Brošura iz leta 2008 - Društvo Združena Evropa

Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
VSEBINA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Program
Seznam udeležencev
Udeleženci po skupinah
Življenjepisi govornikov
Seznam moderatorjev
Organizacijske podrobnosti
Beležke
Vse za prosti čas
| Evropski jesenki vikend
PROGRAM
Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
Sobota, 4. oktober 2008
9.00 – 10.00
(predverje Hotela Šport) Prijava udeležencev
10.00 – 10.15
(konferenčna dvorana) Odprtje konference in pozdravni nagovor Lojzeta
Peterleta, evropskega poslanca
Prvi sklop: Slovenija danes
(konferenčna dvorana) Panelna diskusija:
•
Slovenske optične prevare - Spoznavanje nekaterih silnic, ki
soustvarjajo duha v naši državi:
Zorko Simčič , pisatelj in izredni član Slovenske akademije znanosti in
umetnosti
•
Narodna sprava v Sloveniji in primerjava z ostalimi evropskimi narodi:
dr. Tamara Griesser - Pečar, zgodovinarka
•
Prihodnost in obstoj slovenskega jezika:
dr. Janez Dular, vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo
10.15 – 11.30
11.30 – 11.45 (konferenčna dvorana) Odmor
Pogovor z gosti po skupinah
• (apartma 136); Zorko Simčič; MODERATOR: Miha Cerar
11.45 – 13.00
• (konferenčna dvorana); dr. Tamara Griesser – Pečar; MODERATOR: Jurij
Emeršič
• (apartma 236); dr. Janez Dular; MODERATOR: Robert Jakomin
13.00 – 14.30 (restavracija Tango) Kosilo
Drugi sklop: Evropa jutri
(konferenčna dvorana) Panelna diskusija:
14.30 – 15.45
•
Vzpon rimskega cesarstva? - Evropska unija in Unija za Sredozemlje:
Veronika Stabej, veleposlanica, odgovorna za EUROMED na MZZ
•
Antropološki vidik migracij v EU - Integracija in multikulturalizem:
dr. Jaka Repič, asistent na Filozofski fakulteti
•
Demografski problemi v EU in ekonomske posledice:
prof. dr. Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti
15.45 – 16.00 (konferenčna dvorana) Odmor
Pogovor z gosti po skupinah
• (apartma 136); Veronika Stabej; MODERATOR: Martina Kadunc in Janja
Zaplotnik
16.00 – 17.15
• (apartma 236) ; dr. Jaka Repič; MODERATOR: Cecilija Fink in Neža Peterle
• (konferenčna dvorana); prof. dr. Bogomir Kovač; MODERATOR: Ožbej
Peterle
| Evropski jesenki vikend
17.15 – 17.30 (konferenčna dvorana) Odmor
(konferenčna dvorana) Organizirana debata (angleški protokol):
17.30 – 19.00 Ekonomski neoliberalni miti
Sodnik: prof. dr. Bogomir Kovač
19.00 – 20.00 (restavracija Tango) Večerja
20.00 – 21.00
21.00
(konferenčna dvorana) Spoznavanje vrhunskih slovenskih vin, pod vodstvom
Saše Veronika, sommeliera in člana Evropskega reda vitezov
(Mali Tango) Glasbeni večer z gostom
Nedelja, 5. oktober 2008
9.00 –10.00
(restavracija Tango) Zajtrk
Tretji sklop : Kaj pa svet?
(konferenčna dvorana) Izzivi in problemi naše generacije v EU leta 2025:
10.15 – 11.30 dr. Erhard Busek, rektor Salzburg University of Applied Sciences in bivši
podpredsednik avstrijske vlade
11.30 – 12.00 (konferenčna dvorana) Odmor
(konferenčna dvorana) Panelna diskusija:
•
Globalna ekonomija in trenutna finančna kriza:
dr. France Arhar, 1.guverner Banke Slovenije
•
Strateški interesi velesil na Južnem Kavkazu:
Lojze Peterle, evropski poslanec in bivši posebni odposlanec OVSE za
Centralno Azijo
•
Energetska politika EU - Analiza stanja in prihodnost uporabe
alternativnih virov :
prof. dr. Žiga Turk, minister v službi vlade RS za razvoj
12.00 – 13.15
13.15 – 13.30 (konferenčna dvorana) Odmor
Pogovor z gosti po skupinah
• (konferenčna dvorana); dr. France Arhar; MODERATOR: Primož Cencelj
13.30 - 14.30
• (apartma 136); Lojze Peterle; MODERATOR: Jan Valena
• (apartma 236) ; prof. dr. Žiga Turk; MODERATOR: Matjaž Venta
14.30 – 16.00 (restavracija Tango) Kosilo
16.00
Obisk Dolenjskih toplic
| Evropski jesenki vikend
SEZNAM UDELEŽENCEV
Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
Priimek in ime
1. Balažic Marko
2. Cencelj Primož
3. Cerar Miha
4. Emeršič Jurij
5. Fink Cecilija Mariana
6. Furlan Bostjan
7. Gosar Matej
8. Grasseli Neža
9. Hrastar Matej
10. Jakomin Robert
11. Jakončič Janja
12. Kadunc Martina
13. Kokot Tomaž
14. Konjedic Nejc
15. Koren Jernej
16. Korošec Polona
17. Košir Gregor
18. Kurinčič Danijel
19. Lampreht Tatjana
20. Lindic Mojca
21. Petan Matjaž
22. Peter Petkovšek
23. Peterle Meta
24. Peterle Neža
25. Peterle Ožbej
26. Petrovčič Simon
27. Prosen Tadeja
28. Robežnik Rok
29. Ruter Rok
30. Simčič Ivana Aleksandra
31. Sojar Žiga
32. Šantej Veronika
33. Terlep Vlachy Katra
34. Valena Jan
35. Valena Peter
36. Venta Matjaž
37. Vister Andreja
38. Zaplotnik Janja
39. Zidar Nina
40. Zor Urška
41. Žumer Klemen
| Evropski jesenki vikend
UDELEŽENCI PO SKUPINAH
Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
Prvi sklop: Slovenija danes
•
Slovenske optične prevare - Spoznavanje nekaterih silnic, ki soustvarjajo duha v naši državi:
Zorko Simčič , pisatelj in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti
MODERATOR: Miha Cerar
UDELEŽENCI SKUPINE: Cencelj, Fink, Koren, Kurinčič, Lampreht, Petan, Peterle M., Robežnik,
Simčič, Vister, Zaplotnik, Zidar, Žumer
•
Narodna sprava v Sloveniji in primerjava z ostalimi evropskimi narodi:
dr. Tamara Griesser - Pečar, zgodovinarka
MODERATOR: Jurij Emeršič
UDELEŽENCI SKUPINE: Balažic, Furlan, Grasselli, Kokot, Konjedic, Košir, Lindič, Peterle O.,
Prosen, Ruter, Sojar, Šantej, Valena J., Valena P.
•
Prihodnost in obstoj slovenskega jezika:
dr. Janez Dular, vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo
MODERATOR: Rober Jakomin
UDELEŽENCI SKUPINE: Gosar, Hrastar, Jakončič, Kadunc, Korošec, Petkovšek, Petrovčič, Terlep,
Zor
sobota, 4.10.
10.15 – 11.30
Drugi sklop: Evropa jutri
•
Vzpon rimskega cesarstva? - Evropska unija in Unija za Sredozemlje:
Veronika Stabej, veleposlanica, odgovorna za EUROMED na MZZ
MODERATOR: Martina Kadunc in Janja Zaplotnik
UDELEŽENCI SKUPINE: Balažic, Cencelj, Furlan, Hrastar, Jakončič, Koren, Petkovšek, Petrovčič,
Prosen, Ruter, Valena J., Valena P., Zor
•
Antropološki vidik migracij v EU - Integracija in multikulturalizem:
dr. Jaka Repič, asistent na Filozofski fakulteti
MODERATOR: Cecilija Fink in Neža Peterle
UDELEŽENCI SKUPINE: Cerar, Gosar, Grasselli, Lampreht, Lindič, Peterle M., Terlep, Vister, Zidar
•
Demografski problemi v EU in ekonomske posledice:
prof. dr. Bogomir Kovač, profesor na Ekonomski fakulteti
MODERATOR: Ožbej Peterle
UDELEŽENCI SKUPINE: Kokot, Konjedic, Korošec, Košir, Kurinčič, Petan, Robežnik, Simčič, Sojar,
Šantej, Žumer
sobota, 4.10.
14.30 – 15.45
Tretji sklop: Kaj pa svet?
•
Globalna ekonomija in trenutna finančna kriza:
dr. France Arhar, 1.guverner Banke Slovenije
MODERATOR: Primož Cencelj
UDELEŽENCI SKUPINE: Gosar, Kadunc, Kokot, Koren, Košir, Lindič, Petan, Peterle M., Peterle O.,
Simčič, Sojar, Šantej, Valena P., Vister, Zor, Žumer
•
Strateški interesi velesil na Južnem Kavkazu:
Lojze Peterle, evropski poslanec in bivši posebni odposlanec OVSE za Centralno Azijo
MODERATOR: Jan Valena
UDELEŽENCI SKUPINE: Balažic, Fink, Furlan, Grasselli, Hrastar, Konjedic, Peterle N., Prosen,
Zaplotnik
•
Energetska politika EU - Analiza stanja in prihodnost uporabe alternativnih virov :
prof. dr. Žiga Turk, minister v službi vlade RS za razvoj
MODERATOR: Matjaž Venta
UDELEŽENCI SKUPINE: Cerar, Jakončič, Korošec, Kurinčič, Lampreht, Petkovšek, Petrovčič,
Robežnik, Ruter, Terlep, Zidar
Nedelja, 4.10.
12.00 – 13.15
| Evropski jesenki vikend
ŽIVLJENJEPISI GOVORNIKOV
Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
prof. dr. Erhard Busek
Dr. Erhard Busek was born in Vienna, Austria, on March 25, 1941. He
received his law degree from the University of Vienna in 1963. During his
studies, he also served as Chairman of the Austrian Youth Council.
rektor Salzburg
University of Applied
Sciences in
bivši podpredsednik
avstrijske vlade
He began his professional career in 1964 as legal adviser to the association
of the parliamentarians of the Austrian People’s Party. He then served as
Secretary General of the Austrian Federation for Trade and Commerce
(1968-1975). In 1975 he was appointed Secretary General of the Austrian
People’s Party and was elected Member of Parliament later that year.
Erhard Busek gained additional experience in administration between
1968-1976 while with a publishing firm in the economic field. In 1976 Mr.
Busek entered municipal politics. He was City Councilor and was elected
Deputy-Mayor of Vienna in 1978, a position he held until 1987. He was
appointed Minister for Science and Research in April 1989. From 1994 until
May 1995 Dr. Busek was Minister for Education. He was elected Chairman
of the Austrian People’s Party in 1991 and served as Vice-Chancellor of
Austria from 1991 to 1995. In early 2000 Dr. Erhard Busek was appointed
as Special Representative of the Austrian Government on EU-Enlargement.
He served in that position until December 2001.
Mr. Busek has delivered many lectures on domestic and foreign topics and
has participated in many conferences in Austria and abroad. He is Dr. hc. of
the Universities of Krakow, of Bratislava, of Brasov and Czernowitz, of
Liberec and of Webster-St. Louis University Vienna. He is Rector of the
University of Applied Sciences Salzburg, Visiting Professor at Duke
University, NC, USA, and at the University of Agriculture in Vienna. He is
also teaching at the University Innsbruck and the University of Vienna. In
addition his lectures are planned to be involved in the teaching programme
of the Vienna University of Technology (Technische Universität Wien) and
the University Belgrade, Serbia, too.
Since January 2002 Mr. Busek serves as Special Co-ordinator of the Stability
Pact for South Eastern Europe. Furthermore he is the Coordinator of the
Southeast European Cooperative Initiative (SECI); Chairman of the
“Institute for the Danube Region and Central Europe” and President of the
European Forum Alpbach.
He also has received awards and decorations from Poland, Hungary, Italy,
Bulgaria, Liechtenstein, Romania, the Czech Republic and Slovenia.
| Evropski jesenki vikend
dr. France Arhar
Dr. France Arhar, slovenski pravnik, bančnik in politik, * 24.
april 1948, Ljubljana.
Arhar je leta 1971 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Poklicno kariero je začel v Narodni banki Slovenije,
Slovenije v obdobju
med leti 1988 in 1991 pa je bival v Frankfurtu,
Frankfurtu kjer je bil eden
od direktorjev Banke LHB. Po vrnitvi v Slovenijo je bil 10 let
guverner Banke Slovenije. Leta 2001 ga je na tem mestu
zamenjal Mitja Gaspari.
Danes je predsednik uprave UniCredit banke.
pravnik, bančnik in politik,
1. guverner Banke Slovenije
| Evropski jesenki vikend
dr. Janez Dular
vodja Sektorja za slovenski
jezik na Ministrstvo za
kulturo
Janez Dular (*Vavta vas, 23. 9. 1943), jezikoslovec, urednik, politik.
L. 1968 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slov. in shr.
jezika s književnostma, 1983 pa doktoriral s Priglagolsko vezavo v
slovenskem knjižnem jeziku (20. stol.). Od 1969–1972 je bil lektor pri
dnevniku Delo, 1972 se je zaposlil na Filozofski fakulteti, kjer je bil
od 1984–1989 docent za slov. knjižni jezik in stilistiko. V obdobju
1990–1992 je bil v prvi demokratično izvoljeni vladi Republike
Slovenije minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih
skupnosti v Sloveniji, 1996–1997 pa minister za kulturo (v vmesnem
času 1992–1996 je delal kot lektor in v. d. odgovornega urednika pri
dnevniku Slovenec); od 1998 do nov. 2001 je bil glavni urednik
celjske Mohorjeve družbe, nato pa direktor Urada Vlade RS za slov.
jezik oziroma vodja Sektorja za slovenski jezik v okviru Ministrstva
za kulturo. V letih 1994-2002 je bil zelo dejaven v državni komisiji za
učni predmet slovenščina na maturi.
Objavil je nad 70 jezikoslovnih člankov, razprav, ocen in izjav s
področja jezikovne zvrstnosti, zlasti publicističnega jezika, skladnje,
jezikoslovne
terminologije,
besediloslovja,
pravorečja
(tonemskosti), pravopisa in slovničarstva. Je soavtor srednješolskih
učbeniških kompletov Slovenski jezik s stilistiko (1977–1980) in
Slovenski jezik I–IV (1981–1985) ter sourednik
Slovenskega
pravopisa (2001). Osrednji, najbolj povezani področji njegovega
znanstvenega in družbenega delovanja pa sta funkcijsko
opredeljena jezikovna kultura ter jezikovna politika, s katero se
družbeno in raziskovalno ukvarja od l. 1972. L. 1996 je pripravil
osnutek zakona o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika, l. 2006
pa predlog nacionalnega programa za jezikovno politiko.
| Evropski jesenki vikend
dr. Tamara Griesser-Pečar
Griesser
zgodovinarka
Dr.Tamara Griesser-Pečar
Griesser Pečar se je rodila 18. marca 1947 v Ljubljani kot
hčerka Franca in Pavle Pečar. V šolo je hodila v Ljubljani, Portorožu in
Kopru, potem ko je družina zapustila Slovenijo, pa še v New Yorku in
na Dunaju. Po končani srednji šoli na „American
„American International School“
na Dunaju, je študirala najprej na „American college-u“
college
v Parizu,
potem pa zgodovino in anglistiko na Dunaju. Leta 1973 je
promovirala pri prof.Richardu Plaschki z dizertacijo Die Stellung der
slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918-1920.
1918
Po
koncu študija se je poročila z žurnalistom dr. Hermannom
Griesserjem in ima dva sinova. Z družino je živela v Düsseldorfu,
Münchenu in Hamelnu. Sedaj živi na Dunaju.
Kot prosta zgodovinarka je poleg številnih strokovnih prispevkov
napisala med drugim naslednje monografije: 1. Zita. Die Wahrheit
napisala
über Europas letzte Kaiserin,
Kaiserin, Lübbe Verlag, Bergisch Gladbach 1985
(skupno 11 izdaj – tudi v japonščini in češčini); 2. Die Mission Sixtus,
Österreichs Friedensversuch im Ersten Weltkrieg,
Weltkrieg, Amalthea,
Amal
Dunaj
1988; 3. skupaj s prof. dr. Francetom M. Dolinarjem: Rožmanov
proces, Družina, Ljubljana 1996 (ekspertiza za generalnega javnega
tožilca dr.Antona Drobniča); 4. Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora,
zapora
Mohorjeva družba, Celovec-Ljubljana-Dunaj
Celovec
1997; 5. Das zerrissene
Volk. Slowenien 1941-1946.
1941 1946. Okkupation, Kollaboration, Bürgerkrieg,
Revolution, Böhlau Verlag, Dunaj 2003. V Sloveniji je izšla leta 2004
Revolution,
pri Mladinski knjigi: Razdvojeni narod. Slovenija 1941-1945.
1941
Okupacija, kolaboracija, državljanska
državljan
vojna. 6. Cerkev na zatožni
klopi. Sodni procesi, administrativne kazni, posegi „ljudske oblasti” v
Sloveniji od 1943 do 1960,
1960, Družina, Ljubljana 2006.
Je član sveta javnega zavoda Študijski center za narodno spravo. Bila
je članica avstrijsko-slovenske
avstrijsko
ke zgodovinske komisije, vanjo so jo
imenovali Avstrijci. Marca 2004 ji je papež Janez Pavel II. na predlog
Slovenske škofovske konference podelil odlikovanje Pro Ecclesia et
Pontifice. Dne 29. januarja 2006 je na Dunaju za monografijo Das
zerrissene Volk prejela prejela nagrado Antona Gindelyja ˙[Anton
Gindely Preis], ki jo podeljuje Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo
Gindely-Preis],
[Institut für den Donauraum und Mitteleuropa]. Bila je tudi med 23.
zgodovinarji, ki so pripravljali vsebinski okvir za „Hišo zgodovine“
zgodovine
[Haus der Geschichte].
| Evropski jesenki vikend
prof. dr. Bogomir Kovač
profesor na
Ekonomski
fakulteti
Rojen 12. 11. 1952 v učiteljski družini v Celju. Gimnazija Kamnik (1971),
Ekonomska fakulteta (1975). Doktorat iz ekonomskih znanosti (1985).
Študijske nagrade: Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani (diplomsko
delo), nagrada EM Beograd za najboljšega podiplomskega študenta
(1977), nagrada za najboljšo družboslovno knjigo leta v SFRJ (1988)
Profesionalna zaposlitev: Gimnazija Kamnik (1976), Ekonomska
fakulteta v Ljubljani (1977- , Ekonomski fakultet Split (1988-1991)
Naziv: redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Izpolnjevanja v tujini: 1981-1982: tri mesece izpopolnjevanja na
različnih ekonomskih inštitucijah na Dunaju (WIIW, Universitat Wien,
UNO), 1989: mesec dni raziskovanja v okviru projekta o ekonomskih
reformah v vzhodnih socialističnih državah na London School of
Economics in Faculty of Economics and Politics – University of
Cambridge, l990: na povabilo francoske vlade aktivni udeleženec
seminarja iz poslovanja državne administracije v Parizu in Metzu (16
dni), 1991: študijski obisk University of Berkley pri San Franciscu (prof.
dr. Grossman), 1992: študijsko izpolnjevanje na Babson Collegu
(Boston) kot vodilni podjetniški izobraževalni instituciji v ZDA (21 dni),
1993- 2007: občasni obiski ekonomskih institucij na Dunaju, Berkleyu,
Parizu in Londonu.
Članstvo v tujih institucijah: European Economic Association, European
Association for Evolutionary Economy, Strategic Planning Society in
Hegell Gesellschaft Berlin.
Gostujoči profesor: Univerza v Ljubljani (različne fakultete FNT, FF, FDV,
AGRTF, ALU, AG in MF: 1981), Univerza v Splitu (Ekonomska
fakulteta – 1988-1991), Univerza Beograd (Ekonomska fakulteta 1987-1988), Filozofska fakulteta Zadar – oddelek za komunikologijo in
ekonomiko kulture – 1997, University of Berkley – Economic
Department (1991, 1996)
Druge dejavnosti: poslovno svetovanje na podjetniški ravni (1990 - ),
svetovanja na vladni ravni (1987 - ), član strateških vladnih svetov
(1992-2004), vodstvo ali član 4 nadzornih svetov podjetij (1996- ), član
reforme skupine vladne administracije SFRJ (Mikulić, Marković)
Bibliografija: kolumnist (Mladina, Teleks, Ekonomska politika, Finance,
Sobotna priloga-Delo), publistična dejavnost v slovenskem in tujem
tisku (936 del), strokovna dejavnost (291 objav v strokovnem tisku,
osem samostojnih knjižnih del)
| Evropski jesenki vikend
Lojze Peterle
Rojen 5. julija 1948 v Čužnji vasi, občina Trebnje. Gimnazijo je obiskoval v
Novem mestu, kasneje diplomiral iz geografije in zgodovine na Filozofski
fakulteti v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti pa pridobil diplomo iz
ekonomije na prvi stopnji.
evropski poslanec in
bivši posebni
odposlanec OVSE
za Centralno Azijo
Kot raziskovalec s področja urbanizma je najprej delal na Urbanističnem
inštitutu, nato se je zaposlil na tedanjem Zavodu za družbeno planiranje,
sodeloval pa je tudi v delovni skupini Alpe-Adria.
Alpe Adria. 15 let je bil urednik
Revije 2000 in vrsto let glavni urednik revije Tretji dan.
da
Marca 1989 je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je
istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Na
prvem kongresu stranke je bil izvoljen za predsednika. Na prvih
demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v parlament in postal
predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Po drugih
volitvah leta 1992 je postal podpredsednik Vlade in minister za zunanje
zadeve. Septembra 1994 je v znamenje protesta zaradi kršitve koalicijske
pogodbe odstopil
odstopil z mesta ministra ter ponovno zasedel mesto poslanca v
državnem zboru. Po volitvah 1996 je v parlamentu prevzel vodenje
parlamentarne Komisije za evropske zadeve. 15. aprila 2000 je bil izvoljen
za podpredsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. V vladi
vlad dr. Andreja
Bajuka je ponovno postal zunanji minister. Avgusta 2000 je skupaj s
predsednikom vlade ustanovil Novo Slovenijo – krščansko ljudsko stranko
in bil po splošnih volitvah oktobra 2000 ponovno izvoljen za poslanca.
Februarja 2002 je bil izvoljen za predstavnika Državnega zbora v
Konvenciji o prihodnosti Evropske unije. Od 15. aprila 2002 je bil tudi član
predsedstva Konvencije, kjer je predstavljal 13 držav kandidatk. Od leta
2002 je bil član delovne skupine za trajnostni razvoj pri predsedniku
Evropske
ropske komisije Romanu Prodiju.
Junija 2004 je zmagal na prvih evropskih volitvah v Sloveniji in v tem
svojstvu prevzel nekaj pomembnejših funkcij: v obdobju 2004-2006
2004
je bil
vodja nacionalne delegacije EPP-ED
EPP ED v Evropskem parlamentu, v obdobju
2004-2005
2005 je bil posebni odposlanec OVSE za Centralno Azijo, je
podpredsednik Evropskega združenja federalistov (UEF Union of
European Federalists) in v okviru skupine EPP-ED
EPP
zaseda mesto
koordinatorja za medreligiozni dialog s pravoslavno cerkvijo. Je član
Odbora za zunanje zadeve, človekove pravice, skupno varnostno in
obrambno politiko (AFET), član Delegacije za odnose z državami
jugovzhodne Azije in Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN), član Odbora
Evropskega parlamenta za okoljevarstveno, zdravstveno in potrošniško
potrošniš
politiko (ENVI), nadomestni član Odbora Evropskega parlamenta za
sodelovanje z Rusijo, ustanovitelj in predsednik delovne parlamentarne
skupine MAC (Member against cancer) v Evropskem parlamentu in član
odbora Schuman Foundation, od aprila 2006 pa je tudi
t
podpredsednik
Evropske ljudske stranke.
| Evropski jesenki vikend
dr. Jaka Repič
Rodil se je leta 1975 v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani je diplomiral iz
etnologije in kulturne antropologije (2000), magistriral iz neevropske
etnologije (2003) in doktoriral iz etnologije (2006). Od leta 2002 je delal
na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo kot mladi
raziskovalec, od leta 2005 kot asistent. Bil je urednik Zupaničeve
knjižnice, član organizacijskega odbora MESS ter redno sodeluje pri
pripravi mednarodnih znanstvenih sestankov (npr. EASA 2008).
Predava Urbano antropologijo in Sodobne raziskovalne izsledke.
Izvaja
vaje iz Uvoda v metodologijo in Etnologije Avstralije in Oceanije.
Vodi
seminar pri Urbani antropologiji.
asistent na Filozofski
fakulteti
Področja raziskovanja:
Migracije, multikulturalizem, urbana antropologija, teorije etničnosti,
identifikacijski procesi, politike identitet, medkulturni in medetnični
odnosi, Romi, slovenski izseljenci.
Etnografske raziskave:
Argentina (2004-05), Nova Zelandija (2006-07), Papua Nova Gvineja
(2002-03), Španija (2004), Slovenija.
| Evropski jesenki vikend
Zorko Simčič
pisatelj in izredni
član Slovenske
akademije
znanosti in
umetnosti
Zorko Simčič (1921, Maribor), dramatik, pisatelj, pesnik in publicist.
Izhaja iz družine, ki je po koncu prve svetovne vojne prebežala s
Primorske pred fašizmom. Ob začetku druge svetovne vojne se je po
Primorske
razpadu Jugoslavije zatekel v Ljubljano, bil interniran v Gonarsu, ob
koncu vojne pa se je umaknil v tujino. Kot dijak-begunec
dijak begunec je v Ljubljani je
napisal roman Prebujenje (1942) in zanj prejel Prešernovo
Preše
literarno
nagrado mesta Ljubljane. Leta 1944 je souredil Zbornik Zimske pomoči,
takrat je izšla tudi njegova zbirka satir Tragedija stoletja.
stoletja Že v eksilu, v
Argentini, kamor se je umaknil leta 1948, je izdal libreto Krst pri Savici
(1956), nakar je sledil roman Človek na obeh straneh stene (1957). Po
petintridesetih letih Človeka ponatisnejo v domovini (1991) kot delo
»umetniško najpomembnejšega pisatelja v emigraciji« (Janko Kos),
»estetski vrh emigracije« (Jože Pogačnik), »roman leta 1991«(Delo).
Avtor prejme zanj nagrado Prešernovega sklada.
sklada. Roman doživi vrsto
ponatisov.
Leta 1965 objavi v Buenos Airesu dramo Krst pri Savici,
Savici nato pa Zgodaj
dopolnjena mladost, »eno najvznemirljivejših dramskih del zadnjih
desetletij«, »najvišji dosežek
dosežek sodobne slovenske dramatike« (Taras
Kermauner), »sublimat modernega slovenstva in njegovih najbolj
travmatičnih zasukov« (Denis Poniž), kmalu zatem pa ciklus pesmi
Korenine večnosti (1974). Avtor je v tujini prejel Literarno nagrado
(Slovenska kulturna
kulturna akcija), leta pozneje Slovensko kanadsko nagrado pa
tudi tržaško nagrado Vstajenja za leto1990.
Malo pred vrnitvijo v domovino izide v Buenos Airesu knjiga Prepad kliče
prepad z dramama Zgodaj dopolnjena mladost in pa Tako dolgi mesec
avgust. Ko se pisatelj po skoraj petdesetih letih vrne v domovino, izidejo
Odhojene stopinje, izbor avtorjeve kratke proze in esejistike, napisan v
času eksila, v knjigi pa je tudi prvič v domovini tiskana Zgodaj dopolnjena
mladost. V naslednjih letih pride v matici do ponatisa njegovih dram, ob
ponatisu Treh muzikantov ali Povratka Lepe Vide pa prejme Glazerjevo
nagrado. Rimske zgodbe izidejo istočasno tudi v italijanskem prevodu
(Racconti
Racconti romani, Trst, 2006), istega leta pa pride do natisa tudi knjige
Skozi razpetosti,
razpetosti, izbora proze, esejev in člankov, ustvarjenih v domovini
po vrnitvi, ter izbora pisateljevih govorov in intervjujev Ob žerjavici in
ognju. Del Simčičeve proze in poezije je vključen v razne antologije: Dnevi
smrtnikov (Buenos Aires, 1960), Antologija slovenskega zdomskega
pesništva (Buenos Aires, 1980) Zrasle so na tujih tleh (Ljubljana, 1991), in
Pod Južnim križem (Ljubljana, 1992). Zorko Simčič je od leta 2005 član
Slovenske akademije
akadem znanosti in umetnosti
| Evropski jesenki vikend
Nj. eksc. Veronika Stabej
Head of EuroMed and National Coordinator for the Francophonie
Ministry of Foreign Affairs, Slovenia
Education:
BA in Languages and Literature (English and French) from the
University of Ljubljana, Slovenia
veleposlanica, odgovorna
za EUROMED na
Ministrstvu za zunanje
zadeve
Experience:
2007
Head of EuroMed and National Coordinator for the
Francophonie
2006 – 2007 Head of Public Relations at the Ministry of Foreign
Affairs, Republic of Slovenia
2002 – 2006 Ambassador of the Republic of Slovenia in Canada
2001 – 2002 Chargée d’Affaires, Embassy of the Republic of Slovenia
in Paris, France
1997 – 2001 Minister Plenipotentiary, Embassy of the Republic of
Slovenia in Paris, France
1992 – 1997 Spokesperson and Head of Public Relations Department,
Office of the Prime Minister
1991 – 1993 Director, Open Society Fund Slovenia, Soros Foundation
1989 – 1991 International Executive Development Centre, Center
Brdo
Languages:
Active knowledge of French, English, Italian, Serbian, Croatian
Passive knowledge of German
| Evropski jesenki vikend
prof. dr. Žiga Turk
Žiga Turk, rojen 4.2. 1962 v Ljubljani, je minister brez listnice
odgovoren za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategija razvoja
Slovenije. Minister Turk je univerzitetni diplomirani inženir
gradbeništva (1986), magister računalništva (1989) in doktor
tehniških znanosti (1992). Od leta 2004 je redni profesor na Univerzi
v Ljubljani. Predava na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in
Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kot gostujoči predavatelj
ali profesor pa je sodeloval na Kraljevi tehnični univerzi v Stockholmu,
na Istanbul Technical University in na Univerzi v Zagrebu.
minister v službi vlade
Republike Slovenije
za razvoj
Minister Turk je bil eden izmed pobudnikov in strokovnih urednikov
mikroračunalniške revije Moj mikro (1984-87) ter eden izmed
pionirjev uvajanja svetovnega spleta v Sloveniji (1993). Danes je
slovenski javnosti znan tudi kot prvi minister, ki ima svoj blog in na
katerem redno komentira različne razvojne teme ter komunicira z
državljani.
Je recenzent nacionalnih raziskovalnih projektov Avstrije in Finske.
Redno recenzira znanstvene članke za več mednarodnih revij in
sodeluje v programskih odborih večine mednarodnih dogodkov iz
njegovega področja. Je soustanovitelj in sourednik mednarodne
znanstvene revije ITcon. V evropskih raziskovalnih programih
sodeluje od leta 1994; dva večmiljonska projekta je tudi koordiniral.
Bilj je član predsedstva Evropske zveze za produktno modeliranje in
Skupine za gradbeno informatiko pri CIB.
Poleg gradbene informatike ga zanimajo problemi povezani z
življenjskim ciklom znanja. Sodeloval je pri pripravi Nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006-2010 in pri
strategiji ciljnih raziskovalnih projektov. Pred nastopom kot minister
je bil član Znanstvenega sveta Agencije za razvojno in raziskovalno
dejavnost, podpredsednik Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje
in znanost pri predsedniku Vlade Republike Slovenije, ki je obravnaval
tudi vse bistvene reformne dokumente. Bil pa je tudi član skupine za
davčne reforme pri Odboru za reforme. Bil je predsednik oz.
podpredsednik nadzornih svetov družb Telekom in Mobitel.
| Evropski jesenki vikend
SEZNAM MODERATORJEV
Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
Cencelj analitik pri KD Group
Primož Cencelj,
Moderator skupine: Globalna ekonomija in trenutna finančna kriza:
kriza prof. dr.
Marko Kranjec
Miha Cerar,, študent informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko
Moderator skupine: Slovenske optične prevare - Spoznavanje nekaterih silnic,
ki soustvarjajo duha v naši državi:
državi Zorko Simčič
mag. Jurij Emeršič,
Emeršič profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje
Moderator skupine: Narodna sprava v Sloveniji in primerjava z ostalimi
evropskimi narodi:
narodi dr. Tamara Griesser - Pečar
Cecilia Mariana Fink,
Fink študentka angleščine in sociologije kulture na Filozofski
fakulteti
ka skupine: Antropološki vidik migracij v EU - Integracija in
Moderatorka
asimilacija priseljencev:
priseljencev dr. Jaka Repič
Robert Jakomin,
Jakomin študent primerjalnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti
Moderator skupine: Prihodnost in obstoj slovenskega jezika:
jezika dr. Janez Dular
Martina Kadunc,
Kadunc študentka ekonomije na Ekonomski fakulteti
Moderatorka skupine: Vzpon rimskega cesarstva? - Evropska unija in Unija za
Sredozemlje:: Veronika Stabej
| Evropski jesenki vikend
Neža Peterle,
Peterle študentka etnologije in kulturne antropologije na Filozofski
fakulteti
Moderatorka
ka skupine: Antropološki vidik migracij v EU - Integracija in
asimilacija priseljencev:
priseljencev dr. Jaka Repič
Ožbej Peterle,
Peterle, študent ekonomije na Ekonomski fakulteti
Moderator skupine: Demografski problemi v EU in ekonomske posledice:
posledice prof. dr.
Bogomir Kovač
Jan Valena,, študent prava na Pravni fakulteti
Moderator skupine: Strateški interesi velesil na Južnem Kavkazu:
Kavkazu Lojze Peterle
Matjaž Venta,
Venta primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti
Moderator skupine:
skupin Energetska politika EU - Analiza stanja in prihodnost
uporabe alternativnih virov:
virov prof. dr. Žiga Turk
Andreja Vister, asistentka v pisarni Lojzeta Peterleta
Organizatorka
Janja Zaplotnik,
Zaplotnik študentka prava na Pravni fakulteti
Moderatorka
ka skupine: Vzpon rimskega cesarstva? - Evropska unija in Unija za
Sredozemlje: Veronika Stabej
| Evropski jesenki vikend
ORGANIZACIJSKE PODROBNOSTI
Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
Organizator
Društvo Združena Evropa
Cankarjeva ulica 11
1000 Ljubljana
Pokrovitelj
• Evropski urad Lojzeta Peterleta
•
Kako do Otočca
Namestitev:
Nastanjeni boste v Hotelu
Šport v triposteljnih sobah.
Naslov:
Grajska cesta 2
8222 Otočec
Tel.++386-7-3848602
Fax.++386-7-3848605
Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov)
in Evropskih demokratov
| Evropski jesenki vikend
Prijava udeležencev
Prijava udeležencev bo potekala med 9.00 in 10.00 uro v
predverju Hotela Šport, kjer boste lahko poravnali prijavnino, ki
znaša 20€.
Dokumentacija
Končni program, seznam gostov z življenjepisi, seznam
udeležencev in drugo dokumentacijo boste prejeli ob prijavi,
Gradivo
Gradivo namenjeno pripravi na Evropski jesenski vikend ste
prejeli po elektronski pošti oziroma vam je na voljo na
elektronskem
naslovu
http://www.peterle.eu/evropskijesenski-vikend/
Zabava
Natančne informacije o družabnih dogodkih vam bomo
sporočili na Otočcu.
Vreme
V soboto bodo padavine čez dan ponehale, od severozahoda se
bo popoldne delno zjasnilo. V nedeljo bo delno jasno z zmerno
oblačnostjo. Pihal bo jugozahodnik.
Kako do Dolenjskih Toplic
| Evropski jesenki vikend
BELEŽKE
Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
| Evropski jesenki vikend
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
_____________________________________________________
| Evropski jesenki vikend
| Evropski jesenki vikend
| Evropski jesenki vikend
VSE ZA PROSTI ČAS
Evropski jesenski vikend
Otočec, 4. – 5. oktober 2008
| Evropski jesenki vikend
SUDOKU
UGANKE
KAJ JE TO? TISTI, KI JO PRODAJA, JE NOČE. TISTI, KI JO KUPUJE, JE NE RABI. TISTI, KI JO RABI, JE
NE VIDI.
VPRAŠANJE ZA TISTE, KI JIH SKRBI PRAVILNA RABA JEZIKA: ALI JE BOLJ PRAVILNO REČI »
RUMENJAK JE BEL« ALI »RUMENJAK JE BELI«?
V NOČI MOŽ NE BO POČIVAL. KAJ BO DELAL? BO MAR ŠIVAL? IGLE JE ZAPIČIL V SUKNJO. SI BO Z
NJIMI KRPAL LUKNJO?
SREDI POLJA JASEN GRAD, SAMA OKNA, NIČ NI VRAT; BOGATINI PRIDEJO, OKNA Z ZLATOM
ZAZIDAJO
STARA BABA ŠKRBASTA, KRAJ VODE POSEDA, SE V ZRCALO GLEDA.