Priročnik za učitelje
“Opredelitev strpnosti- priprava
slovarja pojmov”
Tema: Strpnost
Starostna skupina: 11-15 let
S podporo programa Vseživljenjsko učenje
Evropske unije.
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja
in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Projekt Ethos se zavzema za
etično vzgojo in izobraževanje v
predšolskih vzgojnih
ustanovah, in osnovnih šolah.
www.ethos-education.eu
Upamo, da bo ta
priročnik vnesel nove
poglede in razsežnosti v
vaše delo ter vas
spodbudil, da boste
uporabljali gradiva kot
učni vir za pedagoško
delo v duhu strpnosti,
razumevanja in
spoštovanja različnosti.
Gradivo se lahko uporablja
glede na:
Creative Commons
Priznanje avtorstvaNekomercialno-Deljenje pod
enakimi pogoji
Ta vzgojna gradiva so nastala v okviru evropskega projekta
Ethos: Etična vzgoja in izobraževanje za trajnostno in
dialoško prihodnost. S pomočjo vprašalnikov in ciljnih
skupin smo v sodelovanju z učitelji in starši iz Španije, Italije,
Nemčije in Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in
Slovenije, izbrali naslednjih 5 ključnih tem:
•
•
•
•
•
Spoštovanje
Strpnost
Odgovornost
Moralne vrednote
Prijateljstvo
Vsako gradivo vključuje tudi primere oz. predloge, kako
teoretična spoznanja in izhodišča uporabiti v interaktivni
razpravi in kako spodbujati kritično mišljenje med mladimi
glede etičnih vprašanj.
Ta gradiva lahko uporabimo znotraj različnih izobraževalnih
in vzgojnih okvirjev. Pri tem je na začetku vsakega gradiva
vedno navedena ustrezna starostna skupina in z gradivom
povezane vrste inteligentnosti, ki jo otrok na tej starostni
stopnji že ima razvito oz. jo razvija v okviru dela na podlagi
tega gradiva.
Vsako gradivo vsebuje ključne pedagoške smernice ter
zanimiva dejstva ali informacije, ki so koristna pri razvoju
nadaljnje razprave. Predvidena so konkretna vprašanja oz.
dileme, povezane s temo. Kjer je to bilo možno, smo vključili
še kratke interaktivne dejavnosti, ki jih otroci lahko izvajajo,
ter vrsto vprašanj, ki pomagajo še bolj poglobiti temo.
Za tiste, ki želijo posamezne teme in vprašanja še poglobiti, so
poleg gradiv na voljo tudi druge povezave, nanašajoče se na
temo. Na spletni strani projekta ja na voljo tudi seznam
poglobljenih učnih gradiv in virov, povezanih z zgoraj
omenjenimi petimi aktualnimi temami.
Avtor(ji): Bruno Ćurko,
Marina Katinić
Urednik:
Bruno
Ćurko
Gradiva in spremljajoči besedila so oblikovana kot samostojni
izobraževalni pripomočki. Tako ponujajo možnost celostnega
vpogleda v neko tematiko, kjer lahko izberemo in
obravnavamo prav tisto, kar nas zanima in kar potrebujemo.
Uporabljamo ga lahko v vseh državah oz. kulturnih okoljih,
kjer se pojavljajo ta vprašanja, ki pa so po svoji naravi
univerzalna in aktualna in po vsem svetu.
1
Delavnica“Opredelitev
Opredelitev strpnosti – priprava slovarja
pojmov”
Starost otrok: 11-15
Čas: 45-90 minut
Tema: Strpnost
Avtor delavnice in metodologije:
metodologije Bruno Ćurko, Marina Katinić
Vodilna ideja in cilji: Motivirati
Mot
otroke, da sami razmišljajo in razpravljajo o
strpnosti. Seznaniti in naučiti otroke argumentirano razpravljati oz. se
pogovarjati
ogovarjati ter v okviru slednjega zagovarjati svoje mnenje, podati svoje
razmišljanje, navesti razloge in argumente za svoje stališče.
Vrste vključenih inteligentnosti:
inteligentnost
Intrapersonalna (znotrajosebna)
inteligentnost
Medosebna inteligentnost
Jezikovna inteligentnost
Materiali: listi, pisala
Kognitivne sposobnosti:
• prepoznavanje strpnosti in vrednosti strpnosti
• razmislek
azmislek o pomenu strpnosti
2
• artikulacija mnenja na jasen in logičen način
• z uporabo vzročnega sklepanja podati nadaljnje sklepe oz. logične
posledice
• predvidevanje posledic
• razlikovaje med dejstvi in vrednotami
• kontekstualiziranje problemov
• razlikovanje med dobrimi (močnimi) in slabimi (šibkimi) razlogi
• navajanje razlogov za posamezno moralno sodbo
• analiziranje in razjasnitev pojmov
Afektivne/čustvene sposobnosti:
• ljubeznivost (prisrčnost, toplina, prijaznost, pozornost do drugih,
naklonjenost do sovrstnikov..)
• strpnost/toleriranje različnih mnenj
• empatija oz. sočutje: sočuten odziv na čustva drugih ljudi
• sodelovanje z drugimi
• fleksibilnost: sprejemanje situacij (vključevalnih, konfliktnih,..)
• odločnost: postaviti se za svojo pravico (svoj prav) do pravične oz.
enakopravne obravnave
Opis poteka delavnice:
-
Učitelj oz. vodja delavnice otrokom najprej predstavi in razloži, da slavna
založba izdaja “otroške slovarje”. Razloži jim kaj je to založba, kakšno vlogo
ima urednik ipd. (3-5 min)
-
Učitelj oz. vodja delavnice nato otrokom pove, da se bodo igrali igro izdelave
slovarja. Sam bo prevzel vlogo urednika, otroci pa bodo pisci novega slovarja
(2 min)
-
Kot prvi primer vodja delavnice poskuša opredeliti enostavno besedo kot na
primer korenje ali zelje. Za opredelitev vpraša otroke. Veliko otrok bo kot
definicijo korenja najbrž navedlo: korenje je zelenjava. Vodja delavnice znova
vpraša otroke, kaj še manjka pri definiciji korenja. Verjetno bodo podali
naslednjo trditev: korenje je oranžna zelenjava. Kot urednik še vedno niste
zadovoljni z opredelitvijo zato spet svoje pisce slovarja (otroke) povprašate,
kaj še manjka. Skupaj z njimi poiščite dobro (slovarsko) definicijo korenja.
3
Dobra opredelitev mora biti jasna, enostavna in razumljiva vsem (npr. korenje
je korenasta zelenjava, z zelenimi listi in podzemnim korenom, ki je običajno
oranžne pa tudi rumene ali rdeče barve. Surovo korenje je čvrste in hrustljave
tekstutre). S tem primerom otrokom pokažete, da ni tako enostavno dobro
opredeliti določene besede, še zlasti pa ne abstraktnega pojma. Otroci se bodo
pričeli zavedati, da jih čaka težka naloga. (10-15 min)
-
Vodja delavnice otrokom razloži celoten postopek in otrokom predloži en
pojem npr. “STRPNOST oz. TOLERANCA”. Otroci morajo nato napisati
opredelitev oz. definicijo tega pojma. Definicija naj bo ena, sestavljena iz
največ dveh stavkov. Za pisanje imajo na voljo 5 minut. (10 min)
-
Ko otroci končajo s pisanjem opredelitve, vodja delavnice izbere enega izmed
otrok in njegovo definicijo zapiše na vidno mesto (na tablo, s projektorjem,
računalnikom ipd). Ostali otroci sedaj nastopijo v vlogi “uredniškega odbora”
in razpravljajo o navedeni definiciji. Vloga vodje delavnice je, da otrokom
pomaga pri iskanju dobrih in slabih delov definicije. Po razpravi vodja
delavnice skupaj z “uredniškim odborom” prečrta in izključi slabe dele ter
obdrži dobre dele definicije. Postopek nato na enak način ponovite z drugimi
definicijami otrok. V primeru, da so si nekatere definicije podobne, vodja
delavnice vpraša “uredniški odbor”, če so zaznali kaj novega v tej definiciji. Če
je zaznana novost, le to obdržimo, drugače nadaljujemo s postopkom
(naslednjo definicijo). Ko dosežete določeno stopnjo zadovoljive opredelitve
pojma, naj otroci glasujejo, kdo se strinja oz. ne strinja s to definicijo. Otroci, ki
se ne strinjajo, naj podajo svoje argumente. Nato izberite enega izmed otrok, ki
se je z definicijo strinjal, da pove ali je bil argument njegovega sovrstnika
dober ali pomanjkljiv. S postopkom nadaljujte toliko časa, dokler ne dosežete,
da se npr. 75 % otrok strinja z dano definicijo. (30-60 min)
-
Po razpravi o definiciji naj “uredniški odbor” sestavi kratko in jasno
razumljivo definicijo, ki bo del bodočega slovarja.
-
Namen delavnice ni nujno ta, da najdemo popolno opredelitev strpnosti,
temveč je ključno samo razmišljanje o strpnosti.
4
-
V poteku razprave o opredeljevanju strpnosti je ključno, da izpostavite vse
pozitivne in negativne vidike z namenom, da skupaj dospete do boljše
definicije pojma strpnosti.
-
Delavnica temelji na klasičnem filozofskem razpravljanju o danem etičnem
problemu oz. vprašanju ter veščinah dobrega opredeljevanja oz. definiranja.
Dodatno gradivo
Poznamo več vrst definicij:
- stipulativna definicija: definicija, kjer si izberemo poljuben nov izraz/znak, ki
nam potem označuje nek poljuben pomen.
- leksikalna definicija: definicija, ki jo najdemo npr. v slovarjih in ki nam zgolj
pove, kako je nek izraz/znak že rabljen v določeni jezikovni skupnosti
- razločujoča definicija: definicija, s katero natančneje opredelimo pomen
nekega izraza ali znaka. Pogosto je tak način definiranja uporaben npr. v pravu.
- teoretična definicija: teoretična definicija nekega izraza teži k temu, da zajame
in upošteva teoretično zadosten in znanstveno uporaben opis stvari, na katere se
izraz nanaša. Takšne definicije so tesno vpete v teoretične okvirje in
predpostavljajo njihovo sprejemanje. (npr. pri definiranju temeljnih pojmov fizike
kot so masa, navor, … )
- prepričujoča definicija: je definicija, pri kateri poskušamo vpeljati vanjo tudi
nek emotiven pomen, tj. čustven prizvok, pogosta, da bi na ta način nekoga
prepričali v naš prav. Ker s tem običajno zgolj »zameglimo« pravi pomen izraza,
se teh definicij ogibamo.
Klasična logika je razvila metodo definiranja splošnih pojmov/terminov, preko
podajanja njihovega najbližjega rodi in vrstne razlike. Pri tem najprej opredelimo
splošno kategorijo zvrsti, kamor spadajo stvari, ki jih pojem označuje, potem pa
navedemo še razlikovalne lastnosti, ki te stvari oddelijo od drugih v tej množici.
Miza je
kos pohištva,
z ravno ploskvijo, na katero lahko
odlagamo druge stvari.
vrstna razlika
differentia specifica
DEFINIENS
ki ima razum.
kjer vsakomur damo tisto in
toliko, kolikor mu pripada.
(najbližji) rod
genus proximum
DEFINIENDUM
Človek je
Pravičnost je
žival,
vrlina,
Pri »dobrem« definiranju se je dobro držati določenih pravil.
5
1. Osredotočiti se moramo na bistvene značilnosti, tako da je naša definicija
relevantna. (Primer napake: »Človeška bitja so dvonožci brez perja.«)
2. Izogibati se moramo krožnosti. Krožna definicija je tista definicija, ki to kar bi
moral definirati uporabi za definiranje samo, tj. kjer definiendum nastopa kot del
definiensa ali kot definiens sam. (Primer napake: »Brezžična povezava je
povezava, kjer ne potrebujemo žic« - definicija je krožna, ker nam ne pove nič
novega.).
3. Definicija mora zaobjeti pravilen obseg pojma (biti mora koordinirana), tj.
obsega definienduma in definiensa morata biti enaka. (Primer napake: »Kvadrat
je ravninski lik, ki ima štiri kote« - v tem primeru ima definiens večji obseg kot
definiendum.)
4. Izogibati se moramo metaforičnega ali nejasnega izražanja - definicija naj bo
jasna, enoznačna in natančna. (Primer napake: »Ljubezen so metuljčki v trebuhu.«
je lahko sicer povsem spodobna romantična misel, a je hkrati precej zanič
definicija.)
5. Definicija naj ne bo nikalna, naj bo raje trdilna. Čeprav je vedno možno
opredeliti uporabo določenega pojma s tem, da povemo na kaj se ta ne nanaša, se
takšnim definicijam izogibamo. (Primer napake: »Pošten je tisti človek, ki redko
ali sploh nikoli ne laže.« ali »Trikotnik ni mnogokotnik z več kot tremi
stranicami.«)
6