Priročnik za učitelje “Opredelitev strpnosti- priprava slovarja pojmov” Tema: Strpnost Starostna skupina: 11-15 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Projekt Ethos se zavzema za etično vzgojo in izobraževanje v predšolskih vzgojnih ustanovah, in osnovnih šolah. www.ethos-education.eu Upamo, da bo ta priročnik vnesel nove poglede in razsežnosti v vaše delo ter vas spodbudil, da boste uporabljali gradiva kot učni vir za pedagoško delo v duhu strpnosti, razumevanja in spoštovanja različnosti. Gradivo se lahko uporablja glede na: Creative Commons Priznanje avtorstvaNekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji Ta vzgojna gradiva so nastala v okviru evropskega projekta Ethos: Etična vzgoja in izobraževanje za trajnostno in dialoško prihodnost. S pomočjo vprašalnikov in ciljnih skupin smo v sodelovanju z učitelji in starši iz Španije, Italije, Nemčije in Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, izbrali naslednjih 5 ključnih tem: • • • • • Spoštovanje Strpnost Odgovornost Moralne vrednote Prijateljstvo Vsako gradivo vključuje tudi primere oz. predloge, kako teoretična spoznanja in izhodišča uporabiti v interaktivni razpravi in kako spodbujati kritično mišljenje med mladimi glede etičnih vprašanj. Ta gradiva lahko uporabimo znotraj različnih izobraževalnih in vzgojnih okvirjev. Pri tem je na začetku vsakega gradiva vedno navedena ustrezna starostna skupina in z gradivom povezane vrste inteligentnosti, ki jo otrok na tej starostni stopnji že ima razvito oz. jo razvija v okviru dela na podlagi tega gradiva. Vsako gradivo vsebuje ključne pedagoške smernice ter zanimiva dejstva ali informacije, ki so koristna pri razvoju nadaljnje razprave. Predvidena so konkretna vprašanja oz. dileme, povezane s temo. Kjer je to bilo možno, smo vključili še kratke interaktivne dejavnosti, ki jih otroci lahko izvajajo, ter vrsto vprašanj, ki pomagajo še bolj poglobiti temo. Za tiste, ki želijo posamezne teme in vprašanja še poglobiti, so poleg gradiv na voljo tudi druge povezave, nanašajoče se na temo. Na spletni strani projekta ja na voljo tudi seznam poglobljenih učnih gradiv in virov, povezanih z zgoraj omenjenimi petimi aktualnimi temami. Avtor(ji): Bruno Ćurko, Marina Katinić Urednik: Bruno Ćurko Gradiva in spremljajoči besedila so oblikovana kot samostojni izobraževalni pripomočki. Tako ponujajo možnost celostnega vpogleda v neko tematiko, kjer lahko izberemo in obravnavamo prav tisto, kar nas zanima in kar potrebujemo. Uporabljamo ga lahko v vseh državah oz. kulturnih okoljih, kjer se pojavljajo ta vprašanja, ki pa so po svoji naravi univerzalna in aktualna in po vsem svetu. 1 Delavnica“Opredelitev Opredelitev strpnosti – priprava slovarja pojmov” Starost otrok: 11-15 Čas: 45-90 minut Tema: Strpnost Avtor delavnice in metodologije: metodologije Bruno Ćurko, Marina Katinić Vodilna ideja in cilji: Motivirati Mot otroke, da sami razmišljajo in razpravljajo o strpnosti. Seznaniti in naučiti otroke argumentirano razpravljati oz. se pogovarjati ogovarjati ter v okviru slednjega zagovarjati svoje mnenje, podati svoje razmišljanje, navesti razloge in argumente za svoje stališče. Vrste vključenih inteligentnosti: inteligentnost Intrapersonalna (znotrajosebna) inteligentnost Medosebna inteligentnost Jezikovna inteligentnost Materiali: listi, pisala Kognitivne sposobnosti: • prepoznavanje strpnosti in vrednosti strpnosti • razmislek azmislek o pomenu strpnosti 2 • artikulacija mnenja na jasen in logičen način • z uporabo vzročnega sklepanja podati nadaljnje sklepe oz. logične posledice • predvidevanje posledic • razlikovaje med dejstvi in vrednotami • kontekstualiziranje problemov • razlikovanje med dobrimi (močnimi) in slabimi (šibkimi) razlogi • navajanje razlogov za posamezno moralno sodbo • analiziranje in razjasnitev pojmov Afektivne/čustvene sposobnosti: • ljubeznivost (prisrčnost, toplina, prijaznost, pozornost do drugih, naklonjenost do sovrstnikov..) • strpnost/toleriranje različnih mnenj • empatija oz. sočutje: sočuten odziv na čustva drugih ljudi • sodelovanje z drugimi • fleksibilnost: sprejemanje situacij (vključevalnih, konfliktnih,..) • odločnost: postaviti se za svojo pravico (svoj prav) do pravične oz. enakopravne obravnave Opis poteka delavnice: - Učitelj oz. vodja delavnice otrokom najprej predstavi in razloži, da slavna založba izdaja “otroške slovarje”. Razloži jim kaj je to založba, kakšno vlogo ima urednik ipd. (3-5 min) - Učitelj oz. vodja delavnice nato otrokom pove, da se bodo igrali igro izdelave slovarja. Sam bo prevzel vlogo urednika, otroci pa bodo pisci novega slovarja (2 min) - Kot prvi primer vodja delavnice poskuša opredeliti enostavno besedo kot na primer korenje ali zelje. Za opredelitev vpraša otroke. Veliko otrok bo kot definicijo korenja najbrž navedlo: korenje je zelenjava. Vodja delavnice znova vpraša otroke, kaj še manjka pri definiciji korenja. Verjetno bodo podali naslednjo trditev: korenje je oranžna zelenjava. Kot urednik še vedno niste zadovoljni z opredelitvijo zato spet svoje pisce slovarja (otroke) povprašate, kaj še manjka. Skupaj z njimi poiščite dobro (slovarsko) definicijo korenja. 3 Dobra opredelitev mora biti jasna, enostavna in razumljiva vsem (npr. korenje je korenasta zelenjava, z zelenimi listi in podzemnim korenom, ki je običajno oranžne pa tudi rumene ali rdeče barve. Surovo korenje je čvrste in hrustljave tekstutre). S tem primerom otrokom pokažete, da ni tako enostavno dobro opredeliti določene besede, še zlasti pa ne abstraktnega pojma. Otroci se bodo pričeli zavedati, da jih čaka težka naloga. (10-15 min) - Vodja delavnice otrokom razloži celoten postopek in otrokom predloži en pojem npr. “STRPNOST oz. TOLERANCA”. Otroci morajo nato napisati opredelitev oz. definicijo tega pojma. Definicija naj bo ena, sestavljena iz največ dveh stavkov. Za pisanje imajo na voljo 5 minut. (10 min) - Ko otroci končajo s pisanjem opredelitve, vodja delavnice izbere enega izmed otrok in njegovo definicijo zapiše na vidno mesto (na tablo, s projektorjem, računalnikom ipd). Ostali otroci sedaj nastopijo v vlogi “uredniškega odbora” in razpravljajo o navedeni definiciji. Vloga vodje delavnice je, da otrokom pomaga pri iskanju dobrih in slabih delov definicije. Po razpravi vodja delavnice skupaj z “uredniškim odborom” prečrta in izključi slabe dele ter obdrži dobre dele definicije. Postopek nato na enak način ponovite z drugimi definicijami otrok. V primeru, da so si nekatere definicije podobne, vodja delavnice vpraša “uredniški odbor”, če so zaznali kaj novega v tej definiciji. Če je zaznana novost, le to obdržimo, drugače nadaljujemo s postopkom (naslednjo definicijo). Ko dosežete določeno stopnjo zadovoljive opredelitve pojma, naj otroci glasujejo, kdo se strinja oz. ne strinja s to definicijo. Otroci, ki se ne strinjajo, naj podajo svoje argumente. Nato izberite enega izmed otrok, ki se je z definicijo strinjal, da pove ali je bil argument njegovega sovrstnika dober ali pomanjkljiv. S postopkom nadaljujte toliko časa, dokler ne dosežete, da se npr. 75 % otrok strinja z dano definicijo. (30-60 min) - Po razpravi o definiciji naj “uredniški odbor” sestavi kratko in jasno razumljivo definicijo, ki bo del bodočega slovarja. - Namen delavnice ni nujno ta, da najdemo popolno opredelitev strpnosti, temveč je ključno samo razmišljanje o strpnosti. 4 - V poteku razprave o opredeljevanju strpnosti je ključno, da izpostavite vse pozitivne in negativne vidike z namenom, da skupaj dospete do boljše definicije pojma strpnosti. - Delavnica temelji na klasičnem filozofskem razpravljanju o danem etičnem problemu oz. vprašanju ter veščinah dobrega opredeljevanja oz. definiranja. Dodatno gradivo Poznamo več vrst definicij: - stipulativna definicija: definicija, kjer si izberemo poljuben nov izraz/znak, ki nam potem označuje nek poljuben pomen. - leksikalna definicija: definicija, ki jo najdemo npr. v slovarjih in ki nam zgolj pove, kako je nek izraz/znak že rabljen v določeni jezikovni skupnosti - razločujoča definicija: definicija, s katero natančneje opredelimo pomen nekega izraza ali znaka. Pogosto je tak način definiranja uporaben npr. v pravu. - teoretična definicija: teoretična definicija nekega izraza teži k temu, da zajame in upošteva teoretično zadosten in znanstveno uporaben opis stvari, na katere se izraz nanaša. Takšne definicije so tesno vpete v teoretične okvirje in predpostavljajo njihovo sprejemanje. (npr. pri definiranju temeljnih pojmov fizike kot so masa, navor, … ) - prepričujoča definicija: je definicija, pri kateri poskušamo vpeljati vanjo tudi nek emotiven pomen, tj. čustven prizvok, pogosta, da bi na ta način nekoga prepričali v naš prav. Ker s tem običajno zgolj »zameglimo« pravi pomen izraza, se teh definicij ogibamo. Klasična logika je razvila metodo definiranja splošnih pojmov/terminov, preko podajanja njihovega najbližjega rodi in vrstne razlike. Pri tem najprej opredelimo splošno kategorijo zvrsti, kamor spadajo stvari, ki jih pojem označuje, potem pa navedemo še razlikovalne lastnosti, ki te stvari oddelijo od drugih v tej množici. Miza je kos pohištva, z ravno ploskvijo, na katero lahko odlagamo druge stvari. vrstna razlika differentia specifica DEFINIENS ki ima razum. kjer vsakomur damo tisto in toliko, kolikor mu pripada. (najbližji) rod genus proximum DEFINIENDUM Človek je Pravičnost je žival, vrlina, Pri »dobrem« definiranju se je dobro držati določenih pravil. 5 1. Osredotočiti se moramo na bistvene značilnosti, tako da je naša definicija relevantna. (Primer napake: »Človeška bitja so dvonožci brez perja.«) 2. Izogibati se moramo krožnosti. Krožna definicija je tista definicija, ki to kar bi moral definirati uporabi za definiranje samo, tj. kjer definiendum nastopa kot del definiensa ali kot definiens sam. (Primer napake: »Brezžična povezava je povezava, kjer ne potrebujemo žic« - definicija je krožna, ker nam ne pove nič novega.). 3. Definicija mora zaobjeti pravilen obseg pojma (biti mora koordinirana), tj. obsega definienduma in definiensa morata biti enaka. (Primer napake: »Kvadrat je ravninski lik, ki ima štiri kote« - v tem primeru ima definiens večji obseg kot definiendum.) 4. Izogibati se moramo metaforičnega ali nejasnega izražanja - definicija naj bo jasna, enoznačna in natančna. (Primer napake: »Ljubezen so metuljčki v trebuhu.« je lahko sicer povsem spodobna romantična misel, a je hkrati precej zanič definicija.) 5. Definicija naj ne bo nikalna, naj bo raje trdilna. Čeprav je vedno možno opredeliti uporabo določenega pojma s tem, da povemo na kaj se ta ne nanaša, se takšnim definicijam izogibamo. (Primer napake: »Pošten je tisti človek, ki redko ali sploh nikoli ne laže.« ali »Trikotnik ni mnogokotnik z več kot tremi stranicami.«) 6
© Copyright 2024