be assured, and hence keeping of the
language, customs, culture, and crafts alive.
Direct outputs of the project
In the project’s framework three permanent exhibitions were created: 'Jano{ Kühar Memorial House’ at Gornji
Senik, “Cartwright jobs and customs” at Donji Senik, and 'People’s house building’ in a “mud-made’ house in
Filovci. Two existing exhibitions will receive an enriched content: 'The potter’s memorial house’ in Verica with a film
on Raab-pottery; and 'Life along with the iron-curtain’ including the Slovenian translation of the exhibition.
One sponsors workshops (crafts, local food), traveling exhibitions of folk handicraftsmen’s products that have been
created in workshops; culture groups, children, and residents of the cooperating areas participate in Film-andculture days arranged on both side of the border. The renewal of the 'Home of Culture’ in Gornji Senik and
building of 'House of handicrafts’ in a Slovenian home in Andovci will provide this purpose serving rooms for these
events to take place. 'Raab Songs Book’, book on Traditional bread-baking and Recipes book in Slovenian and
Hungarian languages will be published. The cultural and natural heritage of the cooperating area will be archived
with use of the modern technology: the Ethnological film on handicraft and domestic activities, and the documentation-and-promotion film on project activities. Children of the cooperating area are a special target group of the
project; they socialise, cooperate and jointly compose a 'Small Food Vocabulary’, using all the time the Slovenian
language, which is especially important for the Slovenian minority in Hungary. All these outputs will contribute to
maintaining and development of the cultural and natural heritage. Because the project objectives include
promotion of the cooperating area, the Topic-based path 'Neighbour to neighbour’ between Andovci and Budinci
was created, a summer walk is sponsored, and a shared guide on cultural and ethnological memorials of Gori~ko
and Raab areas. A new tourism-product is being developed which is a Festival of short films interpreting the natural
and cultural heritage of Pomurje and Raab areas.
Project results
Formation of permanent exhibitions contributed to preservation of the cultural heritage and increased the visibility
of the shared area enjoying 500 visitors a year at least. The permanent exhibitions are intended to encourage
also the research in the cooperating area. Workshops are intended to improve employment possibilities because
training in handicraft is provided to participants from Raab and Gori~ko.
The project encourages an innovative approach to use of the modern technology, since the latter is used also in
the project activities.
Purpose-serving rooms will be provided for cultural events in Gornji Senik and Andovci. Visibility of the cooperating area grew due to formation of the topic-path 'Neighbour to neighbour’, sponsoring of the yearly walks, and
publication of the shared tourist guide on Raab and Prekmurje areas.
Events, gatherings, and workshops will strengthen the cultural and language identity of residents along the border.
This is also an objective of the organizations of the Slovenian minority in Hungary, especially concerning the
youngest generation (kindergarten and school).
101
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MLADINA KOT NOSILKA MEDKULTURNEGA DIALOGA V PORABJU IN
PREKMURJU
Marija Kozar - Muki~,
Muzej Savaria, Szombathely, MadÏarska
Povzetek
Slovenski Muzej Avgusta Pavla v Mono{tru na Mad`arskem - kot institucija Direkcije muzejev @elezne `upanije –
sodeluje kot partner v evropskem projektu »Do`ivetje prostora. Otroci – nosilci medkulturnega dialoga«
(SI-HU-1-1-01). Vodilni partner projekta je Pokrajinski muzej Murska Sobota, tretji partner pa je Galerija-Muzej
Lendava kot muzej prekmurskih Mad`arov.
RAAB AND GORI^KO AREAS – LINKED BY CULTURE
Abstract
The Slovenian August Pavel Museum in Monoster, Hungary - as an institution under the Directorate of Museums in
@elezna `upanija /Zalarszeg - cooperates in the European project 'Experience of the room. Children - carriers of
the inter-cultural dialogue (SI-HU-1-1-01). The Regional Museum in Murska Sobota is the lead partner, and the
Galery-Museum Lendava, as an institution of Hungarians, is the third partner.
----------------------------------------
MALI PRINC – ZGODBA O DRU@BENI ODGOVORNOSTI
[kobalj Goran, predsednik
Dru{tvo za bolj{i svet
@e od svojega spo~etja, tam nekje med drugo svetovno vojno (kar sigurno ni naklju~je), Mali princ prestopa meje
otro{kega sveta in navdihuje ~love{tvo s svojo iskrenostjo, pogumom, ~istostjo in globino. Njegove otro{ke o~i in
lepo srce vedno znova nas spomnijo, da je najve~ji ~ude` na zemlji @ivljenje samo. Nekako nas v jeziku ti{ine
blago povede v iskanje sre~e preko dajanja in ljubezni in ustvarjanju sveta, v katerem bo dragocen prostor
rezerviran za so~loveka.
In ker je tako vreden in unikaten, vedno znova navdu{enje ljudi dobre volje, ki preko umetnosti `elijo komunicirati
s tem svetom. Tako smo se tudi mi, ~lani Dru{tva za bolj{i svet lotili moderne priredbe njegove zgodbe, ter s to
predstavo obiskali {tevilne doma~e in tuje kraje. Na{ Mali princ je tako postal nosilec idej na{ega dru{tva, o
katerem ve~ lahko preberete na www.forbetterworld.si .
102
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
4 Referati predavateljev v celoti
(na zgo{~enki)
Prispevke avtorjev si v celoti oglejte na zgo{~enki.
103
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
5 REFERENCE PREDAVATELJEV
Maja Albahari Vernik
Project Coordinator, National Youth Council of Slovenia
Finished the Faculty of Tourism Studies at the University of Primorska (2007). Maja worked in youth organizations
and voluntarly helping youngsters mostly with studying and also other - personal or behavioral - issues for 15 years.
She worked in a Youth Centre for two years coordinating an international youth project and teaching English,
Maths, Italian and Slovene to children from social bottom. As tourism never turned out to be her field, she decided
to try other fields and worked as a Marketing Assistant at PriceWaterhouseCoopers for almost three yers, but she
realized, that she is born to be a youth worker. She has been a Project Coordinator at the National Youth Council
of Slovenia for more than a year.
Travelled and worked abroad as student, collaborated in many projects, illustrated for youth magazines, wrote
articles, tried herself as a radio speaker, bartending, cooking in luxury restaurants, organizing excursions and
tourist-guiding, etc. Maja speaks Slovene, Serbo-Croatian, Italian, English, Spanish and some French. She loves
nature, sports and books. Maja is married and has one 3-year-old daughter.
Mag. Borut AMBRO@I^ ml.
Mag. Borut AMBRO@I^ ml. je magister pravnih znanosti (s podro~ja Delovnega prava in socialne varnosti na
Pravni fakulteti univerze v Mariboru) in znanosti o okolju (s podro~ja okolja na Politehniki v Novi Gorici). Je avtor
razli~nih strokovnih ~lankov na temo varstva okolja, dru`bene odgovornosti (dru`beno odgovorno podjetni{tvo),
delovnega prava in socialne varnosti , podro~ja davkov in financ ter podro~ja zdravstva in pacientovih pravic
(Revija Denar, Dav~no – finan~na praksa, Podjetje in delo, Kapital, Revija Geologija, Na{e lekarne, Medicina
danes, itd). Bil je gostujo~i predavatelj na Pravni fakulteti univerze v Mariboru, Univerzum Minerva v Mariboru,
honorarni predavatelj na DOBI v Mariboru. Je predsednik Rotary kluba MARIBOR – PARK v Mariboru in ustanovni
~lan Rotaract kluba Maribor. Svoje dru`beno odgovorno poslanstvo opravlja tudi kot Zastopnik pacientovih pravic
za podro~je mesta Maribor. Je predsednik Komisije za mladinska vpra{anja v Mestni ~etrti Center v Mariboru in
~etrtni svetnik. Je imetnik licence za »CSR expert«, LSPR – London SChool of Public Relations in Varuh gorske
narave. Kot organizator ali udele`enec je bil v preteklosti dejaven na mnogih mednarodnih konferencah in
seminarjih (FKPV – Fakulteta za poslovne in komercialne vede, PZS – Planinska zveza Slovenije, RCI Rotary Club
International, IRDO – In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti, [GZ – [tajerska gospodarska zbornica, ZGM –
Zdru`enje gospodarstvenikov Maribora). Trenutno zaposlen kot vodja tr`enja pri Umetnostni galeriji v Mariboru.
Svojo akademsko pot nadaljuje na doktorskem {tudiju s podro~ja prou~evanja zgodovine poklicnih bolezni v
Sloveniji. Od leta 2009 je dejaven tudi kot Zastopnik pacientovih pravic za Maribor.
Ur{ka Babuder
Likovna pedagoginja, Ur{ka Babuder, rojena leta 1984 v Postojni, je po kon~ani Srednji {oli za oblikovanje in
fotografijo v Ljubljani nadaljevala {tudij na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru. V {tudijskem obdobju je
aktivno delovala na raznolikih kulturnih podro~jih, kjer je pridobila izku{nje iz vzgojno-izobra`evalnega podro~ja
ter sveta umetnosti. Teoreti~no in prakti~no znanje je pridobila v ve~letnem sodelovanju z Umetnostno galerijo
Maribor. Kot likovna pedagoginja je vodila in oblikovala vzgojno-izobra`evalni program za razli~ne starostne
skupine obiskovalcev. Najmlaj{im in obiskovalcem s posebnimi potrebami se je pribli`ala s spro{~enim pristopom,
ki je temeljil na animaciji in izkustvenem u~enju, s katerim je uresni~evala cilje galerijske pedagogike. Za starej{e
otroke in srednje{olce, je pripravljala vsebine, ki so jih vabile k kreativnem dru`enju in nezavednem u~enju o
umetnosti ( Otro{ki dan umetnosti, [tudentski teden ustvarjalnosti v UGM, Dru`inske ustvarjalnice, predavanja in
ustvarjalnice z umetniki, …). Posebej se je pribli`ala skupinam s posebnimi potrebami, za katere je oblikovala
program in projekte, ki so spodbudili njihovo integracijo in inkluzijo.
Rupert J. Baumgartner, Dr., Professor
Finished dissertation in business management at the University of Leoben (2003), worked as senior research in the
field of corporate sustainability, LCA and Industrial Ecology at the University of Leoben/Austria (2003-2009) and
at the Åbo Akedemi, Turku/Finland (2009-2010). Since September 2010 he is Professor for Sustainability
Management at the Institute for Systems Science, Innovation and Sustainability Research, University of Graz. He
is subject editor for corporate sustainability, CSR and Industrial Ecology for the Journal of Cleaner Production.
Urban Boljka
Urban Boljka, based in Ljubljana, Slovenia, is a researcher at the Social Protection Institute of the Republic of
Slovenia. His research activities include youth wellbeing indicators, youth policies, social policy, family policy,
poverty, social exclusion and universal basic income. He is an author of several articles from the field of youth
policy analysis, co-editor of the book Between the childhood and adulthood: The analysis of the situation of youth
in Slovenia 2009 and editor of the book The matrix of governmental youth policies in Slovenia.
104
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Robert Breitenecker, PhD, Assistant Professor
Robert J. Breitenecker has studied mathematics and completed his PhD in statistics at University of Klagenfurt in
2007. He is Assistant Professor of Innovation Management and Entrepreneurship at University of Klagenfurt,
Austria. His research interests include spatial and multivariate statistical methods, innovation management and
entrepreneurship.
Pierre Bricage
retired Associate Professor of the University of Pau, France, Associate Secretary General of AFSCET (The French
Association of Systemics & Cybernetics http://www.afscet.asso.fr), Secretary General of IASCYS (The
International Academy of Systems & Cybernetics Sciences http://www.ifsr.org/node/68)
http://web.univ-pau.fr/bricage/
Biologist, -more than 250 works about natural resources characterization & management, -papers in biochemistry,
microbiology, biotechnology, plant physiology & plant ecology, chronobiology and genetics, -papers in applied microinformatics (Databases analysis & quality control), health & societal engineering, education sciences & pedagogy.
Development of a systemics' & cybernetics' theory of “the gauge invariance of life“ and of the paradigm of the
Associations for the Reciprocal and Mutual Sharing of Advantages and DisAdvantages (ARMSADA
http://www.armsada.eu).
Dr. Josef Burgard, Senior Researcher
Finished doctors degree (D1) in Engineering (1992) at Saarland University, since 1992 working as senior
researcher at German Research Center for Artificial Intelligence (DFKI), working within a cooperation group leaded
by Siemens Research Munich; concepts, development, implemantation and testing of telecooperation and
distance learning software systems for upcoming Euro- ISDN and broadband networks; working within several
Europeen Distance Learning and Telematics projects to support harmonizing Europeen environmental information
systems based on Internet Technology,
Since 2001 he is working at the Competence Center e-Learning of DFKI, initiated the regional e-Learning network
"SaarLernNetz" and established several regional learning centers in cooperation with the ministery and learning
organizations, 2007 award "Germany Land of Ideas". He leaded a federal project about "learning centers of the
future". He leads regional projects to introduce e-Learning for SMEs, he developed the information and cooperation platform "Verantwortungsportal Saarland".
Danilo Burna~
Direktor javnega podjetja Mariborski vodovod
Diplomiral je iz prava, managmenta, javne uprave ter magistriral iz ekonomskih in poslovnih ved. Sedaj
pripravlja doktorat na Univerzi v Mariboru. Ukvarja se z okoljsko problematiko obveznih javnih slu`b
vodooskrbe, ravnanja z odpadki in odvajanja odpadnih voda, zakonodajo s tega podro~ja in dru`beno
odgovornostjo. V prej{njem mandatu je bil poklicni pod`upan odgovoren za komunalne dejavnosti, kjer se je
ukvarjal z dru`beno odgovornostjo do okolja in ljudi. Sodeluje na strokovnih posvetih s podro~ja okoljske
problematike in je ~lan upravnega odbora komunalne zbornice, zdru`enja nadzornikov gospodarskih dru`b in
avtor ve~ ~lankov z razli~nih podro~ij dru`benega delovanja. Dva mandata je ~lan Mestnega sveta v Mariboru
ter deluje na {portnem in zgodovinskem podro~ju. Sedaj je zaposlen kot direktor javnega podjetja Mariborski
vodovod.
Matej Cepin
Diplomiral na ljubljanski Fakulteti za ra~unalni{tvo in informatiko (2002) in se istega leta zaposlil na Dru{tvu
Mladinski ceh kot vodja Mladinske akademije – programa usposabljanja mladinskih voditeljev in delavcev. Leta
2004 je vodil postopek ustanovitve Zavoda Socialna akademija, katerega poslanstvo je vse`ivljenjsko u~enje na
podro~ju odgovornega dr`avljanstva in na ~elu katerega je od leta 2009.
Dva mandata (2004-2008) je bil podpredsednik za izobra`evanje in usposabljanje na Mladinskem svetu
Slovenije ter prav tako dva mandata (2002-2008) poverjenik za program v Zdru`enju slovenskih katoli{kih skavtinj
in skavtov.
Poklicno se ukvarja z vodenjem projektov in raziskovalno dejavnostjo na podro~jih mladinskega dela,
neformalnega izobra`evanja in prilo`nostnega u~enja, medgeneracijskega sodelovanja in razvoja civilne dru`be.
Pedro De Bruyckere, Lector
Finished master studies in educational sciences at the University of Ghent(2001), since 2001 working in the
teacher training department of Bachelor in education: secondary education at the Arteveldehogeschool University
College. He is co-author of “Is het nu generatie X, Y of Einstein?”, and a often asked speaker on the topics of
youth culture and education. His blog in dutch, www.xyofeinstein.be is highly regarded as an important source of
information on these topics.
105
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Tina Divjak
Centre for Information Service, Cooperation and Development of NGOs – CNVOS and Legal Informational
Centre for NGOs Slovenia. Ms. Divjak in September 2009 joined the Center for Information Service,
Cooperation and Development of NGOs – CNVOS as senior legal advisor. From November 2005: employed
at Legal Informational Centre for NGOs Slovenia, from 2007- 2009 head of NGO and Environment Protection
activity. She is legal advisor, project manager and qualified auditor for the Slovenian NGO Quality Assurance
System. She is one of the authors of the Slovenian model and has participated in all NGO audits conducted from
the beginning of the project.
Polona Dominik, univ. dipl. social pedagogue
Finished social pedagogy in Ljubljana (2004). As volunteer during her study she worked for 4 years at Skala –
street youth education. After study she started her international experience in Amsterdam: for 2 years she was
working with homeless and drug addicted people, illegal African immigrants, assistance in delivering food for
homeless people, assistance at a shelter for homeless women and girls, working in crisis centre for homeless
youngsters. After that she worked in Aids fundacija Robert: project for hard-drugs-addicted people, needle
exchange and assistance at the shelter. Since 2006 she is employed in Skala (Zavod Salesianum, for street-youth
education. For the last 3 years she is a manager (head specialist) of the organization.
Robert G. Dyck
Dr. Robert G. Dyck is Emeritus Professor of Public and International Affairs at Virginia Tech. His recent papers
include: “Whither Economics: A Checklist for Change,” (publication pending at the University of Maribor); “A
New Fractal Metric for Social Responsibility,” published in the CD Proceedings of the 4th IRDO (2009); and
“Democracy and its Imperatives for a New Social Contract;” for the 3rd IRDO, published as a chapter in an EBook by Bozicnik, Ecimovic, and Mulej, Sustainable Future, Requisite Holism, and Social Responsibility (2008).
In The New Science of Sustainability (2008), Dyck develops new systems approaches for sustainable politics,
economics, and the environment, based on fractal geometries. His “Fractal Planning for Integral Economic
Development” was published in Kybernetes, 35, 7-8 (2006). Dr. Dyck holds degrees from Oberlin College, MIT,
University of Pennsylvania, and University of Pittsburgh. He also holds the Document of Honour, University of
Maribor, Slovenia, awarded in 1999 in recognition of his collaborative work over 15 years with faculty at the
University of Maribor, including publication of Self-Transformation of the Forgotten Four-Fifths (1998), with Matjaz
Mulej and Coauthors. Dr. Dyck’s current address is: 5428 Crossings Lake Circle, Birmingham, AL 35242, USA.
His email address is: [email protected].
Maja \ukanovi}
Born in Ljubljana in 1962, graduated from the Belgrade Faculty of Philology in 1986, where she also acquired
her Master's Degree with a translation theory thesis, and in 2004, she was awarded Ph.D. Degree. In 1988, she
was employed as a lector for Slovenian as a Foreign Language at the Faculty of Arts in Ljubljana, and from 1989
onwards, she has been teaching Slovenian at the Faculty of Philology in Belgrade, presently at the position of
Associate Professor. Her professional interest is primarily directed towards Slovenian as a second/foreign
language, translation theory and practice, as well as the contrastive Slovenian-Serbian grammar. In 2007,
Government of the Republic of Slovenia awarded her with a Certificate of Recognition for preserving the Slovenian
language and culture in Serbia.
Sergej Flere, PhD, Full Professor
He attained full professorship in sociology in 1984 at the University of Novi Sad. He has conducted numerous
sociological investigations, particularly in the area of education and religion. As for youth, he was a member of the
JUPIO Yugoslav investigation team on the study of youth, 1985-86, under the mastership of S. Vrcan and on the
2010 Slovenian national study of youth led by M. Lavriã. He has published in numerous sociological journals
including European Societies, The Journal for the Scientific Study of Religion, Social Compass, The European Journal
for Social Psychology, Field Research. He is also author of numerous monographs and textbooks in sociology. He
was academic advisor at 12 doctoral dissertations in sociology, which have been successfully completed.
Andrej Flogie
Andrej Flogie graduated 1997 in physics and technical science on the Faculty of Education, University of Maribor.
He began his professional career as the physics and technical education teacher at Sveta Trojica primary school.
For seven years, he taught physics and information science on Diocesan Gymnasium Anton Martin Slomsek and
worked as an assistant for didactics of technical education on the Faculty of Education, Maribor. For three years,
he was the president of Program Board for Informatization of Schools on the Ministry of Education and Sport and
managing director of the Directorate for Information Society (Ministry of Higher Education, Science and
Technology). In the time of Slovenian chairmanship of the Council of the European Union, as the managing director
he managed and was responsible for the field of Information Society. As the memeber of the Board of IZUM and
the chairman of the Board of Arnes, he actively participated in creating of politics on this field. Currently he is the
106
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
business manager of the Anton Martin Slomsek's Institution and the project manager of the project Counselling and
support to e-competent schools – east (e-solstvo).
[tefka Gorenak
[tefka Gorenak deluje kot vi{ja predavateljica za mednarodni marketing, ekonomiko, nabavo in medkulturni
mened`ment na Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Je ~lanica IRDO (In{tutut za razvoj dru`bene
odgovornosti) Maribor. V zadnjih 20 letih je delovala kot vodja uvozno-izvoznega oddelka in nabavna
mened`erka v proizvodnih in trgovskih podjetjih. Ve~ kot 15 let je sodelovala s {tevilnimi izobra`evalnimi institucijami in svetovalnimi podjetji kot predavateljica, svetovalka ali kot trenerka. V doktorski disertaciji, raziskuje
soodvisnost kulture in vrednot pri implementaciji dru`beno odgovornega delovanja podjetij v slovenski poslovni
praksi, kakor tudi kako le-ta podpira konkuren~nost podjetij, lokalnih skupnosti in regij v Sloveniji in v tujini.
Marja Gu~ek, Senior Consultant
She graduated at the University of Maribor (2008), since 2001 working with various local and national youth
organizations. She is employed at the Municipality of Maribor, Office for Culture and Youth as a senior consultant,
where she works on the systematic development of youth field in the local and regioan level and development and
management of major programs and projects whose primary audience are young people. She is co-author of
some publications in the field of youth work.
Asist.dr. Mojca Juri~i~, dr.med
Asist.dr. Mojca Juri~i~, dr.med – po kon~ani osnovni {oli NH Toneta Tom{i~a, sedaj O[ Poljane, sem
nadaljevala {olanje na Gimnaziji Poljane. Medicinsko fakulteto v Ljubljani sem kon~ala leta 1985 in po
kon~anem sta`u za~ela delati kot zdravnica v ambulanti. Leta 1989 sem se zaposlila na UZZV, sedanjem IVZ
RS (In{titut za varovanje zdravja RS) na Oddelku za {olsko medicino, kjer sem zaklju~ila dvosemestrski
podiplomski {tudij iz Zdravstvenega varstva otrok in mladine in opravila magistrerij. Leta 1998 sem se zaposlila
na Medicinski fakulteti, na In{titutu za higieno, kon~ala specializacijo iz {olske medicine in opravila specializacijo iz higiene. V letu 2010 sem opravila {e doktorat in {e vedno sem zaposlena na MF, na Katedri za javno
zdravje. Od leta 2000 sem tudi ~lanica izvr{nega odbora EUSUHM – European Union for School and University
Health and Medicine.
Nata{a Kajba Gorjup
Nata{a Kajba Gorjup, mag. menagementa znanja in univerzitetna diplomirana organizatorica dela je vso svojo
delovno kariero posredno in neposredno povezana z mladimi. @e kot srednje{olska se je aktivno vklju~evala na
podro~ju mladinskega prostovoljnega dela in aktivno delovala na razli~nih podro~jih mladinskega dela.
Ve~ let je bila koordinatorica dejavnosti v Domu ustvarjalnosti mladih, kjer je aktivno sooblikovala {tevilne vsebine
in projekte namenjene prvenstveno aktivnemu pre`ivljanju prostega ~as otrok in mladih. Pripravila je ve~ projektov
v katere so se na za~etku 90 let prej{njega stoletja vklju~evali {tudenti in brezposelne osebe, organizirala je
razli~ne oblike prostovoljnega svetovanja za otroke, mladostnike in star{e v Mariboru.
Kot pedago{ka delavka v dija{kih domovih je bila ve~ let mentorica skupinam mladih raziskovalcev, ki jih je
navdu{evala ne le za raziskovalno delo, ampak je skupaj z njimi iskala prilo`nosti za uveljavljanje njihovih
interesov in oblikovanje kriti~nega odnosa do pojavov in situacij s katerimi se soo~ajo mladi.
Je ~lanica dru{tev in nevladnih organizacij ki se ukvarjajo s skrbjo za otroke in mladino. Kot multiplikatorica za
podro~je u~enje u~enja in akcijskega raziskovanja pa je sodelujo~a tudi pri izvajanju razli~nih projektov. aktivna
udele`enka razli~nih strokovnih sre~anjih in pripravila ve~ prispevkov v katerih je obravnavala vsebine s podro~ja
aktivnega pre`ivljanja prostega ~asa mladih, prostovoljstva, pomena aktivnega sodelovanja za dobrobit
populacije mladih s posebnimi potrebami.
Anita Hrast
Anita Hrast, univ. dipl. komunikologinja, je ustanoviteljica in direktorica In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti
IRDO, podiplomska {tudentka na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani, raziskovalka, vpisana v evidenco
pri ARRS, in so-predsednica Strokovnega sveta Slovenskega zdru`enja managerk in managerjev nevladnih organizacij. Bila je ustanoviteljica in direktorica in{tituta IRDO (od 2004 dalje), soustanoviteljica in sekretarka dru{tva
Ozara, Slovenija - Nacionalno zdru`enje za kakovost `ivljenja (1994-2000), direktorica marketin{ke agencije
Verus (2003-2004), avtorica oddaje in novinarka v razli~nih medijih (1989-1995), direktorica ogla{evanja, vodja
projektov v PR in marketin{kih agencijah, produktna mened`erka v Zalo`bi Forum Media (razvoj novih izdelkov).
Raziskuje in objavlja prispevke s podro~ja dru`bene odgovornosti in marketinga v razli~nih revijah in na slovenskih
ter mednarodnih znanstvenih konferencah, sodeluje v projektu CSR - Code to Smart Reality pri GZS OZ Maribor.
Raziskuje in razvija nove pristope v komuniciranju, nove projekte in storitve za razli~ne naro~nike (podjetja, mediji,
posamezniki) ter se povezuje s {tevilnimi slovenskimi in mednarodnimi organizacijami, strokovnjaki, predvsem z
namenom razvoja in uveljavljanja dru`bene odgovornosti.
107
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Blanka Kaker
Blanka Kaker, university graduate chemist is since October 2005 product manager for environmental management
systems in the Slovenian Institute of Quality and Metrology (SIQ). She had more than twenty years of experience in a
large metallurgical company, where she was responsible for the establishment and administration of management
systems. She is the lead auditor for quality management systems, environmental management systems and management
systems of safety and health at work and lecturer at SIQ courses on above management systems and standards of social
responsibility. She is also the assessor for the recognition of the Republic of Slovenia for business excellence.
Eva Kau~i~
She entered the Faculty of Economics and Business at University of Maribor in 2006. Three years later, in 2009,
she graduated in program International Business Economy with a degree thesis title The meaning and problems of
te triple bottom line approach in the international context. In 2009 she entered postgraduate studies at the Faculty
of Economics and Business in University of Maribor. In 2006 she successful passed international exam in written
and spoken English and gained certificate (Cambridge First Certifcate at British Council).
Mag Elvis Kenik
Profile: Researcher in the fields of entrepreneurship, innovation and creativity management, bioeconomics, multicultural management (leadership) and cybernetics.
Key areas: Market research and analysis, strategy development (marketing), system thinking, transdisciplinary
complex problem solving and sustainable development.
Education: PHD entrepreneurship - thesis: Interdisciplinary approach towards entrepreneurial activities
Master international business - thesis: Multicultural Management and Innovation Management
Skills: Interpersonal - cross-functional, transdisciplinary and multicultural teamwork, relationship building, international business.
Problem solving - creative problem solving, analytical thinking, systems thinking and strategic thinking.
Andrej Kirbi{
Andrej Kirbi{ is a Teaching Assistant and a PhD candidate at the Department of Sociology, University of Maribor,
Slovenia. His current research interests include political culture and democratization, with a special focus on postYugoslav societies. Other areas of his research include youth political participation, media use, leisure activities
and educational attainment. He has co-authored several articles, most recently Subject political culture in postcommunist societies: A comparative study of post-Yugoslav students (2011, with Flere, S.), Dru`boslovne razprave
(accepted manuscript) and Cultural capital and intellectual ability as predictors of scholastic achievement: a study
of Slovenian secondary school students (2010, with Flere, S. et al.), British journal of sociology of education,
31(1): 47-58. He also presented his work at international sociological conferences, among other Youth citizen
engagement in post-communist societies: the case of Post-Yugoslav entities, Conference abstracts / XVII, ISA World
Congress of Sociology, Gothenburg, Sweden, July, 2010. ADDRESS: Department of Sociology, Faculty of Arts,
University of Maribor, 2000 Maribor, Slovenia (email: [email protected]).
Rudi Klanj{ek, Ph.D., Assistant Professor
Rudi Klanj{ek is an assistant professor at the Department of Sociology, University of Maribor, Slovenia. His research
interest includes religion, deviance and social/value change.
Educational and Professional History:
1995 – 2002: B.A., Faculty of Economics and Business, University of Maribor. Graduated from
Macroeconomics. Specialized in the field of poverty and inequality issues.
2002 – 2007: Ph.D., Faculty of Arts, Sociology Department, University of Maribor & Auburn University, Human
Development and Family Studies department (April 2005 - November 2005)
Doctoral Dissertation: “Social Change in a Globalized World: Value Change in Eastern and
Southeastern Europe.”
2007 – :
University of Maribor, Faculty of Arts, Sociology Department, Assistant Professor.
Awards:
Society for Research on Adolescence (SRA), Jacobs Foundation International Young Scholar Award for »Religious
Orientation and Deviance: A Cross-National Comparative Study«. SRA Biennial Meeting, Chicago, Illinois,
U.S.A., March, 2008 (2008).
United Nations Association of Slovenia, Ljubljana, Slovenia: Awarded for the essay: »Global Income Inequality
and Poverty« (2004).
Enterprise Institute, Kranj, Slovenia. Awarded for essay: »The Role of the State in a Modern, Dynamic Economy«
(2003).
Zbigniew Klos, PhD (Eng.), DSc, Professor
Finished PhD in mechanical engineering in 1979, and DSc (habilitation) in 1990 at Poznan University of
Technology (PUT). Full professor – since 2002. He held the post of Vice-Dean at the Faculty of Machines and
108
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Vehicles at PUT in 1993-96 and 1999-2005. He is again Vice-dean for Development and International Cooperation from 2008. Actually he is a Head of the Group on Quality, Life Cycle Assessment and Sustainable
Management at PUT. Since 2000 he is the member of Deans’ European Academic Network, member of Editorial
Board of International Journal of LCA and some other edutorial boards. In the quality field he is the chairman and
co-founder of the Committee of regional - Wielkopolska Quality Award, member of the Committee and the Jury
of Polish Quality Award and also the member of the Jury of Poznan International Fairs Golden Medal Competition.
Author of 3 books and above 70 papers in the field of quality, specially on TQM issues. Founder of “International
Summer School of Solving Technical Problems in Mechanics, Material Sciences and Transportation” at Faculty of
Machines and Transport, PUT.
Moira Kob{e
Moira Kob{e, rojena leta 1980 v Mariboru, je absolventka Fakultete za Upravo, kjer pripravlja diplomsko nalogo
s podro~ja neformalnega izobra`evanja mladih. Kot prostovoljka je v letih 2008/2009 delovala kot in{truktor
mladinskih delavnic, ki jih izvaja Center za socialno delo Maribor. Izku{nje pri delu z mladimi je pridobivala tudi
kot prostovoljka Kriznega centra za mlade Maribor in kot projektna sodelavka {tevilnih mladinskih organizacij s
pripravo tematskih izobra`evanj s podro~ja ~lovekovih pravic, aktivnega dr`avljanstva, medkulturnega dialoga in
projektnega dela. Organizacije, s katerimi redno sodeluje, so zlasti MKC Maribor, MKC Slovenj Gradec, MISC
Infopeka, MC Ormo`, CSD Maribor, Krizni center za mlade ter Gimnazija in srednja kemijska {ola Ru{e. S
podro~jem dru`bene odgovornosti se sre~uje kot in{truktor prakti~nih delavnic – v lanskem letu je pripravila dve
delavnici s podro~ja omenjene tematike. Redno se udele`uje neformalnih izobra`evanj s podro~ja mladinskega
dela doma in v tujini.
Andreja Kodrin
Andreja Kodrin obtained University degree in economics in 1992, Master's degree in 1997 and executive
programs at INSEAD, HBS and IMD. In last fourteen years she has done several postgraduate researches in the
field of financial & investment management, performance management, Balanced- Scorecard and strategic
management. Andreja is now working on PhD thesis from strategic management and climate change. Andreja
lectures at faculties and conferences worldwide and is the President of non profit Challenge:Future youth think tank,
running also one of the largest global student competition for sustainable innovations. Prior founding TMK and
Challenge:Future she was Group CFO and member of the Board of Directors of AKTIVA Holdings in Amsterdam,
the Netherlands, for eight years. She is/ was the member of several Supervisory boards of companies, banks,
pension fund and charities in USA, Netherlands, UK, Swiss, Luxemburg, Serbia and Slovenia.
Da{a Kokole
Student at University of Ljubljana. Finished International Baccalaureate programme at Gimnazija Be`igrad
Ljubljana in 2007 and currently attending 4th year of psychology studies at University of Ljubljana. She is one of
the leading members of the youth organization No Excuse, where she is working on alcohol and tobacco related
projects. She carried out or collaborated on several researches on this topic, namely »Tobacco use in movies«,
»Use and attitude to alcohol in youth organizations« and »18 rules-availability of alcohol in shops to underage
people«. She also took part in creating the following publications: »The nonsenses of the tobacco law«, »Slovenian
youth manifesto on tobacco« and »What's the flavour of European citizenship«.
Mag. Vesna Kova~i~
je kon~ala podiplomski {tudij na Univerzi v Mariboru, na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Dolgoletne prakti~ne
izku{nje s podro~ja organiziranja, vodenja projektov, poslovne informatike in sistemov kakovosti je pridobila s
sodelovanjem pri {tevilnih projektih tako v velikih, srednjih kot tudi malih podjetjih. Zaposlena je kot predavateljica
na fakulteti, kot zunanja presojevalka za sisteme kakovosti pri slovenskem certifikacijskem organu in kot strokovna
sodelavka v ra~unovodskem servisu. Sodelovala je pri ustanovitvi podjetja za izobra`evanje, svetovanje in
mediacijo ter v okviru tega organizirala strokovno strate{ko sre~anje predstavnikov energetskega trga v Sloveniji.
Kot zunanja presojevalka za sisteme kakovosti po standardu ISO 9001 sodeluje s Slovenskim in{titutom za
kakovost. Na Doba Fakulteti za uporabne poslovne in dru`bene {tudije v Mariboru pou~uje predmete Projektni
management in timsko delo ter Elektronsko poslovanje, medtem ko je na podro~ju poslovne informatike nosilka
predmeta Sistemi za podporo upravljanja in na podro~ju organiziranja nosilka predmeta Organiziranje in
management za {tudij v Srbiji. Kot gost iz prakse podaja svoje prakti~ne izku{nje tudi {tudentom na Univerzi v
Mariboru, Ekonomsko-poslovni fakulteti.
Ana Kuntari~, PhD, Research Assistant
Ana Kuntari~ finished her doctoral dissertation in Entrepreneurship at the Alpen-Adria Universität Klagenfurt (2010),
where she is also working as a research assistant at the Department of Innovation Management and
Entrepreneurship since 2005. Her research interests are in the areas of entrepreneurship in transition economies,
and innovation management.
109
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Miran Lavri~, Ph.D., Assistant Professor, Faculty of Arts, University of Maribor
Miran Lavri~ holds a PhD in Sociology and works as an assistant professor at the University of Maribor. He
specializes in methodology of social research as well as in executing (quantitative and qualitative) research projects
from different areas of social sciences including educational sciences, studies of youth and religious studies.
Some recent publications: Lavri~, Miran, Flere, Sergej. Measuring religious costs and rewards in a cross-cultural
perspective. Ration. soc., 2010, vol. 22, no. 2, 223-236. Flere, Sergej, Lavri~, Miran. On the validity of crosscultural social studies using student samples. Field methods, nov. 2008, vol. 20, no. 4, 399-412.
Some research projects: Youth 2010: Social profile of young people in Slovenia (2010), Social profile of Students
in Slovenia (2005), Equity in education – social inequalities in education (2004).
Darja Leskovec
Darja Leskovec graduated from International Full-Time Master Programme in Business Administration, Faculty of
Economics, Ljubljana, majoring in marketing. Social Web and virtual communities are the things that interest her
the most. She has gained experience in this field by working as a community manager at Noovo.com, a dynamic
Web 2.0 start-up, and conducting research at the world's largest video-learning web portal Videolectures.net at
Jozef Stefan Institute. She also had an invaluable opportunity to join and conduct her Master's thesis research at
the Challenge:Future initiative. Currently, she is working on her a Master's degree in Social Science of the Internet,
at the University of Oxford, UK.
Teja Luknar
MIK, d.o.o., Slu`ba za odnose z javnostmi. Teja Luknar je od leta 2010 zaposlena v podjetju MIK, d.o.o, kjer
skrbi za odnose z javnostmi in snuje ter vodi projekte povezane z dru`beno odgovornostjo podjetja tako na
{portnem, kulturnem, okoljevarstvenem kot humanitarnem podro~ju. Po {tudiju sociologije in angle{kega jezika je
svoje prve izku{nje na podro~ju odnosov z javnostmi pridobila v agenciji Pristop, kjer je prakti~no delo
dopolnjevala s teoreti~nim znanjem pridobljenim v PR {oli izvedeni pod okriljem agencije Pristop in Slovenskega
dru{tva za odnose z javnostmi. Do leta 2010, ko se je zaposlila v podjetju MIK, d.o.o., pa je bila zaposlena
kot vodja projektov v agenciji za tr`no komuniciranje AV studio.
Tamara Male{evi}, BA, school psychologist
Graduated at the University of Ljubljana, Filozofska fakulteta, Department for Psychology in 1996. Since 1997
I have been working as counsellor and assistant of a director (for four years) in primary school [marje pri Jel{ah.
I work on my master degree at the Filozofska fakulteta in Maribor: “Self-regulated learning skills and academic
achievement of the gifted students” mentored by professor K. B. Vukman, PhD. I had written a few articles about
developing gifted and talented children.
Nina Malec
Banking Services Manager, Nova KBM. In 2006, she finished postgraduate studies at the Faculty of Social
Sciences of the University of Ljubljana, programme of study Communication Science, course of study Marketing
and Market Communication. She is currently pursuing scientific postgraduate studies at the Faculty of Economics
of the University of Ljubljana, programme of study Management and Organisation, course of study Marketing. She
works as a Manager of Banking Services for Young People in the Marketing and Corporate Communications
Department of Nova KBM.
Bojan Maraz, designer, Krea
Was born in Slovenia, entered official education process, followed by high school levels first in Sempeter, then at
Nova Gorica Wood Technology College and later at Art and Design School in Ljubljana, Slovenia, received a
College Diploma, designing Chess for blind. Yugoslav government gave him a Student Scholarship as an award
for project designing Chess for blind, for University Study of design program. 1977 he was accepted at
Manchester Polytechnic as a product design student. Next year he entered into parallel study of ceramic and
photography as an alternative to mainstream 3d design. 1980 he entered Burton, Wood, McPeak Design
Consultancy in Manchester and worked there as an intern. 1980 he returned back home to native Slovenia and
began practicing design as a freelancer, 1987 he established an Italy based Krea Identity Concept Design
Company. 1996, the consequence of entering Classical Music clients brought him to USA market resulting 6
months later in Krea Inc, New York incorporation. 2001, a moment of bright idea came hand in hand with an
intuition flash back and Krea Bangkok was born in 2001. 2005, Krea Shanghai proved to be a different story.
Born out of a natural need and as a result of logical continuation of Krea Bangkok practice, Krea expansion to
China was marked with controversy. 2005, Krea Italy Jewish Office was closed temporary down. 2007, Krea
Shanghai Office was closed temporary down too. Both companies in Italy and China remained intact and have
been in stand by position ever since. 2010, Krea Bangkok reduced existing staff, refocusing its mission on strategy
thinking and strong concept orientated design solutions by pushing Identity creative approach as the main
marketing tool.
110
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Professional recognitions and awards
Winner of a national competition designing a Corporate Identity Solution for Trade Union Congress in Ljubljana.
Aawarded twice with cordon d’excellence, an award given for the best wine brand design from a leading design
and marketing magazine MM in collaboration with international Ljubljana wine fair. International Office Furniture
Design Competition. Award received at Milano Furniture Fair from Achille Castiglionin, nominated as most creative
design solution. Second prize award for the best booth design at the Architect fair in Bangkok for Cplighting.
Chinese Space Agency in Beijing, Moon Space exploration, Corporate Identity. One of the most prestigious
international competitions in China, I won 3rd position and award. Olympic Green Design Competitions in
Beijing. My Design Concept has been selected as top ten design solutions in the international design competition.
Olympic Poster Design Competitions in Chengdu. My Design Concept has been selected as top ten design
solutions in the international design competition. Sit Design Competitions in Beijing, My Design Concept has been
selected as top ten design solutions in the international design competition. First prize award for the best booth
design at the Architect fair in Bkk for CPlighting. Winner of an International competition 2nd award for new mobile
design for iMobile Company Bkk.
Tadeja Mesojedec, project manager, Socialni inovatorji prihodnosti, Dru{tvo mladinski ceh
Tadeja Mesojedec is first and foremost a youth worker, who has successfully expanded and continues to expand
her experience from the local environment at the national youth organization Dru{tvo mladinski ceh. She first
encountered social entrepreneurship as a journalist and later broadened her knowledge in the international
environment. She participates in the IRENE. T international network of social entrepreneurship and training for
social entrepreneurship as an expert and researcher. She expands her knowledge by actively taking part in various
trainings and panel discussions. With the “Social Innovators of the Future” project, Tadeja brings together young
people and her knowledge and experience, both in the field of youth work and social entrepreneurship.
Irena Mrak
Vice president for youth work at Mladinski svet Slovenije
Student od mathematic and computer sience, since 2004 active as a scout leader on local, regional and national
level as local leader, region leader, in charge of group leaders whose young are between 16 and 21 year old,
in charge of scout internal paper, leading trainings for scout leaders. Also working as a trainer in Youth Guild,
where she is also a vice president for human resorces and in charge of international activities. She is traner at
Youth council of Slovenija, where she is also a vice president for youth work.
She is co-author of books Youth work in theory and in practice, and also author of several articles which were
published in many newspapers. She is also get a reward for a youth leader of 2009.
Dr. Lucija Mulej
Dr. Lucija Mulej holds a PhD in Sociology of Science and is currently teaching Methodology of Research in Social
Sciences, Society and Ethics, and runs seminars on writing MA and PhD theses at the International School for Social
and Business Studies in Celje. As a scientific associate she is participating with the Faculty of Management in Koper
(Fakulteta za management Koper) in two projects. From 2010 she is employed at DOBA Faculty as Assistant Professor.
Apart from that Dr. Lucija Mulej is working with many organisations, schools and NGOs, where she has been
trying to introduce the “open coordination” method: the concept of health is understood actively, reasons for illness
are on many levels, and the society as a whole is also responsible.
Her research interests include studies in psycho-social profiles of people and cultures where she has achieved great
success in working on individual, team and group levels. Her references are crucial for developing potentials of
enterprises, individuals and institutions.
Dr. Lucija Mulej is a member of the Managers’ Association of Slovenia (Zdru`enje manager) and holds a skills
certificate for members of supervisory and manager boards. She is a contributing author to the Managers’
Association’s MQ magazine and the journal Prepletanja.
Prof. ddr. Matja` Mulej
Retired from University of Maribor, Faculty of Economics & Business, Maribor, as Professor Emeritus of Systems and
Innovation Theory. +1600 publications in +40 countries. Visiting professor abroad for15 semesters. Author of the
Dialectical Systems Theory (see: François, 2004, International Encyclopedia) and Innovative Business Paradigm
for catching-up countries. member of three international academies of sciences and arts, presiedent of IASCYS
(International Academy for Systems and Cybernetic Sciences), Vienna.
Nastja Mulej, M.Sc.
Certified Instructor of Edward de Bono Thinking Methods: CoRT, Six Thinking Hats and Lateral Thinking. Major in
Marketing (1995) and Minor in Finances (1992), University of Maribor (1995), another major in Sociology,
University of Ljubljana (1998) and M.Sc. in Communication Studies in University of Ljubljana (2004). Since 2006
working as a certified instructior of de Bono methods. Translated and published two crucial de Bono books into
Slovenian: Six Thinking Hats and Lateral Thinking. Now working on adapting CoRT into Slovenian. Spent 10
111
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
years at New Moment, the new ideas agency spreading in 10 countries as Head of New Ideas department.
Lecturer at 3 Colleges – subjects: Innovation Management, Brands, Creative Thinking, Business Communication,
HR Management). Author of hundreds of articles on marketing, public relations, advertising, creativity, teaching
thinking as skill etc.
Bojan Musil
Bojan Musil, PhD, is an professor assistant and researcher at the Department of Psychology, Faculty of Arts,
University of Maribor, Slovenia. His primary research interests are in the areas of cross-cultural studies of values
and value orientations, personality concepts, body image, youth and educational studies. He presented his work
at national and international scientific conferences, and is (co)author of several scientific articles, chapters and
recently published scientific monography Sociokulturna psihologija (Sociocultural psychology). He is a member of
the Slovenian Psychological Association (SPA), president of the section for cross-cultural studies within SPA, and a
member of the International Association for Cross-Cultural Psychology (IACCP).
ADDRESS: Department of Psychology, faculty of Arts, University of Maribor, 2000 Maribor, Slovenia (email:
[email protected]).
Andrej Naterer, Ph.D., teaching assistant
Department of Sociology, Faculty of Arts, University of Maribor, Slovenia
Education: Ba: 2002, sociology and philosophy, Faculty of Arts, University of Maribor, Ph.D.: 2010, anthropology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana
Fields of research: social anthropology, anthropology of street children, sociology of youth, qualitative research
Field work: 2000-2010 street children in Ukraine, 2003 street children in India, 2010 research of youth in
Slovenia Youth 2010
Tatjana Novak
Tatjana Novak je direktorica in solastnica podjetja Press Clipping d.o.o., z ve~ desetletnimi izku{njami na
podro~ju spremljanja medijev. Je predsednica Media Intelligence Group in ~lanica Executive Committee Svetovnega zdru`enja kliping agencij FIBEP. Kot vodilno krmilo na podro~ju spremljanja in analiziranja medijev v
Adriatic regiji v zadnjih 15-tih letih je tudi solastnica {tevilnih podjetij v regiji in priznana predavateljica s podro~ja
spremljanja in analiziranja medijev doma in v svetu.
Alenka Oblak
Student of social and cultural anthropology
Department of Anthropology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Slovenia
Finished Social education at University of Ljubljana (2002), studying social and cultural anthropology (masters
degree). She is working with young people more than 15 years as volunteer and professional in Slovenia and
abroad, mainly within NGO sector. She is freelance trainer and facilitator on the area of national and international volunteering, youth work, NGO sector, intercultural learning, L2L, global education and environmental
education, works also as accreditor for EVS organisations in Eastern Europe and Caucasus. She is co-author and
co-editor of different publications from mentioned areas.
Metka Penko Natla~en
Samostojna pravna svetovalka v Pravni slu`bi GZS. Po dr`avnem pravni{kem izpitu slu`bovala v sodstvu,
zalo`ni{tvu, kemijsko - gumarski industriji in raziskovalni dejavnosti. Od leta 1994 kot samostojna svetovalka v
Pravni slu`bi Gospodarske zbornice Slovenije strokovno deluje na podro~ju individualnega in kolektivnega
delovnega prava ter socialnega dialoga v Sloveniji. Strokovno se je usposabljala v Dublinu, Torinu in Var{avi.
Od leta 1998 opravlja isto~asno tudi naloge sekretarke ^astnega sodi{~a pri Gospodarski zbornici Slovenije,
od leta 2009 pa naloge sekretarke Stalne arbitra`e pri GZS. Deluje kot sodnica porotnica na delovnem in
socialnem sodi{~u, je predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije v strokovnih delovnih skupinah pri MDDSZ (o
stavki, o delovnih razmerjih, o varstvu pri delu.) Trenutno tudi strokovna vodja dvoletnega projekta ALTERNATIVNO
RE[EVANJE DELOVNOPRAVNIH SPOROV S PODPORO SOCIALNEGA DIALOGA.
Mag. Natalija Postru`nik
Mag. Natalija Postru`nik je direktorica Slu`be za odnose z javnostmi v Zavarovalnici Maribor. Skozi kariero
zdru`uje znanja s podro~ja informacijske tehnologije, novinarstva in nem{kega jezika s knji`evnostjo. Je magistrica
podiplomskega {tudija s podro~ja lingvistike – besedilnih zna~ilnosti novinarskih diskurzov. Bila je vodja kabineta
`upana Mestne ob~ine Maribor in {efinja kabineta ministra za promet in zveze. V letu 2005 je bila za tri leta
izvoljena za predsednico krovnega nacionalnega dru{tva za odnose z javnostmi (PRSS). V letu 2008 je za dve
leti v PRSS sodelovala kot ~lanica uprave. Bila je pridru`ena ~lanica upravnega odbora Evro-azijske divizije
Mednarodne zveze poslovnih komunikatorjev (IABC). Bila je ~lanica upravnega odbora CERP, ~astna predsednica
sveta pokroviteljev Gazel, ~lanica ocenjevalcev Superbrands Slovenia 2007, 2008, 2009; ~lanica strokovnega
sveta projekta Zlata nit, pa tudi ~lanica `irije Effie 2008/09; je {e ~lanica upravnega odbora Nogometnega
112
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
kluba Maribor. Je avtorica vrste ~lankov s podro~ja mened`menta (tudi komunikacijskega), s katerega podro~ja
predava tako v Sloveniji kot v tujini. Je urednica ve~ zbornikov ter glavna in odgovorna urednica revije
PiarNaKvadrat –Logaritmi odnosov z javnostmi. V letu 2009 je prejela najvi{jo, presti`no priznanje
PiarNaKvadrat osebnost. Je sourednica knjige Trg, trgovina in potro{nik iz marca 2010. Je ~lanica upravnega
odbora Sekcije mladih mened`erjev pri Zdru`enju Manager. V letu 2010 je prejela nagrado PRSS za izjemne
dose`ke na podro~ju stroke. Bila je predsednica `irije Prostovoljec leta 2010 in v letu 2010 ~lanica
drugostopenjske `irije za nagrado Horus za dru`beno odgovorno ravnanje podjetij. Je mama treh otrok in
doktorska kandidatka. Zase pravi, da dela s srcem in du{o.
Petra Pucelj Lukan, BSc of Social Pedagogy
She works for the Youth Guild (Mladinski ceh) where her primary occupation is dealing with non-formal
education of young people as head of the Youth Academy programme. She is the author of various professional papers and books on youth work (Elementi mladinskega dela v Sloveniji, 2009; Ve{ kaj, pa ne ve{
kako?, 2010 etc.). She takes part in several national and international youth projects (Mladinski delavec,
2009?; Competitive Edge, 2008; Great European Game, 2006? etc.). She gained experience in
volunteering as an animator and scout leader. She was vice president of the National Youth Council of Slovenia
for the development of youth work and she is currently president of the Youth Guild. She is the youth work coach
at the National Youth Council of Slovenia, the Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association and
the Youth Academy.
Igor Razbornik
Igor Razbornik has been engaged in the development of the information systems for the needs of schools since
1991. In this time, he managed the development of over 40 teaching materials for the needs of the Ministry of
Education and Sport, he managed large international projects in professional school matters (i.e. technical support
by the reform of professional education in Montenegro), he designed school information system in Bosnia and
Herzegovina, he was the manager of the programming department in a company in the United States, he
managed or participated in more than ten international LdV projects. For 18 years, he was the managing director
of PIA d.o.o., Velenje. Recently he has managed the development of the concept of the new SIO portal. Currently
he participates in the e-solstvo project as the manager of the consortium East and as the organizational manager
of the counselling project – east.
Filippina Risopoulos
Filippina Risopoulos, PhD, Department of Geography and Regional Science, Faculty of Environmental, Regional
and Educational Science, University of Graz and lecturer at the School of Industrial Management at FH Joanneum
and various international institutions. Her research interests cover sustainable education, sustainable universities
and transdisciplinary processes, and on a more general level, systems thinking and communication processes. Her
work and research include: Responsibilities related to publication of the biennial university sustainability report,
management and research in the interdisciplinary task-force Sustainability4 (S4U) – a small group comprising the
four universities of Graz (Sustainable University of Graz, Technical University of Graz, Medical University of Graz
and University of Music and Performing Arts Graz). Filippina Risopoulos can be contacted at:
[email protected].
Anica Sabo
Born in Belgrade. Graduated and obtained her master’s degree at the Department of Composition of the Faculty
of Music in Belgrade and for two years she studied at the Department of Wind Instruments (bassoon). She also
completed her doctoral studies (2007) at the Department of Art Theory and Media of the University of Art in
Belgrade. She is Associate Professor at the Department of Music Theory of the Faculty of Music in Belgrade. Her
work focuses equally on composition and music theory. As a composer, she creates in the field of orchestral music
but is primarily oriented toward the chamber sound. Her work in the field of music theory and analysis focuses on
the different aspects of musical form. Specifically, she examines the question of the manifestation of symmetry in a
musical form, while the study of Serbian music represents an important part of her work.
Dominika Salwa, Ph.D. Assistant Professor
Finished Ph.D. in Management at Cracow University of Economics in Poland (2009). Her scientific interest concern
biomanagement and systems approach to problems solving, especially in the context of corporate globalization
processes. In her Ph.D. she was investigating what organizations can learn from nature. She participated in
international scientific programmes in cooperation with Grand Valley State University in USA, Fachhochschule
Muenster, Germany and Berner Fachhochschule, Switzerland. She is highly involved in organization of international seminars for students, conferences and projects with business. Her motto is to “build bridges” between
science and practice.
113
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Barbara Samaluk, PhD research student
Barbara Samaluk is a PhD research student at the Centre for Research in Equality and Diversity (BUSMAN) at
Queen Mary, University of London. She has been working in human rights and antidiscrimination filed for several
years in various European countries. She has an interdisciplinary background ranging from pedagogy and
adult education, communication studies and equality and diversity field. In her PhD research she is focusing on
commodification processes of migrant labour by exploring the dialectical relationship between structure and
agency through discursive and extra discursive events. Her specific focus lies in uncovering how (embodied)
cultural and other symbolic capital is being appropriated in the UK labour market with regard to migrant workers
from Central and Eastern European countries and what are its effects on diverse Accession 8 nationals working in
the service sector. By that she aims to uncover racialization processes that are hidden behind ‘meritocratic’
capitalist system as well as to recognise and give voice to resistance discourses and transformation practices that
arise from the symbolic positioning.
@iga Schmidt
President of Student Organization of University of Maribor
A student of the final year of the Faculty of economics and business at the University of Maribor. He has been
active in Student Organization of University of Maribor. Since 2007, first as a project manager and later as a
consultant for the field of higher education, student rights and social dimension of higher education. In 2009 he
has been elected as the president of SOUM for a two year term.
Mag. Vesna Kova~i~
je kon~ala podiplomski {tudij na Univerzi v Mariboru, na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Dolgoletne prakti~ne
izku{nje s podro~ja organiziranja, vodenja projektov, poslovne informatike in sistemov kakovosti je pridobila s
sodelovanjem pri {tevilnih projektih tako v velikih, srednjih kot tudi malih podjetjih. Zaposlena je kot predavateljica
na fakulteti, kot zunanja presojevalka za sisteme kakovosti pri slovenskem certifikacijskem organu in kot strokovna
sodelavka v ra~unovodskem servisu. Sodelovala je pri ustanovitvi podjetja za izobra`evanje, svetovanje in
mediacijo ter v okviru tega organizirala strokovno strate{ko sre~anje predstavnikov energetskega trga v Sloveniji.
Kot zunanja presojevalka za sisteme kakovosti po standardu ISO 9001 sodeluje s Slovenskim in{titutom za
kakovost. Na Doba Fakulteti za uporabne poslovne in dru`bene {tudije v Mariboru pou~uje predmete Projektni
management in timsko delo ter Elektronsko poslovanje, medtem ko je na podro~ju poslovne informatike nosilka
predmeta Sistemi za podporo upravljanja in na podro~ju organiziranja nosilka predmeta Organiziranje in
management za {tudij v Srbiji. Kot gost iz prakse podaja svoje prakti~ne izku{nje tudi {tudentom na Univerzi v
Mariboru, Ekonomsko-poslovni fakulteti.
Martina Semi~
Martina Semi~ je leta 2006 kon~ala dodiplomski {tudij na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za gradbeni{tvo, smer
Prometno-hidrotehni~na. Po kon~anem dodiplomskem {tudiju je vpisala podiplomski {tudij na Ekonomsko-poslovni
fakulteti, smer Management, organizacija in ~love{ki viri, modul A: Management in organizacija poslovanja, ki
ga je uspe{no zaklju~ila leta 2008. Ker je mnenja, da izobra`evanja ni nikoli dovolj, je letos vpisala doktorski
{tudij na fakulteti za gradbeni{tvo smer operativno gradbeni{tvo.
Zaposlena je v gradbenem podjetju, dru`bi CPM, kjer se je njena pot pravzaprav za~ela, in sicer kot pomo~nica
vodje gradbi{~a – pripravnica. Kasneje se je preizkusila tudi v vlogi tehnologa-kalkulanta, danes pa se ukvarja s
presojo ISO standardov in kontrolingom. Poleg vsega na{tetega v dru`bi CPM pripravlja dvakrat na leto interno
glasilo, ter enkrat letno ugotavlja podjetni{ko klimo, zadovoljstvo zaposlenih v dru`bi CPM.
Je ~lanica in{tituta IRDO in Zdru`enja projektnih managerjev.
Gerald Steiner, PhD, Assoc. Prof.
Gerald Steiner is researcher and lecturer at the Institute of Systems Sciences, Innovation and Sustainability Research
(ISIS) at the University of Graz in Austria and lecturer at the School of Industrial Design at FH Joanneum and various
international institutions. For his work he received several awards such as the Daimler Chrysler Alpen-Adria
Research Award and the Best Paper Award of the WDSI (Western Decision Sciences Institute). His research
interests include systems sciences and in particular complex problem solving, creative innovation and entrepreneurship systems, and sustainable development. He also received the Schumpeter-Professorship 2011/12 at
Harvard University.
M. Sc. Tja{a [trukelj
M. Sc. Tja{a [trukelj, born on May 16th, 1971, in Maribor, Slovenia; is a senior lecturer for Business Policy,
Strategic Management, and Enterprise Culture and Ethics at the University of Maribor, Faculty of Economics and
Business, Department of Strategic Management and Business Policy, Maribor, Slovenia. Her postgraduate
education includes titles Master of Science (of University Maribor, Slovenia) and KMU – Diplom HSG (SME
Intensive Study Program of University St. Gallen, Switzerland). She prepares doctoral thesis (dissertation) on subject
Innovation of Business Policy Planning and publishes in field of her research. She is (co)author of articles in several
114
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
(inter)national journals and conferences. She does also advisory work in business praxis, is a member of editorial
board of MER Journal for Management and Development, Slovenia (1999-), a member of SME Intensive Study
Program Graduate Association of University St. Gallen, Switzerland (1998-), a member of IMTA – International
Management Teachers Academy Alumni Association of IEDC – Bled School of Management, Slovenia (of
CEEMAN – Central and East European Management Development Association) (2006-), and a member of IRDO
– Institute for Development of Social Responsibility, Maribor, Slovenia (2009-), and a member of Emerald
LiteratiNetwork (2010-).
Rene Su{a, univ. dipl. politolog
Project officer on Dru{tvo Humanitas
Bachelor degree in political sciences at the Faculty of Social Sciences, Ljubljana in 2006. Volunteer in Slovene
Fair Trade movement since 2005. Project officer on Dru{tvo Humanitas since 2006. Coordinator of SLOGA global
education workgroup since 2007. Member of DARE Forum since 2007. Author of a global education manual
and some other minor contributions to the field. Currently doing MA in anthropology.
Simona [uc, Academic painter
Simona [uc was born on 11th February 1972 in Maribor. In 2000 she graduated with prof. Gustav Gnamu{
and Joseph Muhovi~ at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana.
Simona [uc has developed her own style and painting technique which goal is to achieve a visual effect of the
observer. By constructing her images Simona [uc is using for a long time one of the basic geometric elements - a
circle. On the artistic creation of Simona [uc also affects nature. Painter focuses on the basic elements of living
and inanimate nature. She is also a member of the expert committee for the Glazer award (in the field of art,
architecture and design). Her numerous exhibition's has been public in Slovenia and abroad.
Dr. Alenka [verc
Dr. Alenka [verc graduated 1991 at the Faculty of Theology, University of Ljubljana. 1994 she received the title
master of pedagogic sciences at the Faculty of Education of the international Salesian Pontifical University in Rome.
1994 she also finished the specialization for working with youth on Jugendpastoralinstitut Don Bosco in
Benediktbeuern, Germany. 1999 she obtained a doctorate on the Faculty of Theology, University of Ljubljana. In
the years 2001–2004 she was an assistant professor for didactics on the Faculty for Theology. In the years
2004–2008 she was secretary on the Ministry of Education and Sport. Since 2009 she has been an associate
in the e-solstvo project.
Marina Tav~ar Krajnc
PhD in sociology, assistant professor at University of Maribor, Faculty of Education, Department of Sociology.
Education: graduated at University Ljubljana, Slovenia: Faculty for Social Sciences 1978; Master's degree at University
Ljubljana, Slovenia: Faculty of Arts,1994; doctorate at University of Maribor, Slovenia: Faculty of Education, 1999.
Professional experience: Teaching: tought sociology and philosophy at grammar school, being involved in
implementation of national final examination system in secondary schools as a member and president of national
committee in the field of sociology; assessing examination papers at national Matura exams and supervising other
assessors' work as a national expert in the field of sociology; tutoring students' research work; teaching at
University of Maribor, Faculty of Arts (sociology of youth, sociology of gender, dodactic of sociology), research in
the field of sociology.
Research:participated in some research projects: student population at University Maribor, 2005 and 2006,
student population in Slovenia, 2006 (the fields of personal interest were the study success and the differences
between men and women in perception of their studies and future work.), sociological and psychological
factors of school success at primary and secondary level, 2006, Evaluation of external matura in Slovenia,
2008, Public and private schools in Slovenia, 2008, Who is succcessful in Slovenian schools? CEPYUS
2009: value changes in the countries of former Yugoslavia (issues of youth and gender) Young population in
Slovenia, 2010.
Mladen Toma{i~
Mladen Toma{i~, graduated from the University of Maribor, first level Faculty of Electrical Engineering and
Computer Science, Faculty of Organizational Sciences and did his post - graduated studies at the same faculty,
where he successfully completed his Masters Degree under the mentoring of professor doctor of economics Mi}o
Mrkai}. He is currently continuing his studies on the doctoral level. He has been working in an international
company Fañabe Mar Canarian Investments like an entrepreneurial and business expert among the Slovenia,
Spain, South America and West Africa. His main research is focused in the areas of micro enterprises and their
financial operations. In Spain he is also external contractor independent researcher on Instituto Universitario de la
Empresa and on Instituto Tecnológico y de Energias Renovables. Founder and first president of the Slovenian
Spanish Business Club ECE. He has the status of researcher in abroad.
115
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Mag. Sa{o Urukalo (1958)
Oblikovalec vizualnih komunikacij, profesor likovne vzgoje z magisterijem znanosti. Deluje kot oblikovalec in
umetni{ki direktor. Snovanje celostnih grafi~nih re{itev, komunikacijskih akcij, razvoj blagovnih znamk in oblikovanje so mu zaupali naro~niki iz gospodarstva, dr`avne uprave in sveta kulture. Presoja kot sodni izvedenec in cenilec
za podro~je oblikovanja vizualnih komunikacij. Je aktiven ~lan stanovskih organizacij ( DOS, ICOGRADA).
Prejemnik strokovnih nagrad in nominacij. Avtor knjige Odlo~itev za odgovornost , O oblikovalski etiki in
ogla{evanju, ki obravnava podro~je oblikovanja vizualnih komunikacij, namenjenih ogla{evanju in tr`enju. Za
ogla{evalsko prakso, v kateri stereotipno gledano odgovornost trpi zaradi subjektivne obravnave in relativiziranja,
je omenjeno delo ustvarilo strukturo, ki je na voljo kot aparat za razumevanje in vrednotenje odgovornosti v
ogla{evanju. S primeri opredeljuje vlogo oblikovalca in tako prispeva k teoretskim in hkrati prakti~nim sklepom.
Knjiga predstavlja potencialni klju~ za vpeljavo kodifikacije odgovornosti v oblikovanje za ogla{evalsko prakso.
Malgorzata Wdowiak, Mag, University Assistant
Malgorzata A. Wdowiak is University Assistant at the Klagenfurt University, Austria. She studied economics,
business management and political sciences at universities in Germany and Poland. She was Visiting Researcher
at the University College Cork, Ireland. Her research interests include cultural economics, economic sociology, and
entrepreneurship. She is currently completing her Ph.D.-thesis dealing with cultural capital as influence factor on
new venture performance.
Agnieszka Zak, Ph.D., Assistant Professor
Finished Ph.D. in Management at Cracow University of Economics in Poland (2008). Her scientific interest
concerns corporate social responsibility, globalization, international management and sustainable development. In
her Ph.D. she was concentrating on the role of convergence processes in nowadays world. She is a head of after
diploma programme “managerial studies” at Cracow Business School. She is a beneficiary of regional
programme “science to practice”. As for private she likes songs with a good content and crime stories.
Zbigniew Klos, PhD (Eng.), DSc, Professor
Finished PhD in mechanical engineering in 1979, and DSc (habilitation) in 1990 at Poznan University of
Technology (PUT). Full professor – since 2002. He held the post of Vice-Dean at the Faculty of Machines and
Vehicles at PUT in 1993-96 and 1999-2005. He is again Vice-dean for Development and International
Co-operation from 2008. Actually he is a Head of the Group on Quality, Life Cycle Assessment and Sustainable
Management at PUT. Since 2000 he is the member of Deans’ European Academic Network, member of Editorial
Board of International Journal of LCA and some other edutorial boards. In the quality field he is the chairman and
co-founder of the Committee of regional - Wielkopolska Quality Award, member of the Committee and the Jury
of Polish Quality Award and also the member of the Jury of Poznan International Fairs Golden Medal Competition.
Author of 3 books and above 70 papers in the field of quality, specially on TQM issues. Founder of “International
Summer School of Solving Technical Problems in Mechanics, Material Sciences and Transportation” at Faculty of
Machines and Transport, PUT.
Dr. Nadya Zhexembayeva
Je vodja Katedre za trajnostni razvoj na IEDC–Poslovni {oli Bled, kjer pou~uje vodenje, trajnostni razvoj in organizacijsko kulturo v podjetjih.
Nadyino raziskovanje, predavanje in svetovanje v glavnem temelji na vodenju v podjetjih, mened`mentu
sprememb, organizacijski kulturi in trajnostnemu razvoju. Dr. Zhexembayeva je tudi podpredsednica zdru`enja
United Nations Global Compact Slovenia, kjer svetuje podjetjem v centralni in srednji Evropi na podro~ju trajnostnega razvoja. Nadya je tudi podpredsednica Challenge:Future, globalnega vizionarskega projekta, katerega
namen je spodbujanje inovativnega ter predvsem do prihodnosti in narave soodgovornega delovanja in ustvarjanja mladih.
Diplomirala je iz mened`menta in psihologije na Hartwick Collegu v ZDA. Doktorski naziv iz Organizacijske
kulture je pridobila na “Weatherhead School of Management, Case Western Reserve University”, ZDA, kjer je
vodila tudi “Center for Business as an Agent of World Benefit”, zdaj{nji Fowler Center za trajnostno vrednost.
Kariero je za~ela na podro~ju zavarovalni{tva, vodila je tudi Zdru`enje mladih mened`erjev v Kazahstanu.
Dr. Nadya Zhexembayeva z dru`ino `e tri leta `ivi v Zasipu pri Bledu.
Magda Zupan~i~, M. Sc.
Magda Zupan~i~, an economist, since 2003 employed at the Ministry of Labour, Family and Social Affairs is
responsible for European Employment strategy implementation at national level, including annual National Reform
programmes and horizontal monitoring of labour market development in Slovenia. She is a national delegate at
Employment Committee (EMCO), based in Brussels, a member of Central European Iniciative (Human resources),
EUROMED, since joining OECD a delegate at ELSA committee and WG on Labour Market. She was actively
involved in many EU working groups (development of flexicurity measures in Slovenia. She is author of articles on
active ageing, skills and labour market development as well as articles on flexicurity issues.
116
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Alenka @igon
Certificated social pedagog, student of cultural and social anthropology, street worker on Skala, Zavod
Salesianum
She has finished a diploma in Social Pedagogy at the University of Ljubljana (2004). In the period 2005-2007
she was working with the street children in DR Congo as a volunteer for an Italian NGO VIS. In the same time
she performed a participant observation of street children. Since 2008 she is working with (immigrant) children
on the street in the suburban area Fu`ine (Ljubljana) as a street worker at the non-governmental organisation OE
Skala (Zavod Salesianum). She is author of a scientific article on a theme of sexual harassment in a review of
Social Pedagogy and editor of different publications in the field of street children in DR Congo. She is analysing
anthropological diaries of her field work in Congo for her master work.
Suzana @ili~ Fi{er
Suzana @ili~ Fi{er (Ph.D., Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana) is an Associate Professor at the
University of Maribor and Visiting professor at the University of Ljubljana. She obtained MA in political sciences
at the Central European University in Budapest, Hungary. She is a head of Institute of Media Communicatios at
FERI at the University of Maribor. Her recent book is Managing television: Public television and the market
(Ljubljana). She recently published a chapter in a book The media industries and their Markets (Palgrave
Macmillan, UK, 2010) and chapter in Global Journalism (Weaver, forthcoming). She is researching and
publishing the articles in the field of media policy, broadcasting industry and political communication. Prof. @ili~
Fi{er was researching and teaching as a visiting lecturer in United Kingdom for about three years at the University
of Westminster. Prof. @ili~ Fi{er spent ten years working in media industry in commercial and public service
broadcasting.
Alenka Blazin{ek
Alenka Blazin{ek, dipl. uni. andragog. Youth worker employed as project manager at Dru{tvo mladinski ceh.
Former vice president of Youth council of Slovenia (2008 – 2010) and co-worker of expert group on Education
by European Youth Council. Co-worker and later leader of the project Non – formal recording book Nefiks,
running the project activities: developing the idea about recording non formal gained skills regarding Nefiks.
Leader of project Omre`en.si aiming to develop social capital among youth. Event manager and lead facilitator
on National European Citizen Consultations in Slovenia and other similar consultations. Post graduate student of
Management of nonprofit organizations. Author of many publications and manuals about evaluation, youth work,
active citizenship, networking and social capital.
117
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
6 SKLEPI KONFERENCE
Sklepi konference so objavljeni na spletni strani www.irdo.si. Oglejte si jih!
Po{ljite nam tudi va{e predloge za razvoj dru`bene odgovornosti na naslov: [email protected].
Skupaj zmoremo ve~!
118
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
7 ORGANIZATORJI, SPONZORJI, DONATORJI...
ORGANIZATOR
SOFINANCERJI
MINISTRSTVO ZA [OLSTVO IN [PORT
URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MLADINO
Dalmatinova ulica 2
1000 Ljubljana
http://www.ursm.gov.si/
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Komenskega 11
1000 Ljubljana
http://www.uszs.gov.si/
Mestna ob~ina Maribor
Ulica heroja Staneta 1
2000 Maribor
http://www.maribor.si/
MINISTRSTVO ZA DELO, DRU@INO
IN SOCIALNE ZADEVE RS
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
119
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MEDIJSKI PARTNERJI
RADIO Si
Ilichova 33
2000 Maribor
http://www.rtvslo.si/rsi
Press Clipping d.o.o.
Kraljevi~a Marka ulica 5
2000 Maribor
http://www.pressclip.si/
Europlakat d.o.o.
Koprska ulica 98
1000 Ljubljana
http://www.europlakat.si/
SPONZORJI
N.K.V. dru`ba za svetovanje, posredni{tvo in trgovino d.o.o.
Vetrinjska ulica 17
2000 Maribor
N.K.V.
d.o.o.
Nova kreditna banka Maribor, NKBM d.d.
Ulica Vita Kraigherja 4
2000 Maribor.
http://www.nkbm.si/
120
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Medis-M d.o.o.
Zagreb{ka 40
2000 MARIBOR
http://www.medis-m.si/
Creditexpress d.o.o.
Ulica Vita Kraigherja 5
2000 Maribor
http://www.creditexpress.si/
VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR, d.o.o.
Glavni trg 19 C
2000 Maribor
http://www.vgb.si/
[tudentski servis Maribor d.o.o.,
Gregor~i~eva 23
2000 Maribor
http://www.stud-serv-mb.si/
Printdivision d.o.o.
121
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
DONATORJI:
MIKROCOP informacijski in`eniring in storitve
Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana
http://www.mikrocop.com/
Ana Stra`i{nik s.p.
Male~nik 14, 2229 Male~nik
ELLEGI d.o.o.
[marska cesta 7b
6000 Koper
www.bar2000.si/sl/Ellegi_podjetje_o_podjetju/
Restavracija Galeb
K ~olnarni 29
2354 Bresternica
Committo, d.o.o.
Spodnja Korena 5 B, 2241 Spodnji Duplek
Pivovarna La{ko, d.d.
Trubarjeva 28
3270 La{ko
http://www.pivo-lasko.si/
Actor d.o.o.
dru`ba za trgovino, ra~unalni{tvo in storitve
Zagreb{ka cesta 20, 2000 MARIBOR
ACTOR d.o.o.
IZOBRA@EVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR
(@IVILSKA [OLA)
Park mladih 3, 2000 Maribor
http://www.icp-mb.si/
Pekarna Misija
VINOGRADNI[TVO FRE[ER
Kal{e 19
2315 [martno na Pohorju
http://www.freser.si/
PRAVDA, PRAVNE IN DRUGE
POSLOVNE STORITVE, d.o.o.
Male~nik 14, 2229 Male~nik
http://www.pravninasvet.com/
Silvo Valcl s.p., Pri {oli 7, 2345 Bresternica
Pekarna [tern, [tern Aleksander s.p.
Ho~ko Pohorje 3a, 2311 Ho~e
CVETLI^ARNA PRI SLAVIJI DEJAN ROJKO S.P.
Sla{~i~arstvo Maja Klara Gru{ovnik s.p.
RESTAVRACIJA NIAGARA
Zrkovska cesta 86, 2000 Maribor
122
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
SOORGANIZATORJI KONFERENCE:
· Dru{tvo za marketing Slovenije
· Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg
· Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Oddelek za sociologijo
· Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
· Kulturno izobra`evalno dru{tvo Kibla
· Mednarodno zdru`enje za sistemsko raziskovanje (IFSR)
· Mestna ob~ina Maribor
· Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve (pro{nja)
· Ministrstvo za {olstvo RS - Urad RS za mladino
· Narodni dom Maribor
· Skupnost ob~in Slovenije
· Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi
· Slovensko zdru`enje ZN za trajnostni razvoj
· [tajerska gospodarska zbornica
· [tudentska organizacija Univerze v Mariboru
· Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
· Zavod Ypsilon
· Zdru`enje delodajalcev Slovenije
· Zdru`enje Manager
123
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
8 OBJAVE
8.1
^LANSTVO V IN[TITUTU IRDO
POSTANITE ^LAN IN[TITUTA IRDO TUDI VI
ali va{e podjetje, organizacija, ustanova
Povezani smo bolj, kot si mislimo. Na{a dejanja imajo posledice –dobre in slabe. Odvisno od ~loveka in narave…
Morda nas v prihodnje lahko re{i le dobra mera modrosti, odgovornosti/po{tenja in usklajenega delovanja.
Zato vas kot posameznika oz. podjetje, organizacijo vabimo v na{o dru`bo, med ~lane in{tituta IRDO –
In{tituta za razvoj dru`bene odgovornosti. V sodobnem svetu namre~ velja, da uspe{na in razvojno usmerjena
podjetja in posamezniki podpirajo strokovne in raziskovalne institucije, saj s tem izra`ajo svoj del dru`bene
odgovornosti, ker to koristi tudi njim samim. Dru`bena odgovornost pomeni, da se v {ir{em in o`jem lastnem
interesu trudimo delati v dobrobit ljudi preko meja, ki jih predpisuje zakonodaja. Pre`ivetje narave in s tem
~love{tva, vklju~no z organizacijami vseh vrst, tudi podjetij, je od tega odvisno v veliki meri.
Postanite ~lan in{tituta IRDO tudi vi ali va{e podjetje, ustanova, organizacija. Skupaj lahko naredimo ve~, {e zlasti
pri izmenjavi informacij, strokovnih pogledov, prakse in izhodi{~. Sedaj zdru`ujemo `e ve~ kot 100 ~lanov, od
tega dobro polovico kolektivnih. Med njimi so Telekom Slovenije, Mimovrste, MIEL Elektronika, Socius, Creditexpress,
Medis-M, Mikrodata GIS, [tajerska gospodarska zbornica, Ob~ina Duplek, Umetnostna galerija Maribor, ZSSS
Podravja, SKEI TAM, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna [o{tanj, Tovarna olja Gea, GARANT-ZAVAROVANJE,
Izobra`evalno razvojni zavod Univerzum Minerva, Mariborska knji`nica, KOGAL Karli Udovi~i~ s.p., N.K.V., Pro
anima, Zavarovalnica Maribor, Nova KBM, Zavarovalnica Troiglav, Slovenska znanstvena fundacija … Med
posamezniki so tako {tudenti, kot ~lani uprav ter predsedniki najve~jih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov.
Vsi ti se zelo zavedamo pomena dru`bene odgovornosti!
In{titut IRDO smo na civilno pobudo ustanovili leta 2004 z namenom raziskovati in promovirati dru`beno
odgovornost v Sloveniji in v tujini. V ta namen izvajamo {tevilne aktivnosti, ki jih podrobneje predstavljamo v prilogi
in na spletnih straneh in{tituta www.irdo.si. Vljudno vabljeni, da prispevate k bolj{i dru`bi po svojih mo~eh tudi
vi! Bodimo skupaj manj sebi~ni iz sebi~nih razlogov!
Kako postanete ~lan in{tituta?
V in{titut IRDO se lahko v~lanijo vsi po{tenjaki – pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno
~lanstvo) in ljudje kot posamezniki (individualno ~lanstvo).
^lan in{tituta IRDO lahko torej postane vsakdo s pla~ilom simboli~ne ~lanarine, ki se obnavlja z vsakim
koledarskim letom, z upo{tevanjem dogovora o sodelovanju ter pravic in obveznosti, ki izhajajo iz ~lanstva.
Vi{ino ~lanarine dolo~i Svet in{tituta IRDO. Ko podpi{ete pristopno izjavo za ~lanstvo v IRDO oz. dogovor o
kolektivnem ~lanstvu, pla~ate sorazmerni del ~lanarine za teko~e leto od teko~ega meseca pristopa v ~lanstvo dalje.
Vsak ~lan in{tituta prejme ~lansko potrdilo s ~lansko {tevilko, s katero uveljavlja ~lanske ugodnosti.
Izpolnite prilo`eno Pristopno izjavo (iniividualni ~lani) ali Dogovor o kolektivnem ~lanstvu (podjetja, ustanove,
druge organizacije) in nam jo ~imprej po{ljite na [email protected] ali [email protected].
Ugodnosti in pravice ~lanov
In{titut IRDO svojim ~lanom omogo~a naslednje pravice in ugodnosti:
• sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja in{tituta IRDO,
• promocija ~lanov in njihovih projektov/dejavnosti na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih
in drugih publikacijah in{tituta IRDO,
• sodelovanje na tematskih razpravah v povezavi z dru`beno odgovornostjo, ki omogo~ajo izmenjavo
izku{enj ~lanov in{tituta IRDO med seboj in vabljenih gostov,
• brezpla~en dostop do redno a`urirane baze primerov dobre prakse s podro~ja dru`bene odgovornosti vseh
{tirih osnovnih vsebin (po opredelitvi Evropske unije) – po{tenost do sodelavcev, partnerjev, {ir{e dru`be in
naravnih pogojev za `ivljenje in dobro po~utje ljudi - in poslovne odli~nosti ter miru na svetu,
• brezpla~na udele`ba na letnem sre~anju ~lanov in{tituta in objava vseh ~lanov v publikaciji sre~anja,
• brezpla~no prejemanje e-novic in{tituta (e-informacije o aktivnostih ~lanov in{tituta, aktualnih dogodki v
Sloveniji in tujini, poro~anje o aktualnih temah…),
• brezpla~en dostop do virov informacij na portalu in{tituta IRDO (informacijski portal za ~lane, partnerje in
javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami ~lanov in drugimi novostmi),
• potrdilo o ~lanstvu v in{titutu IRDO za teko~e leto,
• dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov in{tituta:
124
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Dejavnosti in{tituta
• posvetovanja
• poslovno svetovanje
• izobra`evanje (delavnice, seminarji, konference)
• publikacije in{tituta
• ogla{evanje (portal, sponzoriranje projektov)
• raziskave
• projekti
• drugo
Popust v %
20%
15%
15%
15%
15%
10%
10%
Po dogovoru
Kategorije ~lanstva in vi{ina ~lanarine za leto 2011
(predlog je potrdil Svet zavoda IRDO, na seji dne 17.12.2010)
Vi{ina ~lanarine je dolo~ena po posamezniku oz. glede na velikost podjetja, kot sledi iz naslednje preglednice:
Kategorija ~lanstva
[tevilo zaposlenih
A. ^lan – pravna oseba
podjetje ali ustanova
A1 mikro podjetje, ustanova, organizacija
0-9 zaposlenih (tudi s.p.)
A2 malo podjetje, ustanova, organizacija
10-49 zaposlenih
A3 srednje veliko podjetje, ustanova, organizacija 50-249 zaposlenih
A4 veliko podjetje, ustanova, organizacija
250 in ve~ zaposlenih
B
^lan – fizi~na oseba
B1 posameznik
B2 {tudent (tudi podiplomski), upokojenec (50% popusta na kategorijo B1)
C
^lan - simpatizer
D
Kompenzacijski ~lan – partner (pravne osebe, interesna zdru`enja)
Letna ~lanarina v EUR neto (2011)
120
240
600
1.200
60
30
0
kompenzacija
Opombe:
• Davek na dodano vrednost ni vra~unan v znesku ~lanarine.
• Letno ~lanarino za naslednje leto dolo~a Svet in{tituta IRDO na svoji redni seji pred iztekom koledarskega leta.
• Letna ~lanarina se obra~una sorazmerno za {tevilo mesecev ~lanstva v teko~em koledarskem letu, s pri~etkom
od meseca v~lanitve v in{titut IRDO (za nove ~lane). Pla~a se v enkratnem znesku.
• Mo`nost pla~ila ~lanarine je tudi v obliki kompenzacije (pomo~ v materialnih sredstvih ali storitvah in{titutu, po
dogovoru in glede na potrebe in{tituta).
• Sredstva, zbrana iz ~lanarine, se uporabljajo za sofinanciranje dejavnosti in{tituta IRDO v skladu z letnim
programom dela ter za razvoj in promocijo dru`bene odgovornosti v {ir{i javnosti.
• ^lan simpatizer nima glasovalne pravice in ne more prejeti vseh ugodnosti ~lanov (popusti…), lahko pa je
prisoten na sre~anjih ~lanov in sodeluje z in{titutom glede na svoje mo`nosti.
• Kompenzacijski ~lan – partner ima enake pravice kot redni ~lan. ^lanarina se poravna s kompenzacijo.
Obveznosti ~lanov
Obveznosti ~lanov in{tituta IRDO so:
• sprejem dogovora o sodelovanju z in{titutom IRDO,
• spo{tovanje eti~nih na~el dru`bene odgovornosti,
• pla~ilo letne ~lanarine, ki jo Svet zavoda in{tituta IRDO dolo~i vsako leto posebej,
• glede na mo`nosti in interese aktivno sodelovanje pri delu in{tituta IRDO,
• in aktivna prisotnost na letnem sre~anju ~lanov in{tituta IRDO.
Prenehanje ~lanstva
^lanstvo preneha veljati, ~e ~lan kr{i norme, ki veljajo v in{titutu, moti ali {koduje delu in aktivnostim in{tituta IRDO,
ali zamuja s pla~ilom ~lanarine za ve~ kot mesec dni po zapadlosti pla~ila. ^lan lahko izstopi iz in{tituta IRDO
tudi na lastno `eljo in sicer tako, da o tem pisno obvesti in{titut IRDO. ^lan ima pravico odpovedati ~lanstvo en
mesec pred potekom enoletnega ~lanstva.
Varovanje podatkov
In{titut se zavezuje, da bo s podatki o ~lanih ravnal v skladu z dolo~ili Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni
list RS {t. 59/99, 57/01 in dopolnitve) in da podatkov o ~lanih v nobenem primeru ne bo posredoval tretji osebi.
125
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
Kam poslati pristopno izjavo za ~lanstvo v in{titutu?
Vabimo vas, da izpolnite prilo`eno prijavnico ~imprej in nam jo po{ljete:
• po el. po{ti: [email protected],
• po faksu: 02 429 71 04,
• ali po klasi~ni po{ti na naslov: IRDO – In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti, Preradovi~eva 26, 2000 Maribor
Vse dodatne informacije v zvezi s ~lanstvom so vam na voljo po el. po{ti: [email protected] ali na GSM 031 344 883.
Veselimo se sodelovanja z vami v vzajemno korist in dru`beno dobro!
8.2
NAGRADA HORUS
Kandidirajte za
Slovensko nagrado za dru`beno odgovornost HORUS 2011!
Ste dru`beno odgovorno podjetje?
Predstavite svoj primer dobre prakse in tako krepite va{ ugled v javnosti!
IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti in PRSS - Slovensko dru{tvo za odnose z
javnostmi maja 2011 `e tretje leto zapored v sodelovanju s podpornimi partnerji
objavljata razpis za podelitev Slovenske nagrade za dru`beno odgovornost – Horus
2011. Razpis je namenjen podjetjem, ki tudi v ~asu krize poslujejo dru`beno odgovorno,
organizatorji pa `elijo tako poiskati in nagraditi celovite pristope k dru`beni odgovornosti.
Poslanstvo nagrade
Poslanstvo nagrade Horus je spodbujati celovitost v razmi{ljanju, inovativnost v delovanju
in odgovornost pri poslovanju slovenskih podjetij. Z nagrado `elimo opozoriti, da je za
vsako dejanje najprej odgovoren posameznik, ki deluje v organizaciji in izven nje.
Vsi posamezniki, ki jih nekdo vodi, sestavljajo u~inkovito, odgovorno ali pa neodgovorno
organizacijo, podjetje, dru`bo, v kateri smo vsi soodvisni. Nagrada krepi zavedanje o
pomenu dru`bene odgovornosti za nas vse in promovira primere dobre prakse v
javnosti ter tako spodbuja podjetja k bolj odgovornemu in u~inkovitemu poslovanju.
Sodelujte tudi vi!
Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo dru`bene odgovornosti na razli~nih podro~jih
svojega delovanja, tako v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déle`nikov podjetja
ter pri razvoju izdelkov in storitev in jo vklju~ujejo v strate{ko vodenje ter poslovanje podjetja.
Klju~ni datumi
Razpis: 5. maj 2011 – 15. september 2011 (rok za oddajo prijavnice)
Seminar za prijavitelje: 19. maj 2011
Prijave in informacije: [email protected], www.horus.si
Razglasitev nagrajencev in podelitev nagrade: Ljubljana, november 2011
Kontakt
IRDO - In{titut za razvoj dru`bene odgovornosti
Preradovi~eva ulica 26, 2000 Maribor
spletno mesto: www.horus.si
e-po{ta: [email protected]
telefon: 031 344 883
Organizatorja:
Podporni partnerji: ^astni pokrovitelj: dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, Organizatorja: IRDO - In{titut za razvoj dru`bene
odgovornosti, PRSS – Slovensko dru{tvo za odnose z javnostmi, Podporni partnerji: Ameri{ka gospodarska zbornica, ~asopisno zalo`ni{ko podjetje, d.d.,
Dnevnik, dru`ba medijskih vsebin, d.d., Dru{tvo za marketing Slovenije, Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve, revija Kapital, fundacija za poslovno
odli~nost, Slovensko zdru`enje managerk in managerjev nevladnih organizacij, Slovensko zdru`enje ZN za trajnostni razvoj, [tajerska gospodarska zbornica,
Zdru`enje delodajalcev Slovenije, Zdru`enje Manager, Partner klipinga: Press Clipping d.o.o.
126
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
8.3
ESEJI O DRU@BENI ODGOVORNOSTI
127
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
128
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
MLADINSKO KOMUNIKACIJSKO INFORMACIJSKO SREDI[^E MLAD.SI
Namenjen je mladinskim organizacijam, mladim, posameznikom, ki delajo z mladimi,
predstavnikom dr`ave in lokalnih skupnosti, medijem in {ir{i javnosti.
Napovednik dogodkov, novice iz mladinskega sektorja,
poro~ila o dogodkih, reporta`e in predstavitve mnenj.
Spletna knji`nica - nabor strokovnih besedil, dokumentov,
zakonskih predpisov s podro~ja mladine.
Urad RS za mladino
Mladinski svet Slovenije
129
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
130
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
131
6. mednarodna konferenca: Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011
»MLADI V PRESE^I[^U SVETOVNIH SPREMEMB« - zbornik povzetkov prispevkov
9 ZAHVALA
Da smo soodvisni in posku{amo dose~i celovitost spoznanj konference, kot pravi o dru`beni odgovornosti ISO
26000, je pokazala tudi ta konferenca.
Lahko smo jo izpeljali samo zato, ker:
• smo jo s svojim delom podprli {tevilni prostovoljci, {e posebej strokovnjaki, zaposleni in {tudenti ter ~lani in{tituta
IRDO.
• sta nam na pomo~ s sofinanciranjem prisko~ila Ministrstvo za {olstvo in {port - Urad za mladino RS - in Urad
Vlade RS za Slovence po svetu in v zamejstvu, zato je tudi lahko tako odli~na.
• je znanstveno obarvana v tolik{ni meri, ker jo podpirajo tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in
{tevilni strokovno-interesni partnerji, zlasti [tajerska gospodarska zbornica, Narodni dom Maribor in Kulturnoumetni{ko dru{tvo Kibla, pa tudi druge slovenske strokovne organizacije in mednarodne akademije znanosti.
• ste na njej sodelovali {tevilni slovenski in tuji avtorji, udele`enci, prakti~ni aktivisti in simpatizerji dru`bene
odgovornosti, znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, praktiki.
• ste jo podprli sponzorji in donatorji, ki se zavedate, da brez vas nobena konferenca ne more biti tako dobra,
kot je, in da je del va{e dru`bene odgovornosti, da jo podprete.
6. mednarodno konferenco Dru`bena odgovornost in izzivi ~asa 2011: Mladi v prese~i{~u svetovnih sprememb
smo ustvarili mnogi, {e posebej pa se v imenu in{tituta IRDO iskreno zahvaljujemo naslednjim:
• ~astni pokrovitelj, dr. Danilo Türk, predsednik RS, ter v njegovem imenu mag. Franc Ho~evar, Urad predsednika
RS, svetovalec predsednika za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpra{anja,
• dr. Igor Luk{i~, minister za {olstvo in {port,
• akad. prof. dr. Bo{tjan @ek{, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu,
• dr. Milan Zver, evropski poslanec,
• mag. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino,
• dr. Boris Jesih, dr`avni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
• strokovno-interesne organizacije, ustanove so-organizatorice konference,
• ~lani Programskega in Organizacijskega odbora konference, zlasti dr. Breda Mulec, g. Ale{ Ojster{ek in dr.
Andrej Naterer,
• ~lani in sodelavci in{tituta IRDO ter oblikovalci vseh gradiv konference,
• sofinancerji, sponzorji in donatorji,
• predavatelji in avtorji, ki ste s svojim znanjem in izku{njami stkali to konferenco ter njen zbornik,
• udele`enci konference in vsi tisti, ki razumete, da je potrebno za ve~ dru`bene odgovornosti in s tem
ustvarjalnega, celo inovativnega, in zato prijetnega `ivljenja storiti ve~ osebno in v skupinah, kjer delujemo ter
tako prispevati k ohranitvi skupnega dobrega in pogojev za na{ obstoj, zlasti pa za prihodnost mladih.
Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi konference ter nastanku tega
zbornika!
Anita Hrast, direktorica in{tituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora konference,
ddr. Matja` Mulej, predsednik Strokovnega sveta in{tituta IRDO,
Stanko Obradovi~, predsednik Sveta zavoda IRDO,
Angelca Ademovi~, predsednica Sveta ~lanov IRDO.
Maribor, 10.03.2011
132
2011 zbornik irdo ovitek
4. marec 2011 14:13:04