1. No category

Manjšanje napake ocenjevanja
PROBLEMI OCENJEVANJA
OSEBNOSTI
slučajna napaka
sistematična napaka
obe sta v običajnem ocenjevanju veliki, v
znanstveno utemeljenem ocenjevanju in
merjenju ju skušamo zmanjšati
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
X =
Primeri: merjenje telesne višine v čevljih;
merjenje inteligentnosti pri poznavanju testa,
utrujenosti,; merjenje nezaželene osebnostne
lastnosti pri vplivu socialne zaželenosti, vpliv
navodil na reševanje testov (gre za enak vpliv
zaželenosti, poznavanja, utrujenosti,).
+
er
+
es
Konkretni primer napake
Slučajna in sistematična napaka
Primeri: nepozornosti v merjenju; individualna
napačna razumevanja vprašanj; slučajna
odstopanja, tudi če so velika, se pojavljajo v
obeh smereh, tako da to ne vpliva na
aritmetično sredino
TODA: majhno število slučajnih odstopanj
lahko vpliva tudi na povprečje!
T
Kako pogosto vas boli glava (ocene od 1 /zelo redko/ do 5 /zelo
pogosto/)
Srednja pogostost se različno pojmuje, za nekatere je to enkrat na
teden (a), za večino je to približno enkrat na mesec (b), za tretje
dvakrat v letu (c) itd., te razlike se distribuirajo po slučaju in to ne
vpliva na povprečje (pač pa na variabilnost). Recimo, da 10 ljudi
dejansko boli glava enkrat na mesec. 3 sodijo k a in bodo dali oceno
dokaj redko, 4 sodijo k b, in bodo dal oceno srednje, 3 sodijo k c, in
bodo dali oceno dokaj pogosto. Srednja ocena bo ustrezala večinski
oceni, čeprav dejanskih odstopanj od te ocene veliko. Povprečje bo
v obeh primerih 3. Variabilnost pa bo bistveno večja kot pri vzorcu
drugih 10 ljudi, ki vsi ocenjujejo kot večina (b). V prvem primeru bo
standardni odklon 0,82 in v drugem primeru 0.
Približno enako število ljudi ocenjuje prestrogo kot jih ocenjuje
premilo, odstopanja bodo v tem primeru slučajno razporejena.
Pri navodilu, da je treba ocenjevati strogo, pa bodo odstopanja
sistematična.
Zelo pogosto
Dokaj pogosto
3
Srednje
4
Dokaj redko
3
10
Zelo redko
Znanstveno proučevanje osebnosti
Manjšanje napake ocenjevanja
slučajna napaka
sistematična napaka
Obe sta v običajnem ocenjevanju veliki, v
znanstveno utemeljenem ocenjevanju in
merjenju ju skušamo zmanjšati
Načini odpravljanja napak
sistematično opazovanje
večkratno ponavljanje in preverjanje
večji vzorci
reprezentativni vzorci
Pridobivanje podatkov☺
Funderjev drugi zakon: Ne obstajajo popolni
indikatorji osebnosti – so samo namigi (podatki),
namigi pa so vedno dvoumni
Funderjev četrti zakon: Obstajata samo dve vrsti
podatkov:
Obupni podatki (dvoumni, zavajajoči, nepopolni in
netočni)
Neobstoječi podatki
Na žalost nikjer na svetu ne obstaja tretja vrsta
podatkov
1
Metode pridobivanja podatkov
S
Samoocenjevalni
podatki
Življenjski podatki
Podatki, zbrani na podlagi dogodkov,
dejavnosti, v posameznikovem življenju, ki so
dostopni javnosti:
L
Življenjski
podatki
Metode
pridobivanja
podatkov
O
Opazovalni
podatki
T
Testni
podatki
Napovedovanje L podatkov iz S in O podatkov
Testni podatki
Podatki, pridobljeni z opazovanjem
Pridemo do podatkov, ki so drugače nedosegljivi (vtis na druge,
socialni status, načini interakcije)
Možnih več opazovalcev - merjenje konsenza - zmanjšanje napake
enega samega ocenjevalca
Izbira opazovalcev:
Profesionalni opazovalci, ki ne poznajo udeleženca vnaprej
Posamezniki, ki poznajo ocenjevano osebo:
Opazovanje v naravni situaciji (npr. učitelj ocenjuje učenca)
Opazovanje posameznika v različnih socialnih vlogah
Možnost izkrivljanja ocenjevanja
Opazovanje v naturalističnem nasproti umetnem okolju
Opazovanje neposrednega vedenja nasproti retrospektivnemu
poročanju
Opazovanje celostnega nasproti specifičnim enotam opazovanja
Pomankljivosti:
Noben opazovalec ne ve vsega o drugi osebi
Subjektivno – izkrivljanje ocen
Član društev, strank..
Prekrški, kaznovanja
Uspešnost na delovnem mestu, v šoli
Kreativni izdelki
Življenjsko okolje
Pridobitev podatkov na podlagi vedenja v
standardizirani testni situaciji - različni ljudje se bodo v
isti situaciji različno vedli
Testna situacija je oblikovana tako, da sproži specifično
vedenje, ki je indikator določene osebnostne značilnosti
Problem – psihološka interpretacija podatkov
Vrste:
Preskusi sposobnosti - pionirji
testi sposobnosti
projekcijske tehnike
fiziološke mere (stopnja vzburjenosti, reaktivnost, hitrost
procesiranja informacij)
druga merjenja (npr. aktometer)
Preizkusi sposobnosti
Francis Galton (1822-1911)
Zanimanje za sposobnosti in značaj (predlogi za merjenje enega in
drugega)
Trdil, da se inteligentnost podeduje podobno kot telesne značilnosti
Človekova evolucija proti vedno večji inteligentnosti
Predlagal uporabo metod za identifikacijo inteligentnih oseb
Fiziološki koncept inteligentnosti (hitrost možganskih procesov)
Antropometrični laboratorij v Londonu
Razočaranje nad neposrednimi indikatorji inteligentnosti
Reakcijski časi, asociacijski časi
Testne naloge
Nizke korelacije med reakcijskimi časi in ocenami inteligentnosti
McKeen Cattell, Clark Wissler – nadaljevanje “mentalnega testiranja”
nepomembna povezanost z akademskim uspehom
upad zanimanja za nevrofiziološki pristop k testiranju inteligentnosti
Alfred Binet (1857-1911) - praktični cilj – izbor otrok, primernih za redno
šolanje
Princip merjenja inteligentnosti
Reševanje miselnih problemov
Težavnost nalog
Pravilnost in nepravilnost rešitev
Vrsta sposobnosti
inteligentnost
ustvarjalnost
emocionalna (socialna, praktična, moralna) inteligentnost
specifični talenti in sposobnosti
Senzorne, motorične in psihomotorične sposobnosti
Oblike preskusov sposobnosti:
testi moči in hitrostni testi
individualni in skupinski testi
2
Projekcijske tehnike
Osnovna ideja – projekcija psihičnih
vsebin v nestrukturirano gradivo
Objektiven test kar se tiče
materiala, zelo subjektivna
interpretacija
Začetniki:
Carl Gustav Jung (1975-1961)
Hermann Rorschach (1884-1929)
Vrste projekcijskih tehnik:
asociativne tehnike
tehnike kreacije
tehnike dopolnjevanja
tehnike risanja in pisanja
igralne tehnike
Samoocenjevalni podatki
Uporabnost projekcijskih tehnik
vprašljivost projekcijske hipoteze
nezadostne merske karakteristike
kaj sploh merijo?
ne merijo zanesljivo
tolmačenje je subjektivno
podatki so neprecizni, v glavnem kvalitativni
(nominalni nivo), ni jasnih norm in kvantitativnih
meril
Veliko informacije je dostopnih samo
nam samim
Načini samoocenjevanja:
Nestrukturiran način (intervju, 20ST,)
Strukturiran način (postavke z določeni
odgovori)
uporabne so kot tehnike širokega spektra
vir kvalitativnih informacij
dopolnjevanje z mersko ustreznejšimi tehnikami
Začetniki
Identifikacija in opis občutij in vedenja (NE REŠEVANJE
PROBLEMOV!- prevladujoč način reagiranja, pri testih
sposobnosti najboljša možna izvedba)
akumulacija postavk
Francis Galton (1822-1911)
(spraševal, v kolikšni meri so
lastnosti pod vplivom dednosti in
koliko pod vplivom okolja)
Robert Sessions Woodworth
(1869 - 1962)
Personal Data Sheet – vprašalnik
emocionalne stabilnosti (rekruti med
1. svetovno vojno)
Princip uporabe vprašalnikov
Večkrat se mi zdi, da stvari niso takšne, kot so videti.
___TAKO JE
___NI TAKO
Pogosto me mučijo nočne more.
___TAKO JE
___NI TAKO
Veliko bolj sem utrujen kakor drugi.
___TAKO JE
___NI TAKO
Pogosto me obhajajo nesmiselni strahovi.
___TAKO JE
___NI TAKO
Večkrat se mi brez vzroka tresejo roke.
___TAKO JE
___NI TAKO
koliko?
da se zagotovijo merske karakteristike (npr. veljavnost in
zanesljivost) - dovolj vprašanj, da zajamemo vse pomembne
aspekte merjenega pojava in da zagotovimo dovolj veliko
zanesljivost odgovorov
vrednotenje postavk
vsota točkovnih vrednosti je mera dimenzije
ne gre za težavnost in pravilnost odgovorov!
standardizacija, norme, profili
3
Slabo samoocenjavanje
Pri lastnostih, ki jih redko opažamo, jih slabo prepoznavamo in ne
moremo njihove pojavnosti pri nas primerjati s pojavljanjem pri
drugih
Ko gre za lastnosti, ki so prestižnega pomena (zaželene si bolj,
nezaželene pa manj prisojamo)
Socialna zaželenost (težnja po odobravanju)
Pozitivna (samo)iluzija
Ko se pojavljajo napake ocenjevanja (npr. halo učinek, učinek
simpatije,)
Ko se pojavljajo naravnanosti in stereotipije (slogi) odgovarjanja
pritrjevanje in negativizem
Ko gre za različne interpretacije vprašanj in odgovorov (?)
Ko gre za pojave, ki jih ni mogoče zajeti s samoocenjevalnimi
tehnikami (npr. zelo kompleksnih doživljanj) (?)
Ko gre za pojave, ki jih je težko opazovati in ocenjevati
Ali pripadate spodaj opisanemu tipu osebnosti?
Želite si, da bi vas drugi ljudje imeli radi in vas
občudovali, pa vendar ste tudi kritični do sebe. Čeprav
imate nekatere osebnostne šibkosti, ste jih v splošnem
zmožni premagovati in obvladovati. Imate določene
sposobnosti, ki so znatne, pa jih še niste dovolj
izkoristili. Medtem ko ste navzven disciplinirani in
samokontrolirani, ste v notranjosti lahko tudi zaskrbljeni
in negotovi. Včasih resno dvomite, ali je bila vaša
odločitev ali vaše dejanje pravilno. Radi imate določeno
mero sprememb in raznolikosti, ovire in omejitve pa vas
spravljajo v nezadovoljstvo. Kar ponosni ste na to, da
znate neodvisno razmišljati in da ne sprejemate stališč
in mnenj drugih brez zadovoljivih dokazov. Ugotovili ste
že, da ni modro, če se preveč razkrivate drugim. So
trenutki, ko ste ekstravertni, zgovorni in družabni in spet
tudi trenutki, ko ste introvertni in zadržani. Nekatere
vaše ambicije in pričakovanja so malce nerealistična.
Test iz Jane – ali sem dobra tašča?
Včasih veljavnost ni dovolj
Forerjev (Barnumov) učinek
Uporaba ohlapnih, za vse veljavnih opisov
doživljanja in obnašanja
Kako naredimo vtis, da smo sijajen poznavalec in
diagnostik osebnosti
Je podlaga šarlatanskega osebnostnega
ocenjevanja (astrologija in druge mantike)
Forer (1948) je besedilo pobral iz horoskopa
Psihologi se moramo varovati barnumovskega
pristopa
Ocenjevanje mora biti tudi distinktivno,
diskriminativno, zajeti mora razlike med nami
Možne kategorije
Največ odgovorov B: Prijazna tašča
Komur boste vi tašča, se bo lahko imel za srečneža. Ste topla oseba, dobrega srca,
razumevajoča, radi pomagate, pa tudi dovolj tolerantni znate biti. Družina vam veliko
pomeni, radi jo razvajate, zmeraj ji stojite ob strani, a trudite se tudi, da bi vaši otroci postali
samostojne odrasle osebe, zato znate spoštovati njihovo izbiro partnerjev. Prav zaradi tega
vas partnerji vaših otrok cenijo in vas imajo radi. Še posebej zeti vas bodo naravnost
vzljubili, s snahami pa je lahko nekoliko bolj zapleteno. Morda vas bodo občudovale, lahko
pa se tudi zgodi, da vas bodo doživljale kot konkurenco. Takrat bodite vi tista, ki bo nekoliko
popustljivejša, pa se bosta tudi s snaho imenitno ujeli.
Največ odgovorov C: Zadržana tašča
Odnos, ki se bo razvil med vami in partnerico ali partnerjem vašega otroka, bo odvisen
predvsem od tega, kaj ona oziroma on pričakuje od vas: kdor od tašče pričakuje, da se ne
bo vmešavala in bo imela svoje lastno življenje – ta bo z vami zelo zadovoljen. Kdor pa
pričakuje, da bo s taščo dobil nadomestno mamo, bo nad vami bridko razočaran. Taka
razširjena družinska razmerja imate za pretirana in vam ne pomenijo veliko. Za kaj takega
ste morda vse preveč zaposleni, nekaterim med vami pa čisto preprosto ne ustreza
tovrstno življenje in ni v skladu z vašim čustvovanjem ter osebnimi željami. Kar seveda ni
narobe, saj imate pravico svoj odnos do otrok in njihovih partnerjev zastaviti tako, kot
menite, da je prav. Vendar vam svetujemo, da včasih le pokažite malo več zanimanja zanje.
Morda bo obogatilo tudi vas.
Največ odgovorov A: Gospodovalna tašča
Poleg tašče vašega tipa je snaha, nemalokrat pa tudi zet, v zelo težkem položaju. Ne glede
na starost svojih otrok jo imate za malčka, za katerega morate nenehno skrbeti. Globoko v
sebi ste prepričani, da tega nihče ne zmore bolje od vas, zato poskušate ohraniti svoj vpliv
na vseh področjih tudi pri že odraslem otroku. Vse premalo se zavedate, da lahko to
povzroča napetosti in otežuje položaj prav vseh vpletenih. Seveda mlad par potrebuje
nasvete, a odpovejte se nenehnemu vmešavanju v vse. Sprejeti boste morali dejstvo, da
ima vaš otrok pravico, da si poišče partnerico oziroma partnerja po svoji izbiri. Poskušajte
razumeti, da so tudi napake, ki jih kdaj pa kdaj naredijo otroci, neizbežen del njihovega
odraščanja – in vaš otrok mora prehoditi to pot prav tako kot vsi drugi.
Odgovorite na vprašanja, preštejte, katerih znakov pred odgovori ste zbrali največ, in izvedeli boste, ali se nagibate k temu, da
postanete srčno dobra tašča, ali pa vas bolj zanaša k zoprni gospodovalnosti. Morda pa ste do vsega zadržani, včasih še
preveč, in se niti ne zavedate svoje ravnodušnosti. Preverite.
7. Kaj doživljate, kadar vidite, da vaša hči ali sin poljublja svojega fanta ali dekle oziroma moža ali ženo?
BB Veseli me, da sta srečen par.
AA Menim, da bi to lahko počela, kadar me ni zraven, zato je tak prizor zame nekoliko moteč.
CC Zakaj neki bi sploh morala kaj doživljati ob tem?
8. Bi sebe opisali kot dobro gospodinjo?
BB O tem niti ne razmišljam, doma naredim, kar pač mora biti narejeno.
CC Iskreno povedano, niti ne.
AA Ja, sem res dobra gospodinja.
9. Katero izmed naštetih vrlin lahko pripišete sebi?
B Tolerantnost.
A Pripravljenost pomagati drugim.
C Zadržanost.
10. In – roko na srce – katero slabost prepoznate pri sebi?
AA Vedno vse najbolje vem.
BB Pogosto sem nepotrpežljiva.
CC Sem nekoliko nedostopna in vase zaprta.
11. Vaša hči ali sin se preseli k partnerju oziroma partnerici. Ko pridete prvič na obisk, v stanovanju zagledate opremo,
ki se vam zdi povsem neokusna. Kaj naredite?
BBB Predlagam, da bi skupaj obiskali novo prodajalno pohištva, saj bi jima za darilo ob vselitvi radi podarili kakšen kos
pohištva.
CCC Veseli ste, ker vam ni treba živeti tukaj.
AAA Ne morete zadržati opazke na račun partnerjevega okusa in svojemu otroku predlagate, da si od doma prinese nekaj
svojega pohištva.
12. Bi si želeli ključ od njunega domovanja?
AAA Seveda, saj smo vendar družina.
CCC Ne, zakaj neki?
BBB Ja, ampak le v posebnih okoliščinah, kot so potovanja itn.
13. Kaj pa vnuki? Menite, da se morate vmešati, ker menite, da jih napačno vzgajajo?
AAA Seveda.
BBB Vmešala bi se le, če bi pri vnukih opažala lastnosti, ki bi mi zbujale resno skrb.
CCC Ne, v to se ne vtikam.
14. Kakšna vloga po vaše pripada ženskam v širši družbi?
AA Iskreno rečeno, se mi tradicionalna delitev vlog sploh ne zdi zgrešena.
BB O tem se mora odločati vsaka posameznica zase, pri čemer ji morajo biti omogočene svoboda in enakopravne možnosti.
CC Za vse je najbolje, če ne igrajo nobenih vlog, ampak preprosto počnejo to, kar jim je v zadovoljstvo.
Literatura
Musek, J. (2005). Predmet, metode in
področja psihologije. Ljubljana, Filozofska
fakulteta.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in
teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska
fakulteta. Str.7-15, 179-183.
Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije
osebnosti. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
(podatki o merjenju temeljnih dimenzij
osebnosti, 17-52).
4