IZVAJANJE POMOČI NA DOMU
IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2012 Vmesno poročilo Ljubljana, maj 2013 Naročnik: MDDSZ, Direktorat za socialne zadeve Kotnikova 28 1000 Ljubljana Skrbnik naloge pri naročniku: Aleš Kenda Št. pogodbe: 41023-28/2012 Izvajalec: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo Rimska 8 1000 Ljubljana Skrbnica naloge pri izvajalcu: Mateja Nagode Naslov poročila: Izvajanje pomoči na domu, analiza stanja v letu 2012 Avtorji poročila: Mateja Nagode, uni. dipl. soc. Lea Lebar, dipl. družb. inf. Št. delovnega poročila Datum izdaje poročila: Izdaja: IRSSV 9/2013 15. maj 2013 03 Kopije: Skrbnik naloge na MDDSZ (1x tiskana verzija, 1x CD) Skrbnica pogodbe na MDDSZ (1x tiskana verzija) Arhiv IRSSV (1x) Prosti izvodi z dovoljenjem naročnika. Odgovorna oseba: mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica IRSSV 2 POGOSTO UPORABLJENE KRATICE APZ CSD IRSSV MDDSZ PND Pravilnik Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen ReNPSV 2006–2010 ReNPSV 2013–2020 SURS Uredba o oprostitvah ZRSZ ZSV Aktivna politika zaposlovanja Center za socialno delo Inštitut RS za socialno varstvo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Pomoč na domu Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev - stari: Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 popr., 127/03, 125/04, 120/05 – Odl. US: Ur. I. 192/05-29, 60/05, 120/05, 2/06 popr., 140/06, 120/07, 90/08, 121/08 in 53/09 - novi: Uradni list RS, št. 45/2010, 28/2011, 104/2011 Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, Ur.l. RS, št. 87/2006, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010, Uradni list RS, št. 39/2006 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Uradni list RS, št. 39/2013 Statistični urad Republike Slovenije Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006-ZUTPG, 62/2010-ZUPJS Zavod RS za zaposlovanje Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr. in 41/07 – popr., 122/2007 Odl. US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre, 62/2010-ZUPJS, 57/2012 Nekateri uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Za osebe, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo, uporabljamo izraz socialna oskrbovalka, saj je ženskega spola skoraj 97 % oseb, ki izvajajo neposredno socialno oskrbo (Smolej in drugi 2010, 26). 3 KAZALO VSEBINE 1. UVOD .................................................................................................................. 6 2. POMOČ NA DOMU KOT SOCIALNOVARSTVENA STORITEV ................................... 8 3. METODOLOGIJA IZVEDBE ANALIZE .................................................................... 12 4. SPREMLJANJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU V LETU 2012 ................................ 15 4.1. Zagotavljanje storitve po slovenskih občinah .............................................. 15 4.2. Organizacije, ki izvajajo pomoč na domu..................................................... 16 4.3. Uporabniki pomoči na domu ...................................................................... 19 4.3.1. 4.3.2. 4.3.3. Uporabniki glede na starost in spol ........................................................................................ 20 Uporabniki glede na upravičenost .......................................................................................... 21 Uporabniki z demenco ............................................................................................................ 22 4.4. Izvajanje pomoči na domu glede na nacionalno postavljene smernice ......... 23 4.5. Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih .......................................... 27 4.6. Struktura cene pomoči na domu ................................................................. 28 4.6.1. 4.6.2. Veljavna cena na uro in celotni stroški na uro ........................................................................ 28 Celotni stroški storitve ............................................................................................................ 34 4.7. Osebe, ki vodijo in koordinirajo pomoč na domu in osebe, ki neposredno izvajajo pomoč na domu .............................................................................................. 37 4.8. Izvajanje pomoči na domu .......................................................................... 39 4.9. Ocena potreb trenutnih in potencialnih uporabnikov pomoči na domu ....... 42 5. SKLEPNE UGOTOVITVE ...................................................................................... 43 6. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 48 7. PRILOGA ........................................................................................................... 51 4 KAZALO SLIK Slika 1: Občine glede na status izvajalca (31. 12. 2012)................................................................................. 18 Slika 2: Število uporabnikov pomoči na domu (20062012) .......................................................................... 19 Slika 3: Starostna piramida (31. 12. 2012) ..................................................................................................... 21 Slika 4: Uporabniki glede na izpolnjevanje pogojev upravičenosti do pomoči (2008–2012) ......................... 22 Slika 5: Realizacija cilja ReNPSV (20062010) (v %) ....................................................................................... 25 Slika 6: Delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu po regijah (2006–2012).................... 26 Slika 7: Sestava pomoči na domu po sklopih opravil (2008–2012) ................................................................ 28 Slika 8: Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro (31. 12. 2012) ............................................................ 29 Slika 9: Povprečna potrjena cena storitve v evrih/uro (2007–2012) .............................................................. 30 Slika 10: Povprečni celotni stroški storitve v evrih/uro (31. 12. 2012) ........................................................... 32 Slika 11: Povprečni celotni stroški storitve v evrih/uro (2007–2012) ............................................................. 33 Slika 12: Sredstva za izvajanje pomoči na domu s strani občin, države in uporabnikov (2008 2012) ........... 36 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Izvajalci pomoči na domu glede na status (2007–2012) ........................................................ 17 Preglednica 2: Število občin glede na status izvajalcev (2007 2012) ............................................................ 18 Preglednica 3: Število uporabnikov pomoči na domu glede na status izvajalcev (31. 12. 2012) ................... 20 Preglednica 4: Število uporabnikov pomoči na domu glede na starost (2006–2012) .................................... 20 Preglednica 5: Realizacija ciljev ReNPSV (2006–2012), ki se vežeta na izvajanje pomoči na domu .............. 24 Preglednica 6: Sestava storitve po vsebinskih sklopih (31. 12. 2012) ............................................................ 27 Preglednica 7: Povprečna potrjena cena in celotni stroški storitve v evrih/uro (2007–2012) ........................ 28 Preglednica 8: Cena storitve za uporabnika in celotni stroški storitve v evrih/uro glede na status izvajalcev (31. 12. 2012) ........................................................................................................................................................ 31 Preglednica 9: Povprečna potrjena cena in celotni stroški pomoči na domu po regijah (31. 12. 2012)......... 34 Preglednica 10: Podatki o finančnih sredstvih, namenjenih zagotavljanju in izvajanju pomoči na domu v evrih (20072012) ................................................................................................................................................. 35 Preglednica 11: Vodenje in koordiniranje ter neposredno izvajanje pomoči na domu (2008 2012)............. 38 Preglednica 12: Povprečno število uporabnikov na eno socialno oskrbovalko (2007–2012) ......................... 38 Preglednica 13: Povprečno število mesečnih obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku, povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v minutah in povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec po regijah (v letu 2012) ............................................................. 40 Preglednica 14: Povprečno število mesečnih obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku, povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v minutah in povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec glede na status izvajalca (v letu 2012) ..................................... 41 Preglednica 15: Število občin glede na časovno dostopnost storitve (31. 12. 2012)...................................... 42 KAZALO PRILOG PRILOGA A: Realizacija cilja ReNPSV, 2012 .................................................................................................... 51 PRILOGA B: Osnovni podatki o izvajanju pomoči na domu v letu 2012 ......................................................... 55 5 1. UVOD Začetki spremljanja izvajanja pomoči na domu1 segajo v leto 2003, ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) prvič pripravilo analizo stanja na tem področju v Sloveniji (več o zgodovini spremljanja glej v Nagode 2009, 130–131 in Lukan Civič 2005). Z namenom vzpostavitve sistematičnega in rednega spremljanja za potrebe oblikovanja nacionalne statistike na področju izvajanja pomoči na domu v okviru mreže javne službe je MDDSZ pooblastilo Inštitut RS za socialno varstvo (v nadaljevanju IRSSV)2, ki od leta 2008 po pooblastilu ministrstva v okviru letnega programa dela in razvoja inštituta redno in sistematično spremlja izvajanje te storitve po vseh slovenskih občinah. Zagotavljanje kakovostnih nacionalnih podatkov o pomoči na domu je pomembno in nepogrešljivo iz več razlogov. Prvi je prav gotovo ta, da je spremljanje stanja in trendov pri organiziranju in izvajanju pomoči na domu predpogoj za vodenje učinkovite in transparentne politike. Drugič, ažurno spremljanje omogoča preverjanje uspešnosti doseganja zastavljenih ciljev nacionalnega programa. Tretjič, podatki predstavljajo temeljni podatkovni vir za delo strokovnjakov, izvajalcev storitve, raziskovalcev, politikov in drugih načrtovalcev razvoja na tem področju. Gre namreč za pomembno in najbolj razširjeno socialnovarstveno storitev v okviru organizirane socialne oskrbe v skupnosti, tj. socialne oskrbe uporabnika na njegovem domu, ki jo je potrebno omogočiti še večjemu številu prebivalstva, in to na območju celotne države. Analiza je torej za stroko izjemnega pomena, saj je edini vir podatkov, ki prikazuje stanje na tem področju na nacionalni ravni in ki kot taka služi pri pripravi smernic in nadaljnjega razvoja socialnega varstva. Na IRSSV smo tako v tesnem sodelovanju z MDDSZ do sedaj pripravili že pet analiz (več v Nagode in drugi 2012), v tem poročilu pa predstavljamo šesto. Najprej na kratko predstavimo pomoč na domu kot socialnovarstveno storitev, kjer posebej poudarimo spremembe v zakonodaji v letu 2012, pojasnimo metodologijo zbiranja podatkov o izvajanju pomoči na domu po vseh slovenskih občinah in nazadnje predstavimo še analizo pridobljenih podatkov. Dobljene rezultate za leto 2012, kjer je to mogoče, primerjamo s podatki iz prejšnjih let (2006–2012). Trende na področju pomoči na domu obravnavamo skozi prizmo uresničevanja ciljev nacionalnega programa - Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (v nadaljevanju ReNPSV 2006–2010). V zadnjem, sklepnem, poglavju na kratko povzamemo stanje na področju zagotavljanja in izvajanja pomoči na 1 V analizi uporabljamo izraz “pomoč na domu”, ki pomeni socialno oskrbo na domu v okviru socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. 2 Naloga IRSSV (ustanovila ga je država) je opravljanje informacijske, analitične, strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno-raziskovalnega dela na področju socialnega varstva. IRSSV je glede na vlogo, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ustanovljen za to, da zagotavlja informacijsko podporo ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo pri oblikovanju ukrepov nacionalne politike socialnega varstva. 6 domu v Sloveniji ter izpostavimo ključne ugotovitve. Zbrani podatki po posameznih občinah so predstavljeni v prilogah. 7 2. POMOČ NA DOMU KOT SOCIALNOVARSTVENA STORITEV Pomoč družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) predstavlja eno izmed socialnovarstvenih storitev. Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko pomoč na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialna oskrba na domu, ki je ena izmed oblik pomoči družini na domu, je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne organizirane oblike praktične pomoči na domu, s katerimi upravičencem vsaj za določen čas nadomestimo institucionalno varstvo v zavodu, v drugi organizirani obliki ali v drugi družini. Standarde in normative socialnovarstvenih storitev, h katerim sodijo tudi storitve socialne oskrbe na domu, določa Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik). V letu 2010 je bil sprejet prenovljen Pravilnik, ki je v primerjavi s prej veljavnim uvedel nekatere spremembe. Omenjeni Pravilnik je bil v letu 2011 še dvakrat spremenjen in dopolnjen3. Socialna oskrba na domu obsega več sklopov opravil: - pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb; vzdrževanje in nego osebnih ortopedskih pripomočkov; - gospodinjsko pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabavo živil in pripravo enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov in odnašanje smeti; postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Pomembna novost, ki jo je z letom 2010 prinesel novi Pravilnik in ki ni le terminološka, je, da je upravičenec upravičen do pomoči na domu le, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov prej navedenih opravil. Socialna inšpekcija opozarja, da se lahko navedeno pravilo razume kot po eno opravilo iz dveh sklopov (dve opravili) ali kot po dve 3 Ur.l. RS, št. 28/2011, Ur.l. RS, št 104/2011. 8 opravilih iz dveh sklopov (štiri opravila) (Arnšek 2013, 18). V pričujoči nalogi določilo obravnavamo kot dve opravili (po eno opravilo iz dveh sklopov). Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugih oseb ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju. Pod temi pogoji so upravičenci do pomoči na domu naslednje skupine oseb: - osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje, - osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja – če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu, - druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, - kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida in so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobni za samostojno življenje, - hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe (oskrbovalka), upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani. Opis procesa in organiziranja socialne oskrbe na domu je bil v letu 20114 spremenjen. Med drugim so bili iz besedila črtani prostovoljni sodelavci. Storitev se začne izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Opis drugega dela storitve je bil v 2011 dopolnjen in se sedaj glasi: “Drugi del storitve zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu”5. Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik. Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med predstavniki 4 5 Ur.l. RS, št. 28/2011. Ur.l. RS, št. 28/2011. 9 izvajalca in upravičencem traja v povprečju osem ur na upravičenca oziroma do 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu, vendar največ 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino. Socialno oskrbo na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci. Prvi del storitve vodi strokovni delavec iz 69. člena ZSV. Drugi del storitve (vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev) opravlja strokovni delavec iz 69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena ZSV z najmanj višješolsko izobrazbo. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci iz 70. člena ZSV, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, osebe, ki se usposabljajo za socialno oskrbo ali nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu. Posamezna opravila neposredne socialne oskrbe lahko pod vodstvom strokovnega delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi izvajajo tudi laični in drugi delavci. Pravilnik določa tudi normativ storitve pomoči na domu, in sicer se storitev organizira po naslednjih načelih: - ugotavljanje upravičenosti, priprava dogovora o izvajanju storitve, organizacija ključnih članov okolja in začetno srečanje: en strokovni delavec na vsakih 200 upravičencev, ki imajo sklenjen dogovor z izvajalcem. Ta normativ se izračuna na povprečno število upravičencev na mesec; - vodenje storitve, koordinacija izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev: 0,5 strokovnega delavca ali sodelavca na vsakih 20 neposrednih izvajalcev oskrbe. V primeru, da neposredni izvajalec oskrbe oskrbuje v povprečju več kot pet uporabnikov, se lahko uporabi normativ 0,55 strokovnega delavca ali sodelavca na 20 neposrednih izvajalcev oskrbe; - neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca – povprečno 110 ur efektivnega dela (letno) na mesec. V primeru, da gre za posebnost naselja (razpršenost uporabnikov, dostopnost do uporabnikov in podobno) ali posebno obravnavo upravičencev, lahko povprečno število efektivnih ur na mesec odstopa za največ 10 %. Odstopanja, določena v prejšnjih dveh alinejah, so možna v dogovoru z občino. Cena standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v mreži javne službe, se določa po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik o metodologiji oblikovanja cen). Sprejet je bil tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev6, ki je stopil v veljavo v januarju 2012. Slednji opredeljuje naslednje stroške storitve: 6 Ur.l. RS, št. 6/2012. 10 - stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora7, stroški vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in stroški za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov. Po prenovljenem pravilniku se pri določanju cene storitve pomoč na domu upoštevajo navedeni stroški storitve tako, da se le ti najprej zmanjšajo za oprostitev kot je določena v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Uredba o oprostitvah). Preostanek stroškov se nato zmanjša za subvencijo v višini najmanj 50 % stroškov storitve, ki jo je dolžna zagotoviti občina. Od preostanka stroškov se odšteje še morebitna višina subvencije s strani Republike Slovenije, ki jo določi Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ). Ostanek stroškov se deli s številom efektivnih ur vseh neposrednih izvajalcev oskrbe na mesec. Prenovljeni pravilnik dodaja dve še določili, in sicer: - v primeru, da je uporabnik deležen storitve pomoč na domu v občini, v kateri ima začasno prebivališče, jo prejema po ceni, kot velja v občini začasnega prebivališča. Občina stalnega prebivališča je dolžna zagotoviti občinsko subvencijo v višini, kot sicer znaša subvencija v občini začasnega prebivališča uporabnika. V primeru, da je uporabnik upravičen tudi do oprostitve v skladu z Uredbo o oprostitvah, občina stalnega prebivališča zagotovi tudi sredstva za doplačilo v višini oprostitve v skladu z odločbo centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD); - občina stalnega prebivališča je dolžna zagotavljati subvencijo in morebitna sredstva za oprostitev svojega občana največ leto dni, vendar pa se lahko ta rok podaljša s soglasjem občine. 7 Kot je določeno pri prvem delu storitve v pravilniku, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev. 11 3. METODOLOGIJA IZVEDBE ANALIZE ZSV v 43. in 99. členu določa, da organizacija pomoči na domu spada v pristojnost občine, saj mora občina s pogodbo z javnim zavodom ali s podelitvijo koncesije zagotoviti mrežo javne službe na tem področju. Iz tega sledi, da pomoč na domu lahko izvajajo javni zavodi ali zasebni izvajalci, ki jim je občina podelila koncesijo/pogodbo za opravljanje te socialnovarstvene storitve in s tem zagotovila mrežo javne službe. Z višino subvencije k storitvi, ki mora po 17. členu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen znašati najmanj 50 % stroškov storitve, občina uravnava tudi ceno storitve. Občine so torej subjekti, za katere je mogoče upravičeno predvidevati, da imajo največ informacij o izvajanju pomoči na domu in da so verodostojen in zanesljiv vir podatkov. Iz tega razloga IRSSV, tako kot je pred njim že MDDSZ, vsako leto zaprosi vse slovenske občine za podatke o izvajanju pomoči na domu. Inštrument, ki ga pri tem uporabljamo, je anketni vprašalnik. Prevzeli smo ga od MDDSZ, vsako leto ga v sodelovanju z njim sproti prilagajamo ter ga glede na povratne informacije poročevalcev in glede na vsebinske trende tudi spreminjamo in izboljšujemo. Z anketnim vprašalnikom pridobivamo večinoma kvantitativne podatke, ki predstavljajo uradno nacionalno statistiko na področju mreže javne službe pomoči na domu v Sloveniji. Letošnji anketni vprašalnik je, podobno kot prejšnja leta, sestavljen iz šestih sklopov vprašanj, ki se nanašajo na: - podatke o občini, - podatke o organizaciji, ki v posamezni občini izvaja storitev pomoči na domu oziroma ima podeljeno koncesijo, - podatke o uporabnikih pomoči na domu, - podatke o strukturi storitve pomoči na domu po vsebinskih sklopih, - podatke o strukturi cene pomoči na domu, - podatke izvajanju pomoči na domu ter izvajalkah storitve. Podatke za leto 2012 smo začeli zbirati 5. 2. 2013, ko smo vsem slovenskim občinam poslali dopis in anketni vprašalnik o izvajanju pomoči na domu v njihovi občini. Anketni vprašalnik, ki ga je po običajni in elektronski pošti prejelo 2118 slovenskih občin, smo predhodno uskladili z naročnikom (MDDSZ). Vprašalnik je bil dostopen tudi na spletnem naslovu IRSSV9, letos pa smo občinam prvič ponudili tudi možnost izpolnitve vprašalnika preko spleta10. K izpolnitvi anketnega vprašalnika smo občine ponovno pozvali z dopisom, poslanim 22. 2. 2013. Občine, ki nam do 1. 3. še niso poslale izpolnjenega vprašalnika, smo 8 V letu 2012 je delovalo 211 občin. Občina Ankaran bo kot samostojen subjekt začela delovati v letu 2014. www.irssv.si 10 Vprašalnik je bil dostopen preko spletne strani www.1ka.si. 9 12 nato pozvali še po telefonu. Pozivanje občin je potekalo dokler nismo prejeli izpolnjenih anketnih vprašalnikov vseh naslovljenih občin (16. 4. 2013), kar pomeni, da je zbiranje podatkov trajalo dobra dva meseca. Sledila je logična kontrola prispelih vprašalnikov in nato še razjasnjevanje morebitnih nejasnosti v odgovorih (po elektronski pošti ali po telefonu). Lahko rečemo, da analiza odraža dokaj natančen posnetek stanja na področju izvajanja pomoči na domu v letu 2012 in vsebuje najrelevantnejše podatke, ki so v tem trenutku na tem področju v Sloveniji dosegljivi. Namen tokratne analize je predvsem prikazati stanje v letu 2012. Poleg tega v analizi, kjer je to možno, prikazujemo tudi trende, ki se nakazujejo iz do sedaj zbranih podatkov (2006– 2012). Ko govorimo o časovni vrsti oziroma ko primerjamo podatke, zbrane v zadnjih sedmih letih (2006–2012), moramo biti pozorni predvsem na časovni zajem podatkov, ki je po posameznih letih različen, in sicer: - prvo zbiranje podatkov smo izvedli ob koncu leta 2007 in v začetku leta 2008, analiza pa je obravnavala stanje (oziroma mesečno povprečje) v letu 200611 ter v prvi polovici leta 2007 (Smolej in drugi 2008); - drugo zbiranje podatkov je potekalo jeseni 2008, analiza se je nanašala na stanje v prvi polovici leta 2008 (Smolej in drugi 2009); - tretje zbiranje podatkov smo izvedli v začetku leta 2010, analiza se je nanašala na stanje v letu 2009 oziroma na stanje na dan 1. 12. 2009 (Smolej in drugi 2010); - četrto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2011, analiza se je nanašala na stanje v letu 2010 oziroma na dan 1. 12. 2010 (Nagode in drugi 2011); - peto zbiranje podatkov je potekalo v začetku leta 2012, analiza pa se je nanašala na stanje v letu 2011, natančneje, stanje na dan 31. 12. 2011 (Nagode in drugi 2012); - šesto zbiranje podatkov, na katerem temelji pričujoča analiza, je potekalo v začetku leta 2013, analiza pa se nanaša na stanje v letu 2012, na dan 31. 12. 2012. Odkar poteka zbiranje podatkov smo torej postopoma prešli na kontinuirano spremljanje celega leta na presečni datum: 31. 12.12 Kljub temu da se časovni zajem podatkov (referenčno obdobje/datum) po posameznih letih razlikuje, lahko z določenimi omejitvami opazujemo neprekinjeno časovno vrsto v večjem delu podatkov. Podatke z različnih časovnih točk smo tako v analizi pogosto obravnavali enakovredno. Kot smo že zapisali, smo sčasoma določena vprašanja izločili (na primer spol socialnih oskrbovalk), nekatera dodali (na primer spol uporabnikov, število dementnih oseb), druga pa spremenili (na primer celoten obseg sredstev, sestava storitve). Te spremembe smo uvedli predvsem zato, da vprašalnik ne bi bil predolg, prezahteven in preveč obremenjujoč za poročevalce. Primerjava nekaterih podatkov zato ni niti mogoča niti smiselna. Ob tem bi radi 11 Za to leto smo zbirali le podatke o številu uporabnikov pomoči na domu in o njihovi starosti. Torej, koliko je bilo upravičencev na ta dan in ne koliko uporabnikov je na ta dan prejelo storitev. Izbira referenčnega datuma je pogojena z ostalimi statistikami, saj je ta datum najpogosteje uporabljen (glej Statistični urad Republike Slovenije). 12 13 opozorili tudi na to, da so podatki iz prvih let zbiranja (2006, 2007) manj popolni od podatkov, pridobljenih v zadnjem zbiranju (2012), zato jih pogosto izpuščamo iz pregleda. Dejstvo je, da smo na IRSSV pri prvem zbiranju podatkov največ truda vložili predvsem v to, da bi bil zajem podatkov kolikor je mogoče popoln. Z drugimi besedami, prizadevali smo si, da bi prejeli odgovore od vseh občin in pri tem nismo bili toliko pozorni na vsebino podatkov. Ker je bilo to prvo leto poročanja, nismo imeli osnovnih meril oziroma izhodiščnega stanja, po katerem bi lahko presojali, kako natančni in verodostojni so pridobljeni podatki. Pripravljavci analize se zavedamo nepopolnosti nekaterih podatkov, vendar lahko po drugi strani zagotovimo, da so podatki iz leta v leto bolj zanesljivi in natančni. Kakovost podatkov je namreč odvisna od različnih dejavnikov, predvsem od učinkovitosti sodelovanja, vzajemnega interesa in poročevalske ozaveščenosti vseh akterjev, ki sodelujejo v procesu zbiranja in sporočanja podatkov (IRSSV, predstavniki občin, izvajalci storitve). Na kakovost zbranih podatkov verjetno vplivajo tudi letne analize, ki so v elektronski obliki javno dostopne na spletnih straneh tako IRSSV kot MDDSZ, poleg tega pa jih posredujemo tudi vsem slovenskim občinam in izvajalcem pomoči na domu. Ob pregledovanju analize poročevalci nemalokrat odkrijejo še kakšno napako oziroma nepravilnost in nas nanjo tudi opozorijo. 14 4. SPREMLJANJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU V LETU 2012 4.1. Zagotavljanje storitve po slovenskih občinah Pomoč na domu se je v okviru mreže javne službe na dan 31. 12. 2012 izvajala v 203 slovenskih občinah. Ugotavljamo, da na ta dan v osmih občinah ni bilo nobenega uporabnika pomoči na domu, od tega: - je imelo pet občin (Hodoš, Kostel, Solčava, Zavrč in Žetale) sklenjeno koncesijo/pogodbo z izvajalcem in tudi potrjeno ceno ure pomoči na domu; - ena občina (Osilnica) je že v letu 2011 sklenila pogodbo o izvajanju s pristojnim CSD, vendar v praksi do izvajanja še ni prišlo, niti niso sprejeli cene za izvajanje pomoči na domu; - dve občini (Horjul in Jezersko) nista niti podelili koncesije za izvajanje pomoči na domu niti nista sklenili pogodbe z javnim zavodom. V obdobju spremljanja izvajanja pomoči na domu (2006–2012) se je polagoma zmanjševalo število občin, v katerih uporabnikov te storitve ni bilo. V preteklih treh letih smo beležili od devet do enajst takšnih občin, letos je takšnih občin osem, kar je najmanj do sedaj. Razlogi, da uporabnikov storitve v omenjenih občinah ni bilo, so različni. Po razgovorih s predstavniki občin v prvi vrsti ugotavljamo, da je povpraševanje po storitvi v teh občinah, kjer gre večinoma za vaška okolja z malo prebivalci, relativno nizko in da se ljudje pogosteje odločajo bodisi za institucionalno varstvo, največkrat pa jim pomagajo njihovi svojci ali sosedje (družinska in sosedska pomoč). To so kot vzrok navedle štiri občine (Hodoš, Kostel, Solčava in Žetale), ki so imele sklenjeno koncesijo z izvajalcem in potrjeno ceno pomoči na domu, vendar pa na dan 31. 12. 2012 niso beležile nobenega uporabnika. V občini Zavrč posebej poudarijo, da je ključni razlog, zakaj se uporabniki za storitev ne odločijo, cenovni (cena za uporabnika je ena izmed višjih v Sloveniji in znaša 9,07 EUR). V ostalih občinah (Osilnica, Horjul in Jezersko) potreb po storitvah ne zaznavajo, v primeru, da bi se potreba pojavila, bi storitev, kot trdijo predstavniki občin, tudi zagotovili. V občini Horjul so na primer v letu 2011 sklenili pogodbo s CSD Ljubljana Vič – Rudnik, ki je izvedel analizo potreb po pomoči na domu med občani. Ugotovili so, da nihče ne želi oziroma ne potrebuje pomoči na domu. V kolikor bi bila storitev popolnoma brezplačna, bi se tri osebe odločile za prinos hrane. Občina se je povezala tudi s patronažno službo ter lokalnim društvom upokojencem. Obljubljajo, da v kolikor se bo v prihodnje pokazala potreba po storitvi, jo bodo svojim občanom tudi zagotovili. 15 Razlog, da na dan 31. 12. 2012 ni bilo uporabnikov, je tudi metodološki in se veže na časovni zajem podatkov. V analizi uporabljamo presečni datum in ne obdobje celega leta, kar pomeni, da štejemo uporabnike samo na ta datum ne glede na to, koliko uporabnikov je bilo tekom leta. Možno je, da je občina v letu 2012 sicer imela uporabnike pomoči na domu, vendar ne tudi ob koncu leta. V letu 2012 je takšen primer le občina Žetale, ki ob koncu leta ni imela uporabnikov, tekom leta pa zgolj eno uporabnico. Občine so po 43. členu ZSV dolžne organizirati socialnovarstveno storitev pomoči na domu za svoje občane, kar pomeni, da morajo zagotoviti mrežo javne službe na tem področju ter skleniti pogodbo ali podeliti koncesijo za izvajanje te socialnovarstvene storitve vsaj enemu izvajalcu. V letu 2006 šest občin ni zagotovilo storitve svojim občanom (Cankova, Horjul, Jezersko, Loški potok, Osilnica, Preddvor), v letu 2012 sta takšni občini še dve Jezersko in Horjul. Stanje na področju organiziranja in zagotavljanja pomoči na domu se je torej z leti nekoliko izboljšalo, čeprav storitev, kljub zakonski obvezi, še vedno ni zagotovljena v vseh občinah. V nekaterih občinah pa, kot kaže naša analiza, je zagotovljena le pravno formalno. 4.2. Organizacije, ki izvajajo pomoč na domu V večini občin, ki so v letu 2012 zagotavljale izvajanje pomoči na domu, mrežo javne službe na tem področju izvaja en izvajalec, le v občinah Ajdovščina in Ljubljana jo izvajata dva izvajalca (v Ajdovščini CSD Ajdovščina in Zavod Pristan Podnanos, v Ljubljani pa Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Zavod Pristan Podnanos). Slovenske občine so imele konec leta 2012 sklenjeno koncesijo oziroma pogodbo o izvajanju socialnovarstvene storitve pomoči na domu s 77 različnimi izvajalci, med njimi je bilo največ CSD (37). CSD so tisti, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti pričeli razvijati storitev pomoči na domu v slovenskem prostoru in, kot vidimo, so še danes med številčnejšimi organizatorji in ponudniki te storitve (več o zgodovini razvoja pomoči na domu v Nagode 2012). Ne glede na to pa skozi zadnja leta opažamo upad števila CSD kot izvajalcev pomoči na domu ter porast števila domov za starejše in zasebnikov s koncesijo občine. V letu 2012 je bilo tako v primerjavi z letom 2011 pet CSD manj: - v občinah Litija in Šmartno pri Litiji je CSD Litija zamenjal Dom Tisje; - v občini Medvode je CSD Ljubljana – Šiška zamenjal Comett – Zavod za pomoč in nego na domu; - v občinah Idrija in Cerkno je CSD Idrija zamenjal Dom upokojencev Idrija d.o.o.; - v občini Lovrenc na Pohorju je CSD Ruše zamenjal Zavod za patronažo in dolgotrajno oskrbo na domu, Hriberšek Danica, Lovrenc na Pohorju; - v občini Metlika je CSD Metlika nadomestil Dom počitka Metlika. Ugotavljamo, da se je od leta 2007 skupno število različnih izvajalcev rahlo povišalo, in sicer od 72 v letu 2007, na 77 v letu 2012. V tem času je pomoč na domu v okviru mreže 16 javne službe prenehalo izvajati osem CSD13 in en posebni zavod14, vstopilo pa je sedem domov za starejše15. V tem obdobju se je v javno mrežo zagotavljanja pomoči na domu na novo vključilo 12 zasebnikov, izstopili pa so štirje16. PREGLEDNICA 1: IZVAJALCI POMOČI NA DOMU GLEDE NA STATUS (2007–2012) Center za socialno delo Dom za starejše in posebni zavod Specializiran zavod za PND* Zasebnik s koncesijo občine** Skupaj 2007 (januar–junij) N 45 15 3 9 72 2009 (1. 12.) N 43 16 3 12 74 N 37 21 2 17 77 2012 (31. 12.) AS MIN MAX 3,3 1 15 2,4 1 7 3,0 1 5 1,9 1 7 2,7 1 15 * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo. V povprečju je v letu 2012 en izvajalec izvajal pomoč na domu za 2,7 občin; podobno kot v letu 2011 (2,8). Kot je razvidno iz Preglednice 1, CSD v primerjavi z ostalimi tipi izvajalcev povprečno pokrivajo največje število občin (3,3 na en CSD), med njimi največ CSD Ptuj. Ta javni zavod je pomoč na domu v letu 2012 izvajal v kar 15 občinah. Sledi mu CSD Murska Sobota, ki je v letu 2012 zagotavljal pomoč na domu v 11 občinah 17. Število občin pri ostalih tipih izvajalcev je v povprečju nekoliko nižje. Domovi za starejše tako pokrivajo povprečno eno občino manj (2,4 na en dom), med njimi največ Dom starejših občanov Novo mesto, ki pomoč na domu izvaja v občinah Dolenjske Toplice, Mirna peč, Novo mesto, Straža, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk. Povprečje je nizko predvsem pri zasebnikih s koncesijo občine (1,9 na enega izvajalca), med katerimi z visokim številom občin izstopata Zavod Pristan, ki pomoč na domu izvaja v občinah Ajdovščina, Hrpelje-Kozina, Kamnik, Komen, Ljubljana in Vipava, v letu 2012 pa prvič tudi v občini Log - Dragomer18, in Comett – Zavod za pomoč in nego na domu, ki pomoč izvaja v občinah Domžale, Moravče, Vodice in v letu 2012 prvič tudi v občini Medvode19. Kar 58,8 % zasebnikov pomoč na domu izvaja zgolj v eni občini. Med specializirane zavode za pomoč na domu sodita le Center za pomoč na domu Maribor in Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Prvi pomoč na domu izvaja v petih občinah podravske regije (Duplek, Hoče – Slivnica, Maribor, Rače-Fram, Starše), medtem ko je Zavod za oskrbo na domu specializiran zgolj za Ljubljano. 13 Idrija, Ljubljana – Šiška, Litija, Metlika, Ruše, Slovenj Gradec, Kamnik in Domžale. Prizma Ponikve. 15 Koroški dom starostnikov - PE Slovenj Gradec, Dom počitka Metlika, Dom Tisje, Dom upokojencev Vrhnika, Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom starejših občanov Preddvor, Dom Danice Vogrinec Maribor 16 Zavod Pelikan Karitas, Pomurski socialni servis, Zora plus, d.o.o., KIP Vizija, d.o.o. 17 V letu 2013 je CSD Murska Sobota izvajanje storitve prenesel na naslednje izvajalce: Dom starejših Rakičan, Zavod DOMANIA, Dom starejših Kuzma in Posebni socialno-varstveni zavod Hrastovec – enota Hodoš. 18 V letu 2011 je pomoč na domu v občini Log - Dragomer izvajal CSD Vrhnika. 19 V letu 2011 je pomoč na domu v občini Medvode izvajal CSD Ljubljana – Šiška. 14 17 Med izvajalci pomoči na domu po številu, kljub postopnemu prenašanju storitve na druge izvajalce, še vedno prevladujejo CSD. V letu 2012 so namreč pomoč na domu izvajali v več kot polovici slovenskih občin, kot je razvidno tudi iz Slike 1. SLIKA 1: OBČINE GLEDE NA STATUS IZVAJALCA (31. 12. 2012) Trend izvajanja pomoči na domu po slovenskih občinah glede na status izvajalca za obdobje 2007-2012 prikazujemo v naslednji preglednici. Od leta 2007 do leta 2012 se je povečalo število občin, ki so zagotavljanje storitve prepustile v roke zasebniku (tj. za 14 občin) ali domu za starejše (tj. za 8 občin), zmanjšalo pa se je število občin, kjer storitev izvaja CSD (tj. za 13 občin) ali specializiran zavod za pomoč na domu (tj. za 3 občine). PREGLEDNICA 2: ŠTEVILO OBČIN GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV (20072012) 2007 (januar– junij) 2008 (januar- 2009 (1. 12.) 2010 (1. 12.) 2011 2012 (31. 12.) (31. 12.) –junij) Center za socialno delo 135 136 135 134 133 122 Dom za starejše in posebni zavod 42 45 42 42 45 50 Specializiran zavod za PND* 9 9 7 7 7 6 Zasebnik s koncesijo občine** 19 17 24 26 27 33 Skupaj 205 207 208 209 212 211 * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. 18 4.3. Uporabniki pomoči na domu Na dan 31. 12. 2012 je bilo v Sloveniji 6.583 uporabnikov pomoči na domu, kar je 41 manj kot v preteklem letu. Število uporabnikov te storitve je sicer od leta 2006 do 2011 počasi naraščalo, ob koncu leta 2012 pa prvič beležimo rahel upad uporabnikov glede na prejšnje leto. SLIKA 2: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU (20062012) Na dan 31. 12. 2012 je bilo največ uporabnikov pomoči na domu v občini Ljubljana, in sicer 748, kar je 6 manj kot leto prej. Nad 200 uporabnikov so imele, podobno kot v letu 2011, tudi naslednje štiri občine: Maribor (348), Novo mesto (301), Celje (267) in Nova Gorica (206). Z analizo v letu 2011 (Nagode in drugi 2011) smo ugotovili, da je bilo v letu 2010 med prejemniki pomoči na domu v okviru mreže javne službe 12 % takšnih uporabnikov, ki so prejemali zgolj pripravljen obrok, kar v tem primeru predstavlja le eno od storitev socialnega servisa. Kljub temu da za leto 2012 tega nismo ponovno eksplicitno preverjali, na podlagi pogovorov z izvajalci storitve in na podlagi izpolnjenih vprašalnikov (v delu o sestavi storitve) predvidevamo, da je med uporabniki pomoči na domu tudi v letu 2012 določen delež takšnih, ki prejemajo zgolj pripravljen obrok. Z velikim povprečnim številom uporabnikov glede na tip izvajalca izstopata specializirana zavoda za pomoč na domu, ki pokrivata dve največji slovenski mesti in imata posledično izstopajoče visoko število uporabnikov. Izmed ostalih tipov imajo najvišje povprečno število uporabnikov domovi za starejše in posebni zavodi (82,7), sledijo jim CSD (80,2). Če primerjamo javne zavode z zasebniki, ugotovimo, da imajo zasebniki v povprečju manj uporabnikov20. 20 Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli Mann Whitney U-test. Razlike so bile statistično značilne pri 5-odstotni stopnji značilnosti (p<0,05). 19 PREGLEDNICA 3: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV (31. 12. 2012) Število uporabnikov (31. 12. 2012) AS MIN MAX 80,2 12 410 82,7 3 366 534,5 425 644 Center za socialno delo Dom za starejše in posebni zavod Specializiran zavod za PND* N 36 21 2 Zasebnik s koncesijo občine** 17 52,3 3 247 Skupaj 76 86,6 3 644 Javni: 95,6 (N=59) Zasebni: 52,3 (N=17) / * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo. 4.3.1. Uporabniki glede na starost in spol Več kot 60 % uporabnikov pomoči na domu je bilo ob koncu leta 2012 starih 80 let in več (4.102 uporabnikov). Njihov delež med uporabniki pomoči na domu v letu 2012 je glede na prejšnje leto večji za skoraj 5 odstotnih točk (glej Preglednica 4). Delež uporabnikov v starosti 65 let in več glede na prejšnje leto ostaja nespremenjen (tj. 88,1 %), prav tako delež uporabnikov v starosti do 65 let (tj. 11,9 %). Delež uporabnikov v starosti 18 let ali manj je bil ob koncu leta 2012 le 0,2-odstoten. Delež oseb, starih 80 let in več se, podobno kot v celotni slovenski populaciji21, konstantno povečuje. PREGLEDNICA 4: ŠTEVILO UPORABNIKOV POMOČI NA DOMU GLEDE NA STAROST (2006–2012) leto število vseh uporabnikov 0-64 (v %) 13,4 uporabniki glede na starost 65 + 65 + 80 + (število) (v %) (število) 4.612,9 86,6 2.624,1 2006 (celo leto)* 5.328,1 0-64 (število) 714 80 + (v %) 49,2 2007 (januar–junij)* 5.595,2 714,9 12,8 4.880,3 87,2 2.723,7 0,7 2008 (januar– junij)* 5.780 682,4 11,8 5.096,8 88,2 3.085,6 53,4 2009 (1. 12.)** 2010 (1. 12.)** 2011 (31. 12.)*** 2012 (31. 12.)*** 6.502 6.575 6.624 6.583 826 811 790 782 12,7 12,3 11,9 11,9 5.676 5.764 5.834 5.801 87,3 87,7 88,1 88,1 3.470 3.674 3.814 4.102 53,4 55,9 57,6 62,3 * Povprečno število uporabnikov na mesec; ** število uporabnikov na dan 1. 12.; *** število uporabnikov na dan 31. 12. Podatke smo, tako kot že za leto 2011, zbirali tudi po petletnih starostnih skupinah glede na spol. Podobno kot lani ugotavljamo, da z naraščanjem starosti narašča tudi delež žensk v primerjavi z deležem moških. Razlike so najbolj opazne v starostnih skupinah med 70 do 94 21 V prvi polovici leta 2007 je bilo po podatkih SURS-a v celotni populaciji 3,5 % oseb v tej starostni skupini, v prvem polletju 2009 jih je bilo 3,8 %, konec leta 2010 4,0 %, konec leta 2011 4,2 %, konec leta 2012 pa 4,4 %. Iz SI-Stat podatkovnega portala smo uporabili podatke za naslednja obdobja: 2007H1, 2009H2, 2010H2, 2011H2, 2012H2. 20 let, kjer je žensk (3.736) več kot enkrat več od moških (1.650). Sicer pa je tudi v celotni populaciji prejemnikov pomoči na domu v okviru mreže javne službe precej več žensk kot moških, in sicer je žensk približno dve tretjini (65,9 %), tj. 4.336. SLIKA 3: STAROSTNA PIRAMIDA (31. 12. 2012) 4.3.2. Uporabniki glede na upravičenost Občinam smo zastavili vprašanje o sestavi uporabnikov pomoči na domu glede na izpolnjevanje pogojev za upravičenost do pomoči, enostavneje rečeno, želeli smo ugotoviti sestavo uporabnikov glede na vzrok (telesne okvare, bolezni in stanja), zaradi katerega so upravičeni do pomoči na domu in jo iz tega naslova tudi dejansko prejemajo. V letu 2012 je velika večina (86,3 % oziroma 5.682) uporabnikov pomoči na domu do te storitve upravičena zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, precej manj (5,8 % oziroma 379 uporabnikov) je kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje. Sledijo druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij (4,2 % oziroma 278 uporabnikov), in osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja (3,4 % oziroma 224 uporabnikov). Najmanj je hudo bolnih otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva (0,3 % oziroma 20 uporabnikov). 21 SLIKA 4: UPORABNIKI GLEDE NA IZPOLNJEVANJE POGOJEV UPRAVIČENOSTI DO POMOČI (2008–2012)22 2012 86,3 3,4 4,2 5,8 2011 85,7 3,0 4,1 6,9 2010 81,9 3,7 4,4 9,8 2009 83,6 4,2 4,9 7,2 2008 83,9 3,5 4,7 7,6 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% starost (5682 uporabnikov) status invalida (ZDVDTPO) (224 uporabnikov) invalidi s pravico do tuje pomoči in nege (278 uporabnikov) kronična bolezen (379 uporabnikov) 100% hudo bolni otroci (20 uporabnikov) V zadnjih letih opažamo (glej Slika 4), da zaradi starosti oziroma pojavov, ki spremljajo starost, pomoč na domu prejema vse večji odstotek oseb (81,9 % v letu 2010, 85,7 % v letu 2011 in 86,3 % v letu 2012), manj pa je kronično bolnih oseb in oseb z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, so pa po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje (9,8 % v letu 2010, 6,9 % v letu 2011 in 5,8 % v letu 2012). 4.3.3. Uporabniki z demenco Na Fakulteti za socialno delo so izvedli raziskavo o življenju oseb z demenco in med drugim ugotovili, da tako neformalni oskrbovalci kot tudi formalne oskrbovalke večkrat nimajo dovolj znanja o tem, kako ustrezno ravnati in sodelovati z osebo z demenco, in da bi zato potrebovali dodatna izobraževanja in usposabljanja za tovrstno delo (Mali in drugi 2011, 112). Formalni oskrbovalci, kot poudarja Perko (2011, 158), si želijo več informacij in pisnih gradiv o tem, kako osebe z demenco živijo v skupnosti, o njihovih potrebah, predvsem pa o dobrih praksah in načinih dela z osebami z demenco (Perko 2011, 158). Da je pomoč na domu neprilagojena potrebam osebam z demenco, ugotavlja tudi Volčini (2010, 73). Zaradi navedenih ugotovitev in vse pogostejšega opozarjanja izvajalcev in stroke, da je med uporabniki pomoči na domu čedalje več oseb z demenco, kar je deloma verjetno tudi posledica naraščanja števila starejših uporabnikov (več kot 80 let), smo v letu 2012 v vprašalnik prvič vključili tudi oceno števila uporabnikov pomoči na domu z demenco 23. Glede na to, da izvajalci v svojih evidencah podatka o bolnikih z demenco sistematično ne vodijo, smo jih prosili, da podajo oceno o številu uporabnikov, za katere izvajajo storitev pomoči na domu in za katere menijo, da so dementni. Nekatere občine nam podatka sicer 22 23 V legendi je v oklepaju zapisano število uporabnikov za leto 2012. Ne glede na stadij demence. 22 niso zagotovile24, kljub temu pa na podlagi podatkov 186 občin25 ugotavljamo, da je bilo takšnih uporabnikov na dan 31. 12. 2012 1.431. To na populaciji 186 občin v povprečju predstavlja kar 25,5 % uporabnikov. 4.4. Izvajanje pomoči na domu glede na nacionalno postavljene smernice Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 20062010 (ReNPSV 20062010) na katero se nanašamo v tem poročilu, je predvidevala zagotovitev pomoči na domu za vsaj 10.000 oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, in za vsaj 900 oziroma 0,05 % drugih odraslih oseb, ki potrebujejo pomoč na domu ali mobilno pomoč zaradi duševne, telesne ali senzorne motnje, hude bolezni ali drugih razlogov. Dne 24. aprila 2013 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 20132020 (ReNPSV 20132020), ki pa predvideva 3,5 % vključenost (oziroma okoli 14.000 oseb) ciljne populacije26 v dnevno obravnavo v različne (tudi nove) oblike pomoči na domu, vključno z oskrbo v oskrbovanih stanovanjih. Kakšna je realizacija ciljev glede na nacionalno postavljene smernice (ReNPSV 20062010), prikazujemo v naslednji preglednici. Za izračun smo uporabili podatke o številu uporabnikov pomoči na domu starih 65 let in več, ki smo jih pridobili iz podatkovne baze IRSSV, ter podatke Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) o številu prebivalcev, starih 65 let in več27. Izračun temelji na agregatnih podatkih28. 24 S podatkom ne razpolagajo; ali pa menijo, da bi bila ocena neprimerna in laična. Ostale občine nam podatka niso posredovale. 26 Tj. osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje. 27 Iz podatkovnega portala SI-STAT smo uporabili podatke o številu prebivalcev, starih 65 let ali več za naslednja obdobja: 2006H2, 2007H1, 2008H1, 2009H2, 2010H2 in 2011H2. 28 Povprečna realizacija, izračunana na podlagi povprečja vseh občin, se bistveno ne razlikuje od realizacije, izračunane na agregatni ravni, je pa običajno nekoliko nižja. Na primer povprečna realizacija za leto 2010 znaša 54,8 %, za leto 2009 znaša 54,5 % in za leto 2008 pa 49,9 %. 25 23 PREGLEDNICA 5: REALIZACIJA CILJEV RENPSV (2006–2012), KI SE VEŽETA NA IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Cilj: zagotovitev pomoči na domu za vsaj 10.000 oseb, starih 65 let ali več, kar predstavlja 3 % oseb v tej starostni skupini. Število prejemnikov PND 65+/ število starih 65+ v populaciji 4.612,7*/ 316.338 4.880,3*/ 319.631 5.096,8*/ 326.847 5.676**/ 336.860 5.764**/ 339.207 30 5.827 **/341.192 5.801**/348.680 Učinek (v %) 1,5 1,5 1,6 1,7 1,7 1,7 1,7 Cilj: zagotovitev pomoči na domu za vsaj 900 odraslih oseb (oziroma najmanj 0,05 % odraslih oseb, ki potrebujejo pomoč na domu ali mobilno pomoč zaradi duševne, telesne ali senzorne motnje, hude bolezni ali drugih razlogov)29. Realizacija (v %) Število odraslih, ki prejemajo PND 48,6 50,9 52,0 56,2 56,6 57,0 55,5 / 714,8* 682,4* 826** 812 ** (OP) 784** (OP) 773** Realizacija (v %) / 79,4 75,8 91,8 90,2 87,1 85,9 * Povprečno število uporabnikov na mesec; ** število uporabnikov na dan; (OP) upoštevana je populacija od 15-65 let. Kot lahko vidimo v zgornji preglednici, sta bila v letu 2012 oba cilja realizirana več kot 50-odstotno. Realizacija cilja, ki se nanaša na osebe, mlajše od 65 let, je dosegla 85,9 %. Že od začetka izvajanja ReNPSV 2006–2010 pa je bolj problematična realizacija cilja, ki se nanaša na vključitev uporabnikov, starih 65 let in več. Pomoč na domu se je v letu 2012 izvajala za 5.801 oziroma 1,7 % oseb, starih 65 let in več, kar pomeni, da je predviden cilj realiziran 55,5-odstotno. Trend naraščanja števila starejših uporabnikov te storitve je sicer opazen (glej Preglednico 4), vendar za delež starejših, ki so vključeni v to storitev, lahko rečemo, da v zadnjem obdobju stagnira. Naraščanje števila prebivalcev starih 65 let in več je hitrejše kot naraščanje števila starejših, vključenih v pomoč na domu. Podatki kažejo, da zastavljeni cilj, to je, zagotovitev socialne oskrbe na domu za vsaj 10.000 oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, leta 2012 absolutno ni bil realiziran. Problem še vedno predstavljajo velike razlike pri zagotavljanju pomoči na domu med občinami. Če se osredotočimo samo na populacijo starejših, vidimo, da obstajajo občine, ki so v letu 2012 dosegle zastavljeni cilj nacionalnega programa ali ga celo presegle. To je uspelo 27 občinam; v letu 2011 je bilo takšnih občin 28, v letu 2010 26, v letih 2008 in 2009 pa 22. Občine Novo mesto, Podčetrtek, Renče – Vogrsko, Šentjernej in Kozje so cilj realizirale več kot 130-odstotno, kar pomeni, da je v njihovih občinah v storitev pomoči na domu vključenih med 3,9 % in 5,0 % občanov, starih 65 let ali več. Po drugi strani pa imamo tudi občine, ki še vedno ne zagotavljajo pomoči na domu (kar smo pojasnili že v poglavju o zagotavljanju storitve), in občine, ki se zastavljenemu nacionalnemu cilju približujejo prepočasi. Realizacijo cilja (v %) po posameznih občinah prikazujemo na naslednjem zemljevidu (Slika 5). Občine smo razdelili v pet skupin glede na delež realizacije cilja – zagotovitev pomoči na domu za vsaj 3 % oseb v starosti 65 let in več: 29 Pri računanju realizacije smo za cilj upoštevali 900 odraslih oseb. Število uporabnikov starih 65 let in več ne vsebuje števila uporabnikov občine Mirna, saj za to občino za leto 2011 še ni bilo razpoložljivih podatkov o številu prebivalcev in izračun posledično ni bil možen. 30 24 - v prvi skupini je 47 občin, ki so uspele realizirati cilj do 25 %, med njimi so tudi občine, ki nimajo uporabnikov; v drugi skupini je 72 občin, ki so cilj realizirale v 25 % do 50 %; v tretji skupini je 43 občin, ki so cilj realizirale v 50 % do 75 %; v četrti skupini je 22 občin, ki so cilj realizirale v 75 % do 100 %; v zadnji skupini se nahajajo občine (27 občin), ki so uspele realizirati cilj ReNPSV 20062010 ali ga celo preseči (100 % ali več). V Prilogi A pa prikazujemo še podatke o populaciji oseb starih 65 let in več po posamezni občini, podatke o tem, koliko starejših oseb naj bi bilo po ReNPSV 2006–2010 vključenih v pomoč na domu in koliko starejših oseb je v letu 2012 dejansko prejemalo to storitev. Za vsako posamezno občino prikazujemo tudi realizacijo cilja v odstotkih. Občine z doseženo oziroma s preseženo realizacijo so označene krepko. SLIKA 5: REALIZACIJA CILJA RENPSV (20062010) (V %) Velja ponovno poudariti ugotovitve analize (Nagode in drugi 2011), da med občinami obstaja statistično pomembna razlika pri uspešnosti doseganja cilja ReNPSV 20062010 v povezavi z dostavo enega pripravljenega obroka na dan. Tako so v letu 2010 v občinah, kjer med prejemniki pomoči na domu niso imeli uporabnikov, ki bi prejemali zgolj pripravljen obrok, cilj ReNPSV 20062010 v povprečju realizirali 50,1-odstotno, v občinah, ki takšne uporabnike imajo, pa 73,7-odstotno. Čeprav s podatkom o prejemanju zgolj pripravljenega obroka hrane za leto 2012 ne razpolagamo, dopuščamo možnost, da so, glede na izsledke omenjene analize, med prejemniki pomoči na domu v mreži javne službe tudi takšni, ki 25 prejemajo zgolj pripravljen obrok hrane in da je posledično realizacija cilja v občinah, kjer so med uporabniki pomoči na domu tudi tisti, ki prejemajo zgolj kosilo, večja kot v občinah, kjer teh uporabnikov ne navajajo. Pri zagotavljanju pomoči na domu obstajajo tudi precejšne regionalne razlike. Podatki kažejo, da na Koroškem pomoč na domu prejema komaj 0,7 % občanov, starih 65 let in več. Pod slovenskim povprečjem (1,7 %) so še pomurska, podravska in gorenjska regija ter osrednja Slovenija. V letu 2012 se je glede na preteklo leto v kar šestih regijah zmanjšala realizacija cilja, in sicer so to notranjsko-kraška, obalno-kraška, koroška, spodnjeposavska in osrednjeslovenska regija ter jugovzhodna Slovenija. Največji delež oseb, starih 65 let in več, ki mu je zagotovljena pomoč na domu, imajo na Goriškem, kjer so v letu 2012 s 3,1 % vključenih že presegli cilj, zastavljen v nacionalnem programu. Regiji z dokaj visokim deležem vključenih sta še savinjska regija (2,1 %) ter Spodnje Posavje (2,2 %). Razlike med regijami v deležu starejših občanov, uporabnikov pomoči na domu so zelo velike (goriška s 3,1-odstotno vključenostjo ter koroška z 0,7-odstotno vključenostjo). Ugotovimo pa lahko, da cilj »zagotovitev socialne oskrbe na domu za vsaj 10.000 oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini« ni postavljen previsoko, saj realizacija cilja v goriški regiji dokazuje, da je uresničljiv. Naslednja slika prikazuje delež oseb, starih 65 let in več, ki prejemajo pomoč na domu po posameznih slovenskih regijah v obdobju od leta 2006 do 2012. SLIKA 6: DELEŽ OSEB, STARIH 65 LET IN VEČ, KI PREJEMAJO POMOČ NA DOMU PO REGIJAH (2006–2012) 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2006) % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2010) ReNPSV (kriterij do leta 2010) % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2008) % starih 65 let in več, ki prejemajo PND (2012) 26 4.5. Sestava pomoči na domu po vsebinskih sklopih Merjenje sklopa o sestavi pomoči na domu se je v preteklih letih izkazalo za dokaj problematično, kar smo opazili iz odgovorov v anketnem vprašalniku, na to pa so nas opozorili tudi nekateri izvajalci, zato smo v letu 2012 to vprašanje zastavili bolj transparentno. Namesto vprašanja o tem kolikšen delež celotne strukture pomoči na domu je predstavljal vsak od navedenih sklopov opravil smo v letu 2012 prosili za podatek o številu uporabnikov, ki so na dan 31. 12. 2012 prejemali določen tip opravil. Na tej osnovi smo sami izračunali sestavo storitve in sestavo uporabnikov glede na opravila, ki jih prejemajo (glej naslednjo preglednico). PREGLEDNICA 6: SESTAVA STORITVE PO VSEBINSKIH SKLOPIH (31. 12. 2012) OPRAVILA Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih Gospodinjska pomoč Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov Skupaj Število uporabnikov 3.805 5.604 4.594 14.003 Sestava storitve (%) 27 40 33 100 Sestava uporabnikov (%) 58 85 70 212 Pri številu opravil smo ugotovili, da vsi uporabniki skupaj prejmejo 14.003 opravil iz vseh treh sklopov, kar v povprečju predstavlja 2,1 opravilo na uporabnika. To je v skladu s 6. členom Pravilnika, ki navaja, da je upravičenec upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov, kar pomeni, da mora biti končno število opravil vsaj dvakrat višje od skupnega števila uporabnikov. Na podlagi podatkov lahko rečemo, da je v povprečju na agregatni oziroma nacionalni ravni ta kriterij izpolnjen. Kljub temu lahko za nekatere občine ugotovimo, da 6. člena Pravilnika ne izvajajo dosledno. Ponekod (21 občin) je namreč skupno število uporabnikov po opravilih enako številu vseh uporabnikov ali manjše od dvakratnika števila uporabnikov, kar pomeni, da najmanj en uporabnik prejema zgolj opravila iz enega sklopa opravil, namesto vsaj iz dveh. V tem primeru lahko z gotovostjo trdimo, da uporabniki ne prejemajo vsaj dveh opravil iz dveh različnih sklopov. Sestava storitve se je v letu 2012 v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko spremenila. Znatno se je povečal delež pomoči pri ohranjanju socialnih stikov, in sicer z 8,9 % v letu 2009, do 16,3 % v letu 2011 in kar 32,8 % v letu 2012, upadel pa je delež pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih, ki v letu 2012 znaša 27,2 %, kar je kar 16 odstotnih točk manj kot leto poprej. Delež gospodinjske pomoči v letu 2012 v primerjavi s prejšnjim letom ostaja enak (40 %). Na spremembo v sestavi storitve, predvsem zaradi povečanja deleža pomoči pri ohranjanju socialnih stikov, je v veliki meri vplivala sprememba Pravilnika v letu 2010. Razlog za spremembo v sestavi storitve je, zaradi spremembe vprašanja, do neke mere tudi metodološki (bolj transparentno izračunavanje). 27 SLIKA 7: SESTAVA POMOČI NA DOMU PO SKLOPIH OPRAVIL (2008–2012) 2012 40,0 2011 40,4 2010 32,8 43,3 42,5 2009 gospodinjska pomoč 12,7 43,0 46,0 0% 16,3 44,8 48,0 2008 4.6. 27,2 8,9 45,0 20% 40% 60% pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih 9,0 80% 100% pomoč pri ohranjanju socialnih stikov Struktura cene pomoči na domu 4.6.1. Veljavna cena na uro in celotni stroški na uro Povprečna potrjena cena (cena, ki jo plača uporabnik) storitve pomoči na domu na uro je na dan 31. 12. 2012 znašala 5,27 evrov, kar je 15 centov več kot 31. 12. 2011. To je cena, ki je veljala ob delavnikih. Za storitve, opravljene ob sobotah, je povprečna potrjena cena znašala 5,43 evrov, za storitve ob nedeljah 6,54 evra, ob praznikih pa 6,84 evrov. PREGLEDNICA 7: POVPREČNA POTRJENA CENA IN CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO (2007–2012) Leto Povprečna potrjena cena (EUR) Povprečni celotni strošek (EUR) 2007 2008 (januar– (januar– junij)* 4,18 13,85 junij)* 4,17 15,09 2009 (1. 12.)** 2010 (1. 12.)** 2011 (31. 12.)** 2012 (31. 12.)** 4,46 16,6 4,39 17,0 5,12 17,3 5,27 17,57 * potrjena cena in celotni stroški storitve v letu oziroma trenutno, ** potrjena cena in celotni stroški storitve na dan Če izračunamo ponderirano povprečno potrjeno ceno na uporabnika na dan 31. 12. 2012 (torej upoštevamo, koliko uporabnikov plačuje določeno potrjeno ceno pomoči na uro), je ta cena nekoliko nižja, in sicer 4,73 evrov, kar je 23 centov več kot na dan 31. 12. 2011. V letu 2012 je imela najvišjo ceno za uporabnika občina Loški Potok, znašala pa je 9,69 evra na uro. Sledijo nekatere občine podravske regije, in sicer Cirkulane, Gorišnica, Kidričevo, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Zavrč, kjer je cena storitve za uporabnika znašala 9,07 evra. V ostalih občinah cena za uporabnika ni dosegla 9 evrov. Kako cene variirajo med slovenskimi občinami, prikazujemo na Sliki 8, kjer posebej označimo občine, ki so storitev zagotavljale zastonj, občine, kjer cena za uro storitve za uporabnika znaša do 3,5 28 evra, občine s ceno nad 3,5 do 6,5 evra in občine, kjer je cena za uporabnika višja od 6,5 evra na uro. SLIKA 8: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO (31. 12. 2012) Spremembe v povprečni potrjeni ceni za uporabnika na uro v zadnjih nekaj letih so razvidne iz naslednje slike, kjer so posebej označene občine, ki najbolj odstopajo od slovenskega povprečja. V letu 2012 je maksimalna cena na uro v primerjavi s prejšnjim letom malenkost upadla (iz 9,71 EUR na 9,69 EUR), povprečna cena pa se je v primerjavi z letom poprej dvignila. Skozi obdobje zadnjih šestih let opažamo, da se cene po slovenskih občinah postopoma homogenizirajo, tj. da razpon med njimi postaja vse manjši; vendar pa se ta proces žal v večji meri odvija na račun nižjih namesto visokih cen. 29 SLIKA 9: POVPREČNA POTRJENA CENA STORITVE V EVRIH/URO (2007–2012)31 V štirih občinah (Brezovica, Ig, Odranci in Škofljica) se pomoč na domu za uporabnike izvaja brezplačno že ves čas spremljanja izvajanja storitve (2007–2012), saj celotne stroške izvajanja storitve krijejo iz občinskih sredstev. V letu 2012 se je tem občinam pridružila tudi Dornava, pri kateri je cena storitve v letu 2011 znašala kar 9,07 evrov, po menjavi izvajalca32 pa je storitev za uporabnika postala brezplačna. Ugodne cene (pod 3 EUR) so tudi v občinah Lovrenc na Pohorju (2,41 EUR), v Bovcu (2,83 EUR) ter v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah (v vseh 2,81 EUR). Cena je znatno padla v pomurskih občinah Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Turnišče in Velika Polana (iz 9,71 EUR na 5,94 EUR), narasla pa v občinah Radenci (iz 3,83 EUR na 8,14 EUR), Trzin (iz 4,39 EUR na 8,64 EUR) in Mengeš (iz 4,79 EUR na 8,67 EUR). V Preglednici 8 so predstavljene cene storitve v občinah glede na status izvajalca. Podatki kažejo, da imajo najvišjo povprečno ceno storitve za uporabnika domovi za starejše in posebni zavodi (5,57 EUR), tem pa sledijo zasebniki s koncesijo občine (5,33 EUR), cena pa je nekoliko nižja pri CSD (5,17 EUR) in predvsem specializiranih zavodih za pomoč na domu 31 Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot (občin), kar pomeni, da je znotraj okvirčka zajeta srednja polovica vseh veljavnih cen na uro, ki so jih navedle občine v določenem letu. Vodoravna črta znotraj okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve enaki polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) nižjo ceno od mediane, polovica pa višjo. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot oziroma občin. Točke nad ročicami in pod njimi s pripadajočimi imeni so občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. 32 Pomoč na domu je v občini Dornava do 31. 5. 2012 izvajal CSD Ptuj, od 1. 6. 2012 pa zasebnik s koncesijo občine Oskrba in pomoč Olga Lupša, s.p. 30 (4,38 EUR). Zasebniki s koncesijo (5,32 EUR) imajo nekoliko višjo povprečno ceno za uporabnika od preostalih javnih zavodov (5,26 EUR)33. PREGLEDNICA 8: CENA STORITVE ZA UPORABNIKA IN CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO GLEDE NA STATUS IZVAJALCEV (31. 12. 2012) Cena za uporabnika (31. 12. 2012) N AS MIN MAX Center za socialno delo Dom za starejše in posebni zavod Specializiran zavod za PND* 120 5,17 0,00 Celotni stroški storitve (31. 12. 2012) N AS MIN MAX 9,07 50 5,57 3,00 9,69 6 4,38 3,61 4,53 Zasebnik s koncesijo občine** 33 5,33 0,00 8,58 Skupaj 209 5,27 0,00 9,69 120 Javni 5,26 (N=176) Zasebni 5,32 (N=33) / 17,77 12,96 24,35 50 17,99 14,68 23,70 6 17,80 16,34 19,18 33 16,18 11,50 18,94 209 17,57 11,50 24,35 Javni 17,83 (N=176) Zasebni 16,18 (N=33) / * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo. Ugotavljamo, da imajo najvišjo povprečno vrednost cene storitve na uro za uporabnika v jugovzhodni Sloveniji (6,31 EUR), sledita pa ji pomurska regija (5,86 EUR) in obalno-kraška regija (5,79 EUR). Povprečna cena storitve je najnižja na Goriškem (4,48 EUR), v Podravju (4,85 EUR), v notranjsko-kraški regiji (4,83 EUR) in na Gorenjskem (4,96 EUR)34. Cene po regijah med občinami načeloma zelo variirajo. Kot primer lahko navedemo Podravje, kjer znaša povprečna cena storitve 4,85 evra, razpon cen po občinah pa sega od 0 evra do 9,07 evra. Najmanjšo variabilnost zaznamo med občinami notranjsko-kraške regije, kjer se cene razprostirajo na kontinuumu od 3,75 evra do 5,7 evra. Nekateri izvajalci so v zadnjem obdobju uspeli po (vseh) občinah, v katerih zagotavljajo storitev, poenotiti ceno za uporabnika, in sicer so to Center za pomoč na domu Maribor, CSD Lenart, CSD Radlje ob Dravi, CSD Ravne na Koroškem, CSD Ribnica, CSD Šentjur pri Celju, CSO Ormož, Dom Tisje, Dom upokojencev Idrija d.o.o., Sončni dom Maribor in Zavod sv. Rafaela Vransko. Navedemo lahko tudi CSD Murska Sobota, kjer ima kar 10 od 11 občin isto ceno storitve ter CSD Lendava in CSD Mozirje, kjer je cena enaka pri 6 od 7 izvajalcih35. 33 Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Razlike niso bile statistično značilne. 34 Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 10 % stopnji značilnosti (p < 0,1). 35 Cena v občini Murska Sobota znaša 5,80 evra, v vseh preostalih občinah, ki jih pokriva CSD Murska Sobota, pa 7,23 evra. Cena v občinah, ki jih pokriva CSD Lendava, znaša 5,94 evra, z izjemo občine Odranci, kjer 31 Nekateri izvajalci nudijo možnost t. i. rezervacije v primeru pričakovane oziroma nepričakovane odsotnosti uporabnikov pomoči na domu36. Opredeljujejo jo različno, predvsem pa opažamo, da je med izvajalci različna cena rezervacije, od npr. 50 % cene storitve, ki jo plača uporabnik (ZOD Ljubljana) do npr. 80 % cene (CSD Ravne na Koroškem, CSD Zagorje ob Savi, CSD Vrhnika). V pravilniku Zavoda Jutro cena npr. ni opredeljena. Predlagamo, da se z analizo v naslednjem letu preveri stanje na območju celotne Slovenije. Celotni stroški pomoči na domu na uro so na dan 31. 12. 2012 v povprečju znašali 17,57 evrov, kar je za 27 centov več kot na dan 31. 12. 2011. V letu 2012 imata najvišje stroške storitve občini Loška Dolina (24,34 EUR) in Ilirska Bistrica (24,04 EUR), z najnižjimi stroški pa izstopata občini Dornava (11,50 EUR) in Lovrenc na Pohorju (12,17 EUR). Celotne stroške pomoči na domu na uro po občinah prikazujemo na spodnjem zemljevidu, kjer posebej označimo občine, ki storitve ne izvajajo, občine, kjer celotni stroški storitve na uro znašajo do vključno 15 evrov, občine, kjer celotni stroški na uro znašajo med 15 in 20 evrov ter tiste občine, kjer so celotni stroški storitve na uro višji od 20 evrov. SLIKA 10: POVPREČNI CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO (31. 12. 2012) Trend, ki ga beležimo, je postopno zviševanje celotnih stroškov pomoči na domu na uro, in sicer iz 13,85 evrov v letu 2007 na 17,57 evrov v letu 2012. Trend postopnega zviševanja je storitev za uporabnika brezplačna. Cena v občinah, ki jih pokriva CSD Mozirje, znaša 6,04 evra, z izjemo občine Rečica ob Savinji (5,46 evra). 36 To možnost nekateri izvajalci opredeljujejo v notranjih aktih oziroma v Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu. Dostopni so na primer na spletnih straneh CSD Ravne na Koroškem (2010), Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana (2011), CSD Vrhnika (2011), CSD Zagorje ob Savi (2011), Jutra, zavoda za pomoč in nego na domu (2011). 32 celotnih stroškov pomoči na domu na uro je razviden iz Slike 11, ki obenem prikazuje razpon višine stroškov med občinami. Pri celotnih stroških pomoči na domu na uro ugotovimo, da z leti cene ure pomoči na domu postajajo vedno bolj podobne oziroma homogene, da se torej razlike med občinami zmanjšujejo, kar deloma lahko pripišemo tudi rednemu spremljanju izvajanja pomoči na domu v zadnjih letih ter distribuciji pridobljenih podatkov širši strokovni javnosti. SLIKA 11: POVPREČNI CELOTNI STROŠKI STORITVE V EVRIH/URO (2007–2012)37 Najvišje povprečne celotne stroške storitve na uro imajo domovi za starejše (17,99 EUR), vendar pa med samimi javnimi zavodi ni opaznejših razlik (glej Preglednico 8). Povprečna cena specializiranih zavodov za pomoč na domu na uro namreč znaša 17,80 evra, cena pri CSD pa 17,77 evra. Izrazito izstopajo zasebniki s koncesijo občine, kjer je povprečna cena na uro statistično značilno nižja kot je cena pri preostalih treh tipih izvajalcev, in je na dan 31. 12. 2012 znašala 16,18 evra38. Povprečna cena storitve je v javnih zavodih torej za kar 1,62 evra višja kot pri zasebnikih s koncesijo občine. 37 Okvirček pri posameznem letu predstavlja srednjih 50 % vseh enot oziroma občin, kar v našem primeru pomeni, da je znotraj razpona, ki ga obsega okvirček, zajeta srednja polovica vseh veljavnih cen na uro, ki so jih navedle občine v določenem letu. Vodoravna črta v sredini okvirčka predstavlja mediano. Mediana je srednja vrednost, ki razdeli zaporedje enot (občin) na dve polovici. To pomeni, da ima polovica enot (občin) manjšo vrednost od mediane, polovica pa višjo. Ročice navzgor in navzdol predstavljajo zgornjih 25 % enot in spodnjih 25 % enot (občin). Točke nad ročicami in pod njimi predstavljajo občine, ki najbolj odstopajo od povprečja. 38 Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji značilnosti (p<0,01). 33 Celotni stroški storitve pomoči na domu na uro so bili v letu 2012, podobno kot leto prej, najvišji v notranjsko-kraški regiji (21,33 EUR), najnižji pa na Koroškem (14,74 EUR) in v Zasavju (15,67 EUR)39. PREGLEDNICA 9: POVPREČNA POTRJENA CENA IN CELOTNI STROŠKI POMOČI NA DOMU PO REGIJAH (31. 12. 2012) Regija Gorenjska Goriška Jugovzhodna Slov. Koroška Notranjsko-kraška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Savinjska Spodnjeposavska Zasavska Slovenija Povprečna potrjena cena storitve v evrih na uro AS SD MIN MAX 4,96 1,02 3,13 6,50 4,48 1,12 2,83 6,86 6,31 1,53 3,78 9,69 5,37 1,71 3,53 7,16 4,83 0,65 3,75 5,70 5,79 1,39 4,00 8,32 4,94 2,47 0,00 8,67 4,85 2,14 0,00 9,07 5,86 1,71 0,00 8,14 5,38 1,22 3,60 8,20 5,12 1,20 3,75 6,34 5,09 1,45 3,47 6,29 5,27 1,76 0,00 9,69 AS 17,86 19,38 18,13 14,74 21,33 16,72 17,42 16,86 18,28 17,10 20,13 15,67 17,57 Povprečni celotni stroški storitve v evrih na uro SD MIN MAX 2,27 14,52 23,16 2,37 15,25 22,92 2,53 12,96 23,70 0,70 13,35 15,98 3,03 16,44 24,35 0,79 15,64 17,98 1,27 14,64 19,78 1,69 11,50 19,18 1,26 14,87 20,10 1,27 13,35 19,74 2,07 18,87 23,22 2,81 13,49 18,84 2,11 11,50 24,35 Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (občine) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (občina) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (občina) z najvišjo vrednostjo. 4.6.2. Celotni stroški storitve Praviloma obstajata dva vira, iz katerih se krijejo stroški pomoči na domu: prispevki uporabnikov in občinska sredstva. Poleg omenjenih dveh virov so stroški pomoči na domu v letu 2012 v določeni meri kriti tudi s sredstvi države, natančneje s sredstvi ZRSZ, namenjeni ukrepom APZ. V letu 2012 so bila ta sredstva v primerjavi z leti prej, bistveno nižja. V letu 2012 so znašala 289.743,32 evrov, pridobili pa so jih v 40 občinah. 39 Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 10 % stopnji značilnosti (p < 0,1). 34 PREGLEDNICA 10: PODATKI O FINANČNIH SREDSTVIH, NAMENJENIH ZAGOTAVLJANJU IN IZVAJANJU POMOČI NA DOMU V EVRIH (20072012) Subvencija občine (brez sredstev za oprostitve po Uredbi o oprostitvah) Plačilo uporabnika (sredstva, ki so jih plačali uporabniki) Subvencija države (APZ) Celotni stroški storitve skupaj Sredstva za oprostitve plačila, do katerih so po Uredbi o oprostitvah upravičeni nekateri uporabniki 2007 (januar– junij) 2008 (januar– junij) 2009 (1. 12.) 2010 (1. 12.) 2011 (31. 12.) 2012 (31. 12.) 3.803.656,40 4.304.767,70 10.682.194,97 11.939.634,25 13.827.687,49 15.008.507,65 ni podatka 2.462.889,60 3.938.952,99 4.096.952,53 3.884.882,8 4.196.810,19 954.579,80 941.030,90 1.899.148,16 2.319.370,56 1.658.153,39 289.743,32 / 7.708.688,20 16.520.296,12 18.355.957,35 19.370.723,7 19.495.061,16 552.998,20 512.630,20 1.037.888,30 915.478,01 687.056,34 677.301,68 Celotna sredstva za pomoč na domu (skupaj z oprostitvami) so v letu 2012 skupaj znašala 20.172.362,16 evrov (v povprečju 1.681.030,24 evrov mesečno). Občine so za subvencioniranje pomoči na domu v letu 2012 skupaj namenile 15.008.507,65 evrov, kar je približno 1.200.000 več kot v letu poprej. Državne subvencije (sredstva iz naslova APZ) so se v primerjavi s preteklim letom močno znižale in so za leto 2012 znašale 289.743,32 evrov, kar predstavlja zgolj 17,5 % zneska iz leta 2011. V letu 2012 so občine za doplačila oziroma oprostitve plačila storitve nekaterim uporabnikom (merila natančno določa Uredba o oprostitvah) namenile dodatnih 677.301,68 evrov40. Metodologija zbiranja podatkov o celotnih in posameznih stroških pomoči na domu se je v obdobju 2007–2012 spreminjala, zato o trendu težko podamo zanesljivo in realno oceno vsaj zaradi naslednjih razlogov: - podatki za leti 2007 in 2008 se nanašajo na prvo polletje določenega leta, podatki za obdobje od 2009 do 2012 pa so zbrani za vse leto; - podatke za obdobje od 2009 do 2012 smo bolj natančno preverjali, pogosto s ponovnimi poizvedbami pri poročevalcih; - za razliko od prejšnjih let, ko smo poročevalce pozivali, da posredujejo podatke iz obrazca za izračun cene 2/1, smo za leta od 2010 do 2012 spraševali po stroških storitve iz internih obrazcev oziroma zahtevkov, ki jih izvajalci izstavljajo občini. 40 V vprašalniku smo občine prosili, da pri postavki subvencije občine ne upoštevajo sredstev za oprostitev. O višini sredstev za oprostitve so poročali v posebni postavki. 35 Na ta način smo ugotovili dejanske stroške storitve v letu 2012 (na podlagi izstavljenih zahtevkov) in ne le ocene stroškov (obrazec za izračun cene). Neposredne časovne primerjave so torej zaradi navedenih razlogov nekoliko težje, zato je pri opazovanju trenda in interpretaciji podatkov potrebno upoštevati navedene omejitve. SLIKA 12: SREDSTVA ZA IZVAJANJE POMOČI NA DOMU S STRANI OBČIN, DRŽAVE IN UPORABNIKOV (20082012)41 100% 90% 80% 70% 1.882.062 1.899.148 2.319.371 1.658.153,4 289.743,32 4.925.779 3.938.953 4.096.953 3.884.882,8 4.196.810,19 11.939.634 13.827.687,5 15.008.507,7 60% 50% 40% 30% 8.609.535 10.682.195 20% 10% 0% 2008 (jan. do jun.*2) (EUR) 2009 (1. 12.) (EUR) 2010 (1. 12.) (EUR) subvencija občine (brez oprostitev) 2011 (31. 12.) (EUR) plačilo uporabnika 2012 (31. 12.) (EUR) subvencija države Občina ima pri pokrivanju stroškov pomoči na domu zelo pomembno vlogo, saj iz Pravilnika o metodologiji izhaja, da morajo občine zagotoviti subvencijo v višini najmanj 50 % stroškov storitve. Glede na podatke o tem, kolikšen delež celotnih stroškov storitve na uro plača posamezen 'financer', ugotavljamo, da so v letu 2012 slovenske občine glede na razpoložljive podatke v povprečju zagotavljale 77,0 % vseh sredstev za izvajanje pomoči na domu (za vodenje in izvajanje neposredne oskrbe, brez oprostitev), zgolj 1,5 % sredstev je prispevala država, uporabniki pa so prispevali dobro petino sredstev (21,5 %). V primerjavi z letom 2011 se je tako prispevek občin povečal za 5,6 odstotnih točk, državni prispevek pa upadel za 7,1 odstotne točke. Delež, ki ga plača uporabnik, je v letu 2012 narasel za 1,4 odstotne točke. Na podlagi podatkov o celotnih stroških (subvencije občin brez oprostitev + plačilo uporabnika + subvencija države) storitve pomoči na domu v posamezni občini v letu 2012, ugotavljamo da so štiri občine (Brezovica, Ig, Odranci in Škofljica) v tem obdobju zagotavljale 100-odstotno subvencijo k ceni, kar pomeni, da so nosile vse stroške izvajanja in 41 Za leto 2007 nimamo podatka o plačilu uporabnikov, zato to leto ni vključeno v grafični prikaz, pri letu 2008 pa smo podatke za prvo polletje pomnožili z 2. Grafični prikaz lahko služi zgolj kot ocena in ne kot prikaz realnega stanja. 36 koordiniranja pomoči na domu42. Po drugi strani pa na podlagi istega preračuna ugotavljamo, da 2 občini v letu 2012 nista zagotavljali vsaj 50 % subvencije k ceni storitve; ena je dosegla 46,5 % delež storitve, druga pa 47,5 %. Iz poročanih deležev storitve na efektivno uro, ki jo krije posamezen deležnik, je razvidno, da so občine v letu 2012 v povprečju krile 68,7 % vseh sredstev, država 1,0 % in uporabniki 30,3 % sredstev. 4.7. Osebe, ki vodijo in koordinirajo pomoč na domu in osebe, ki neposredno izvajajo pomoč na domu Za vodenje in koordiniranje pomoči na domu je bilo v letu 2012 zadolženih 62,4 zaposlenih, kar je 2 osebi manj kot v letu 2011. V obdobju 2008–2012 torej beležimo rahlo upadanje števila oseb, ki vodijo in koordinirajo storitev pomoči na domu. Neposredno socialno oskrbo na domu je v letu 2012 izvajalo 911,2 oseb, kar je 1,4 osebe več kot leta 2011 in 12,9 oseb manj kot v letu 2010. Velika večina (92,7 %) socialnih oskrbovalk je bilo v letu 2012 redno zaposlenih, 1,3 % je bilo zaposlenih v okviru subvencioniranih zaposlitev APZ, 4,3 % preko javnih del in 1,7 % v okviru drugih pogodbenih razmerij. Struktura načinov zaposlitve se je v zadnjem letu pomembno spremenila, in sicer se je močno zmanjšalo število zaposlenih v okviru subvencioniranja zaposlitev (iz 239,6 v letu 2010 na 34,9 v letu 2011 in zgolj 12 v letu 2012), obenem pa se je izrazito povečalo število redno zaposlenih socialnih oskrbovalk (iz 571,5 v letu 2010 na 845 v letu 2012). V letu 2012 je v primerjavi z letom 2011 naraslo predvsem število socialnih oskrbovalk, zaposlenih za nedoločen čas (iz 604,7 na 731), upadlo pa število socialnih oskrbovalk, ki so zaposlene za določen čas (iz 217,3 na 114). Od vseh redno zaposlenih oskrbovalk, jih je bilo torej v letu 2012 86,5 % zaposlenih za nedoločen čas. Kljub ukinitvi subvencioniranja zaposlitve APZ torej ne beležimo velikega upada v številu socialnih oskrbovalk, pač pa zgolj spremenjeno strukturo v načinih zaposlitve, ki gredo v prid rednim zaposlitvam. 42 Poleg teh štirih občin je vse stroške storitve od 1. 6. 2012 naprej krila tudi občina Dornava, saj je ob menjavi izvajalca stroške v celoti krila občina. Občin, ki na dan 31. 12. 2012 niso imele uporabnikov, so pa v letu 2012 v ta namen zagotovile nekaj občinskih sredstev (od približno 500 evrov do približno 3.300 evrov), pri izračunu povprečne subvencije nismo upoštevali (Hodoš, Solčava in Žetale). 37 PREGLEDNICA 11: VODENJE IN KOORDINIRANJE TER NEPOSREDNO IZVAJANJE POMOČI NA DOMU (20082012) Zaposleni Za vodenje in koordiniranje storitve 43 Za neposredno socialno oskrbo - redno zaposlene - za nedoločen čas - za določen čas - subvencionirane zaposlitve APZ - javna dela (APZ) - druga pogodbena razmerja 2008 (povprečno št. na mesec) 70,3 780,1 478,9 / / 242,0 49,0 10,3 2009 (1. 12.) 2010 (1. 12.) 2011 (31. 12.) 2012 (31. 12.) 66,9 847,6 551,7 / / 215,1 64,8 16,0 63,8 924,1 571,5 / / 239,6 77,5 35,5 64,4 909,8 821,9 604,7 217,3 34,9 33,0 20,0 62,4 911,2 845,0 731,0 114,0 12 38,9 15,3 Ena oseba, ki izvaja neposredno socialno oskrbo, v povprečju pokriva 7,7 uporabnika. Razmerje med številom uporabnikov in številom socialnih oskrbovalk se je v zadnjih štirih letih povečalo za 0,7 (s 7,0 v letu 2007 na 7,7 v letu 2012). Stari Pravilnik je v 6. členu določal razmerje 1 : 5, kar bi pomenilo, da so socialne oskrbovalke močno preobremenjene ter da se ta preobremenjenost z leti še stopnjuje. V novem Pravilniku je ta normativ nadomestil normativ povprečno 110 ur efektivnega dela na mesec. Kljub temu v poročilu prikazujemo obremenjenost socialnih oskrbovalk glede na normativ iz prejšnjega Pravilnika. Podatki opozarjajo na to, da se povprečno število uporabnikov na eno socialno oskrbovalko z leti postopoma povečuje. PREGLEDNICA 12: POVPREČNO ŠTEVILO UPORABNIKOV NA ENO SOCIALNO OSKRBOVALKO (2007–2012) Leto Povprečno število uporabnikov na eno socialno oskrbovalko 2007 7,0 2008 7,6 2009 8,1 2010 8,3 2011 7,8 2012 7,7 Dobra desetina (10,6 %) občin se srečuje s pomanjkanjem kadra za izvajanje neposredne socialne oskrbe na domu. Na vprašanje niso odgovorile štiri občine (Horjul, Jezersko, Osilnica in Zavrč).44 Izvajalci se s kadrovskimi težavami soočajo zaradi različnih razlogov, ki ostajajo približno enaki, kot so že opisani v poročilu preteklih let. Razloge ponovno lahko strnemo v naslednje skupine: - razlogi, ki se nanašajo na socialne oskrbovalke (odsotnosti socialnih oskrbovalk zaradi bolniških odsotnosti in rednih letnih dopustov; težave pri pridobivanju oseb z ustreznimi delovnimi izkušnjami in primerno izobrazbo (v bazi brezposelnih oseb na ZRSZ); težave pri pridobivanju oseb z ustreznimi karakternimi značilnostmi; problem nezanesljivosti v okviru obstoječega dopolnilnega dela; osebe, ki bi bile 43 Pri vsoti upoštevamo tudi druga pogodbena razmerja, pri čemer ne razpolagamo z informacijo, za kolikšen delež zaposlitve gre. Študentskega dela nismo upoštevali. 44 Občini Ljubljana in Ajdovščina imata po dva izvajalca pomoči na domu, pri čemer en izvajalec storitve v občini Ajdovščina občuti pomanjkanje kadrov, drugi pa ne. To občino smo šteli k občinam, kjer izvajalec občuti pomanjkanje kadrov. 38 - - - 4.8. primerne za to delo, se zaradi boljšega plačila zaposlujejo v sosednjih državah (npr. Italiji)); razlogi, ki se nanašajo na samo delo (fizično zahtevno delo s starejšo populacijo in osebami s posebnimi potrebami, terensko delo; potreba po lastnem vozilu za delo na terenu; nestandardni in neenakomerno porazdeljen delovni čas); razlogi, ki se nanašajo na uporabnike in izvajanje same storitve zanje (povečano povpraševanje po pomoči na domu; povečano povpraševanje po daljših in številčnejših dnevnih obiskih; nihanje v številu uporabnikov; skoncentrirane potrebe in želje uporabnikov in svojcev po izvajanju pomoči v jutranjem in dopoldanskem času ter v času dežurstev: zvečer, ob koncih tedna in med prazniki); »sistemski« razlogi (okrnjeni proračuni občin, ki tako ne odobrijo novih zaposlitev, omejitve pri kandidiranju v programih javnih del). Izvajanje pomoči na domu V povprečju je v letu 2012 ena socialna oskrbovalka obiskala posameznega uporabnika 18,1-krat na mesec. Spremembe v povprečnem številu obiskov socialne oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec v zadnjih štirih let niso velike: v prvem polletju leta 2007 je bilo v povprečju 16,3 obiskov, v prvem polletju 2008 jih je bilo 17,3, v letu 2009 in 2010 17,5 in v letu 2011 18,1. Z zelo visoko povprečno frekvenco obiskov ene oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec v letu 2012 izstopata predvsem občini Tabor (43 obiskov) in Bistrica ob Sotli (36 obiskov), med regijami pa spodnjeposavska z 21,1 obiska in koroška s povprečno 20,0 obiski na mesec. Najnižje povprečje mesečnih obiskov ene oskrbovalke pri enem uporabniku imajo v zasavski regiji (14,8 obiska)45. Podatki po regijah so prikazani v naslednji preglednici. Tudi letošnji podatki dokazujejo, da socialna oskrbovalka za enkratni obisk pri uporabniku povprečno porabi uro efektivnega časa, natančneje 59,8 minute. V letu 2009 je efektivni čas znašal 63,3 minute, v letu 2010 63,4 minute, v letu 2011 pa 60,1 minute. Z najdaljšim povprečnim časom pri enem obisku najbolj izstopata Koroška, kjer oskrbovalke za enkratni obisk uporabnika povprečno porabijo 86 minut efektivnega časa, in Zasavje (81 minut)46. V občinah Destrnik, Hrastnik in Mislinja efektivni čas oskrbovalke pri enem obisku presega dve uri. Občini Destrnik in Mislinja imata po tri uporabnike, občina Hrastnik pa 58. 45 Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike niso bile statistično značilne. Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji značilnosti (p<0,01). 46 39 PREGLEDNICA 13: POVPREČNO ŠTEVILO MESEČNIH OBISKOV ENE SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENEM UPORABNIKU, POVPREČNI EFEKTIVNI ČAS SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENKRATNEM OBISKU UPORABNIKA V MINUTAH IN POVPREČNO ŠTEVILO EFEKTIVNIH UR NA SOCIALNO OSKRBOVALKO NA MESEC PO REGIJAH (V LETU 2012) Povprečno število obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec (2012) Regija Gorenjska Goriška Jugovzhodna Slov. Koroška Notranjsko-kraška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Savinjska Spodnjeposavska Zasavska Slovenija AS SD Povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke v minutah pri enkratnem obisku uporabnika (2012) AS SD Povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec (2012) MIN MAX MIN MAX MIN MAX 19,6 8,2 5,0 31,0 48,6 16,2 30,0 80,0 AS 95,4 SD 15,3 63,4 111,0 17,6 6,5 5,0 26,1 40,6 19,5 22,0 85,0 114,2 18,3 83,4 150,9 18,5 5,7 4,8 26,0 42,3 12,9 19,0 60,0 83,7 22,1 40,0 117,0 20,0 2,4 16,0 23,8 86,0 22,8 42,9 140,0 101,9 8,3 87,5 110,0 16,4 3,0 11,0 20,0 43,4 29,1 0,7 75,0 95,8 11,0 83,8 115,0 19,6 2,6 18,0 25,2 46,9 14,1 30,0 70,0 92,5 15,3 72,8 113,0 16,2 5,6 4,8 28,0 51,4 19,7 15,0 76,2 96,7 21,5 11,0 126,0 16,1 3,4 6,8 20,0 79,8 21,1 54,0 138,0 99,0 14,2 82,3 126,1 19,7 3,9 10,0 27,0 58,3 16,7 11,0 90,0 103,7 22,8 10,0 130,0 19,2 7,6 4,0 43,0 60,5 27,1 15,0 120,0 106,1 21,7 34,9 180,0 21,1 8,2 9,9 27,9 70,0 29,4 40,0 110,0 60,0 44,3 5,7 104,0 14,8 11,3 3,5 26,0 80,7 78,4 30,0 171,0 125,3 29,8 102,1 158,9 18,1 5,7 3,5 43,0 59,8 26,0 0,7 171,0 99,2 21,3 5,7 180,0 Legenda: AS – povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove, kako so enote (občine) razporejene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (občina) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (občina) z največjo vrednostjo. Ponovno moramo opozoriti na ugotovitve analize iz prejšnjega leta (Nagode in drugi 2012). Namreč, ugotavljali smo, da je bil povprečen efektivni čas socialne oskrbovalke pri enkratnem obisku uporabnika v tistih občinah, kjer so upoštevali tudi zgolj prinos obroka, krajši kot v občinah, ki uporabnikov, ki bi prejemali zgolj obrok hrane, niso imele. Socialne oskrbovalke so imele v letu 2012 povprečno 99,2 efektivnih ur na mesec, leto pred tem pa 103,1 uro. Najnižje povprečje smo zabeležili v spodnjem Posavju (60,0), najvišje pa v Zasavju (125,3)47. Natančnejši podatki o povprečnem številu efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec po regijah so predstavljeni v Preglednici 13. Kot lahko razberemo iz naslednje preglednice so izvajalke pri zasebnikih s koncesijo občine v letu 2012 opravile povprečno največje število obiskov pri enem uporabniku na mesec (19,6 obiska), število je nekoliko nižje pri CSD (17,5 obiskov), občutno nižje pa pri specializiranih zavodih za pomoč na domu (14,9). Povprečni efektivni čas enega obiska pri uporabniku je najvišji v specializiranih zavodih za pomoč na domu (66,9 minute), nekoliko nižji pri CSD (62,6 minut), občutno nižji pa pri zasebnikih (58,1 minute) in predvsem pri domovih za starejše in posebnih zavodih (53,6 minute). Tudi povprečno število efektivnih ur je najvišje pri zasebnikih s koncesijo občine (103,4), nižje pa pri CSD (98,2 uri) ter domovih za starejše in posebnih zavodih (98,3 ure). Na danih podatkih ugotavljamo, da imajo javni 47 Pri primerjavi regij smo izvedli analizo variance. Razlike so bile statistično značilne pri 1-odstotni stopnji značilnosti (p<0,01). 40 zavodi v primerjavi z zasebniki nekoliko nižje povprečno število obiskov izvajalke pri enem uporabniku ter nižje povprečno število efektivnih ur, višji pa povprečni efektivni čas enega obiska pri uporabniku48. PREGLEDNICA 14: POVPREČNO ŠTEVILO MESEČNIH OBISKOV ENE SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENEM UPORABNIKU, POVPREČNI EFEKTIVNI ČAS SOCIALNE OSKRBOVALKE PRI ENKRATNEM OBISKU UPORABNIKA V MINUTAH IN POVPREČNO ŠTEVILO EFEKTIVNIH UR NA SOCIALNO OSKRBOVALKO NA MESEC GLEDE NA STATUS IZVAJALCA (V LETU 2012) Povprečno število obiskov ene socialne oskrbovalke pri enem uporabniku na mesec (2012) Center za socialno delo Dom za starejše in posebni zavod Specializiran zavod za PND* Zasebnik s koncesijo občine** Skupaj Povprečni efektivni čas socialne oskrbovalke v minutah pri enkratnem obisku uporabnika (2012) Povprečno število efektivnih ur na socialno oskrbovalko na mesec (2012) N AS MIN MAX N AS MIN MAX N AS MIN MAX 117 17,5 4,0 27,9 117 62,6 0,7 138,0 117 98,2 5,7 150,9 50 18,9 3,5 31,0 50 53,6 15,0 171,0 50 98,3 40,0 180,0 6 14,9 11,0 19,5 6 66,9 51,0 82,5 6 101,8 84,0 114,0 33 19,6 5,0 43,0 33 58,1 33,4 92,8 33 103,4 11,0 137,3 206 18,1 3,5 43,0 206 59,8 0,7 171,0 206 99,2 5,7 180,0 Javni: 17,8 (N=173) Zasebni: 19,6 (N=33) Javni: 60,1 (N=173) Zasebni: 58,1 (N=33) Javni: 98,4 (N=173) Zasebni: 103,4 (N=33) * Na primer Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. ** Med zasebnike s koncesijo občine smo uvrstili izvajalce, ki nimajo statusa javnega zavoda, imajo pa s strani občine podeljeno koncesijo za opravljanje pomoči na domu. Legenda: AS - povprečje oziroma aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove koliko so enote (izvajalci) razpršene okoli aritmetične sredine; MIN – enota (izvajalec) z najmanjšo vrednostjo; MAX - enota (izvajalec) z najvišjo vrednostjo. Kot je razvidno iz Preglednice 15 skupno 89 občin (42,2 %) zagotavlja storitev pomoči na domu poleg rednega delovnega časa ob delovnikih dopoldne tudi v popoldanskih urah ter ob sobotah, nedeljah in praznikih (torej vsak dan dopoldne in popoldne). 98 občin (46,4 %) zagotavlja poleg obiskov v rednem, dopoldanskem delovnem času med tednom tudi obiske v popoldanskih urah, 112 občin (53,1 %) pa omogoča obiske tudi ob sobotah. V 103 (48,9 %) občinah so obiski zagotovljeni tudi ob nedeljah in praznikih. Vseeno pa 86 občin (41,2 %) uporabnikom zagotavlja pomoč na domu le med tednom in samo v dopoldanskem času. Zagotavljanje pomoči na domu oziroma časovna dostopnost storitve vse dni v letu in v popoldanskem času v določenih okoljih še vedno ostaja problem. 48 Pri primerjavi javnih zavodov z zasebniki s koncesijo občine smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Razlike niso bile statistično značilne. 41 PREGLEDNICA 15: ŠTEVILO OBČIN GLEDE NA ČASOVNO DOSTOPNOST STORITVE (31. 12. 2012) dopoldne popoldne sobota nedelja in prazniki število občin 89 13 2 7 8 1 86 Ob koncu leta 2012 je 8,7 % (ali 571) uporabnikov pomoči na domu storitev prejemalo tudi popoldne, 15,1 % (ali 995) pa tudi ob sobotah in 13,3 % (ali 878) ob nedeljah in praznikih. Dobra dva odstotka (ali 140) uporabnikov sta vsaj občasno potrebovala istočasno neposredno socialno oskrbo dveh socialnih oskrbovalk. Občine smo prosili, naj navedejo, koliko oseb, ki so izrazile željo po storitvi pomoči na domu, so v letu 2012 zavrnili, kljub dejstvu, da so bili do nje upravičeni. Občin, ki so v letu 2012 zavrnili vsaj eno osebo, je bilo 14, kar je 6,8 % vseh občin, ki zagotavljajo izvajanje pomoči na domu v okviru mreže javne službe. V letu 2009 je bilo takih občin 44, v letu 2010 25, v letu 2011 pa 16. Izvajalci pomoči na domu so v letu 2012 skupno zavrnili 74 oseb. Razlogi za zavrnitev so večinoma povezani s pomanjkanjem kadra, predvsem z zasedenostjo socialnih oskrbovalk oziroma pomanjkanjem le teh v določenih terminih dneva oziroma v določenem obdobju leta. Največ zavrnitev je bilo namreč zaradi tega, ker je uporabnik potreboval in želel storitev v točno določenem terminu zjutraj oziroma dopoldne ali pa zvečer, izvajalec pa mu v želenem terminu zaradi prezasedenosti oskrbovalk storitve ni mogel zagotoviti. Nekaj uporabnikov je bilo zavrnjenih zaradi odsotnosti socialnih oskrbovalk zaradi dopustov ali bolniškega staleža. Nekaj razlogov za zavrnitev se nanaša tudi na želje oziroma potrebe uporabnikov po takem obsegu izvajanja storitve, ki ne sodijo v okvir pomoči na domu (npr. občasno izvajanje storitve, le ko bi jo uporabnik potreboval; potreba po večjem obsegu pomoči kot je to določeno v Pravilniku). 4.9. Ocena potreb trenutnih in potencialnih uporabnikov pomoči na domu Občine smo v anketnem vprašalniku prosili, da ocenijo dodatne potrebe trenutnih uporabnikov pomoči na domu v njihovi občini in število potencialnih uporabnikov, za katere se storitev ne izvaja. Ocene potreb so večinoma podali izvajalci storitve. Ocenjujejo, da bi 156 uporabnikov, ki so ob koncu leta 2012 prejemali pomoč na domu, potrebovalo izvajanje storitve v povečanem obsegu dopoldne, 183 uporabnikov bi pomoč potrebovalo tudi popoldne, 203 pa tudi ob sobotah in 226 ob nedeljah in praznikih. Izvajalci so ocenili, da bi ob koncu leta 2012 pomoč na domu potrebovalo še približno 330 oseb, vendar se zanje storitev iz različnih razlogov ni izvajala. 42 5. SKLEPNE UGOTOVITVE Spremljanje stanja in osnovnih trendov na področju izvajanja socialnovarstvene storitve pomoč na domu je predpogoj za vodenje učinkovite in transparentne politike na tem področju, potrebno je pri spremljanju doseganja ciljev nacionalnega programa socialnega varstva ter tudi zaradi pridobitve drugih pomembnih informacij o tej storitvi. Analiza je torej za stroko izjemnega pomena, saj je edini vir podatkov, ki zajema stanje na omenjenem področju na nacionalni ravni in kot taka služi pri pripravi smernic in razvoja socialnega varstva. Občinam (in tudi izvajalcem storitve) lahko služi za to, da se v načinih organiziranja in zagotavljanja pomoči na domu med seboj primerjajo oziroma da stanje v svoji občini primerjajo z nacionalnim stanjem. Torej lahko analiza predstavlja tudi vzvod za vpeljavo določenih ukrepov in sprememb. O stanju na tem področju je Slovenija dolžna poročati tudi nekaterim mednarodnim inštitucijam (na primer OECD), zato je analiza pomembna tudi na mednarodni ravni. Analiza izvajanja pomoči na domu vključuje vseh 211 slovenskih občin in predstavlja 100odstotno zajetje podatkov. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V primeru napak ali nejasnosti smo podatke preverili pri poročevalcih (občine in izvajalci) in jih ustrezno popravili. V tem pogledu dobljeni podatki in iz njih izhajajoči rezultati dajejo dokaj zanesljivo in realno sliko o izvajanju pomoči na domu v Sloveniji. Analiza se nanaša na leto 2012 (oziroma na dan 31. 12. 2012) in je že šesta zaporedna letna analiza, ki jo je opravil IRSSV. Kjer je mogoče, podatke, pridobljene s to analizo, primerjamo s podatki iz prejšnjih analiz, tako da je razviden trend razvoja v obdobju od leta 2006 do leta 2012. Glavne ugotovitve analize za leto 2012 v primerjavi s podatki za pretekla leta strnjeno predstavimo v nadaljevanju. - Ugotavljamo, da na dan 31. 12. 2012 osem občin ni imelo niti enega uporabnika pomoči na domu, od tega je pet občin imelo sklenjeno koncesijo/pogodbo z izvajalcem in tudi potrjeno ceno ure pomoči na domu; ena občina je sklenila pogodbo o izvajanju s pristojnim CSD, vendar v praksi do izvajanja storitve še ni prišlo niti niso sprejeli cene za izvajanje pomoči na domu; dve občini (Jezersko in Horjul) pa nista niti podelili koncesije za izvajanje pomoči na domu niti nista sklenili pogodbe z javnim zavodom. V obdobju spremljanja izvajanja pomoči na domu (2006–2012) se je število občin, v katerih uporabnikov storitve ni bilo, polagoma zniževalo. - Pomoč na domu je v okviru javne službe v letu 2012 izvajalo 77 različnih izvajalcev (v letu 2011 je bilo izvajalcev 76, v letu 2010 75, v letu 2009 in 2008 74, v letu 2007 pa 72), med njimi je bilo, tako kot vsa leta doslej, največ CSD. 43 - - - - - - - - Na dan 31. 12. 2012 je bilo v Sloveniji 6.583 uporabnikov pomoči na domu. Število uporabnikov te storitve se od leta 2006 počasi zvišuje, ob koncu leta 2012 pa prvič opažamo rahel upad števila uporabnikov glede na preteklo leto (0,62odstoten). Med uporabniki pomoči na domu je približno dve tretjini žensk (65,9 %). Velika večina uporabnikov, tj. 88,1 %, je stara 65 let in več, več kot 60 % uporabnikov (62,3 %) pa je starih 80 let in več; mlajših od 65 let je dobra desetina (11,9 %). Ocenjujemo, da je med uporabniki pomoči na domu, približno četrtina oseb z demenco (25,5 %). Povprečna potrjena cena (to je cena, ki jo plača uporabnik) storitve pomoči na domu na uro po občinah je na dan 31. 12. 2012 znašala 5,27 evra, kar je 15 centov več kot na dan 31. 12. 2011. Povprečna potrjena cena za storitve, opravljene ob nedeljah, je na dan 31. 12. 2012 znašala 6,54 evrov, za storitve, opravljene ob sobotah 5,43 evre, za storitve, opravljene med prazniki pa 6,84 evre. Povprečna potrjena cena na uporabnika na dan 31. 12. 2012 (v kateri je upoštevano, koliko uporabnikov plačuje določeno potrjeno ceno pomoči na uro) znaša 4,73 evrov. Celotni stroški pomoči na domu na uro so na dan 31. 12. 2012 v povprečju znašali 17,57 evrov, kar je 27 centov več kot 31. 12. 2011. Povprečna cena storitve pomoči na domu na uro je statistično značilno nižja pri zasebnikih (pri javnih povprečna cena znaša 17,8 evra, pri zasebnikih s koncesijo občine pa 1,62 evra manj, tj. 16,18 evra). Glede na podatke o tem, kolikšen delež celotnih stroškov storitve na uro plača posamezen 'financer', ugotavljamo, da so v letu 2012 slovenske občine (za vodenje in izvajanje neposredne oskrbe, brez oprostitev) prispevale 77,0 % sredstev, 1,5 % sredstev je bilo zagotovljenih s strani države, dobro petino (21,5 %) sredstev pa so prispevali uporabniki. V letu 2012 je največ uporabnikov (85 %) prejemalo gospodinjsko pomoč, 70 % jih je prejemalo pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, 58 % pa pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih; v povprečju je uporabnik prejel 2,1 opravili. Glede na sestavo storitve, je v letu 2012 glavnino storitve predstavljala gospodinjska pomoč (40 %), tretjino pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (33 %), najmanjši delež pa pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (27 %). Za vodenje in koordiniranje pomoči na domu je v letu 2012 skrbelo 62,4 zaposlenih (v letu 2011 64,4 zaposlenih, v letu 2010 63,8 zaposlenih, v letu 2009 66,9 zaposlenih, v letu 2008 pa 70,3 zaposlenih), neposredno socialno oskrbo na domu pa je izvajalo 911,2 oseb, kar je za 1,4 osebe več kot preteklo leto in za 12,9 oseb manj kot v letu 2010. Velika večina (92,7 %) socialnih oskrbovalk je bila v letu 2012 redno zaposlena, 1,3 % je bilo zaposlenih v okviru subvencioniranih zaposlitev APZ, 4,3 % preko javnih del in 1,7 % v okviru drugih pogodbenih 44 - - razmerij. Struktura načina zaposlitve se je v zadnjem letu pomembno spremenila, in sicer v prid rednim zaposlitvam socialnih oskrbovalk. Ena oskrbovalka, ki je izvajala neposredno socialno oskrbo v letu 2012, je v povprečju pokrivala 7,7 uporabnika. V povprečju je v letu 2012 ena socialna oskrbovalka vsakega uporabnika obiskala 18,1 - krat na mesec. Socialna oskrbovalka je v letu 2012 za en obisk uporabnika v povprečju porabila eno uro, natančneje, 59,8 minute efektivnega časa (v letu 2011 60,1 minute). Socialne oskrbovalke so imele v letu 2012 povprečno 99,2 efektivne ure na mesec, v letu pred tem 103 ure, v letu 2010 104, v letu 2009 pa 105,8 ure. Skupno 89 občin (42,2 %) zagotavlja storitev pomoči na domu poleg rednega delovnega časa ob delovnikih dopoldne tudi v popoldanskih urah ter ob sobotah, nedeljah in praznikih (torej vsak dan dopoldne in popoldne), torej tri občine več kot v letu 2011. Izvajalci so ocenili, da bi ob koncu leta 2012 pomoč na domu potrebovalo še približno 330 oseb, vendar storitve zanje zaradi različnih razlogov niso izvajali (v letu 2011 je bilo teh oseb 450). Število uporabnikov pomoči na domu se torej od leta 2006 počasi zvišuje, saj se je število uporabnikov v tem obdobju povišalo za 23,6 %, kljub temu pa lahko za zadnje obdobje (2010–2012) ugotovimo, da število uporabnikov pomoči na domu v mreži javne službe, stagnira. Razloge lahko, poleg že znanih (finančni, organizacijski, kadrovski), iščemo tudi v kar znatnem povišanju cene pomoči na uro za uporabnika. Povprečna potrjena cena se namreč konstantno zvišuje - od 4,18 evra na uro v letu 2007 na 5,27 evra v letu 2012. Zasledujemo sicer postopen trend homogeniziranja cen (tj. manjše razlike v ceni med občinami) za uporabnika na agregatni oziroma nacionalni ravni, vendar se proces v večji meri odvija na račun poviševanja nizkih cen kot pa na račun zniževanja visokih cen. Ugotavljamo namreč, da se je maksimalna cena na uro v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 le znatno znižala (tj. za 0,02 evra), število občin, ki svojim uporabnikom storitev zagotavlja zastonj oziroma po nizkih cenah pa ne narašča. Po drugi strani opažamo, da so nekateri izvajalci pričeli s procesom poenotenja cen za uporabnika po tistih občinah, v katerih zagotavljajo storitev, tj. da imajo vse ali vsaj večina občin, v katerih pomoč na domu izvaja en izvajalec, isto ceno za uporabnika (poenotenje gre nemalokrat v smeri zvišanja cen). V obdobju spremljanja izvajanja pomoči na domu po slovenskih občinah, opažamo, da se izvajanje storitve izpod okrilja CSD, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti pričeli z izvajanjem pomoči na domu in ki so še vedno glavni ponudnik, polagoma prenaša na druge izvajalce. Na to področje namreč vstopa čedalje večje število domov za starejše ter zasebnikov s koncesijo občine. Pogosto prenosu botruje cena storitve, pa tudi vse večja obremenjenost CSD z drugimi dejavnostmi ter napovedana reorganizacija CSD. Po drugi strani vidimo razlog tudi v vse večji pripravljenosti domov za starejše za širjenje svoje ponudbe v skupnost, na dom uporabnika. Zasebniki s koncesijo občine pa so pogosto tisti, ki ponudijo nižjo ceno storitve. 45 Ob tem poudarjamo, da je ne glede na to kdo storitev zagotavlja, pomembno tesno sodelovanje med različnimi organizacijami, ki delujejo na določenem območju. Pri tem mislimo tako na CSD, domove za starejše, zasebnike kot tudi na patronažno službo, društva upokojencev in podobno. S sodelovanjem je lažje identificirati vse potrebe v lokalnem okolju in jih na ustrezen način zadovoljevati bodisi z obstoječimi storitvami bodisi z dopolnjevanjem in razvijanjem novih oblik pomoči in storitev. V zadnjih dveh letih beležimo okrog 910 socialnih oskrbovalk, med katerimi je velika večina redno zaposlenih (93 %). Med redno zaposlenimi je bilo v letu 2012 86,5 % socialnih oskrbovalk zaposlenih za nedoločen čas. Ugotavljamo torej, da ukinitev sredstev APZ v prvi vrsti ni bistveno vplivalo na zmanjšanje števila zaposlenih, pač pa zgolj na strukturo zaposlitev oziroma kadra. Gre za pozitiven vpliv, saj se je močno povečalo število redno in za nedoločen čas zaposlenih socialnih oskrbovalk. Med negativni posledicami ukinitve sredstev APZ pa je prav gotovo povišanje cene na račun uporabnika. Ugotavljamo, da stopnja realizacije nacionalnega cilja v zadnjih nekaj letih praktično stagnira, saj se od leta 2009 storitev konstantno zagotavlja za 1,7 % oseb, starih 65 let in več (predvideni cilj je 3 %). Razlogi za prenizko realizacijo cilja so prav gotovo številni in kompleksni ter odvisni od vseh ravni zagotavljanja in organiziranja storitve (država, občina, izvajalec, (potencialni) uporabnik). Identifikacija razlogov tudi presega cilje in namen pričujoče analize. Kljub temu lahko na podlagi večletnih analiz nanizamo nekatere ugotovitve, ki se vendarle navezujejo na omenjeno problematiko. Ugotavljamo, da je v nekaterih občinah povpraševanje po storitvi majhno ali ga sploh ni, iz česar lahko sklepamo da potencialni uporabniki in njihove družine bodisi storitve ne poznajo, torej o storitvi niso dovolj informirani, bodisi je ne sprejemajo za eno od oblik oskrbe starejšega človeka, ki za opravljanje vsakdanjih opravil potrebuje pomoč druge osebe. Nekateri se raje odločijo za odhod v dom za stare, v nekaterih primerih ali okoljih pa veliko oskrbe prejmejo v okviru družinske in sosedske pomoči. Na drugi strani pa obstajajo občine, kjer povpraševanje presega ponudbo in kjer se srečujejo s pomanjkanjem financ, ustreznega kadra za izvajanje storitve ter z različnimi organizacijskimi problemi. Ob tem je vreden razmislek, ali bi bilo smiselno v izvajanje pomoči na domu v okviru mreže javne službe vključiti večje število izvajalcev (tj. da bi občina podelila več koncesij in ne zgolj ene) in ob tem seveda paziti, da bi bila cena za uporabnika enaka ne glede na to, kateri izvajalec izvaja storitev. Organizacija pomoči na domu spada v pristojnost občin, ki z višino subvencije uravnavajo ceno storitve. Prav v previsoki ceni storitve v nekaterih občinah tudi lahko iščemo razloge za majhno vključenost starejših v to storitev. Kljub temu da obstaja zakonska obveza, da občine za svoje občane zagotovijo pomoč na domu, ta pomoč ni zagotovljena v vseh občinah. Veliko je torej odvisno od posamezne občine, njene razvitosti in družbene občutljivosti oziroma odgovornosti. Po drugi strani pa lahko, glede na to, da je realizacija cilja ReNPSV 20062010 v veliki meri odvisna od zakonskih regulacij, manjšo realizacijo zastavljenega cilja pripišemo tudi dejstvu, da v opazovanem obdobju ni bila spremenjena oziroma sprejeta nova zakonodaja, ki ureja to področje (na primer Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo). 46 Kljub temu pa ugotavljamo, da zastavljeni cilj, torej zagotovitev pomoči na domu za vsaj 10.000 oseb, starih 65 let ali več, kar je 3 % oseb v tej starostni skupini, najverjetneje ni zastavljen previsoko, saj so pa primer na Goriškem ta cilj že presegli. Ocenjujemo, da je potrebno to pomembno storitev še naprej spodbujati in razvijati, ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na druge pomembne storitve v skupnosti (na primer varovanje na daljavo). Ukrepe za večjo dostopnost (cenovno, krajevno in časovno) pomoči na domu in drugih oblik skupnostne skrbi, ki lahko vsaj za nekaj časa ali popolnoma nadomestijo institucionalno varstvo, bi bilo smiselno usmeriti predvsem v tiste slovenske regije, v katerih je vključenost starejšega prebivalstva v storitev pomoči na domu majhna oziroma podpovprečna in kjer je dostopnost infrastrukture in storitev že v splošnem slaba, socialna izključenost pa posledično toliko večja. 47 6. VIRI IN LITERATURA - - - - - - Arnšek, T. (2013): Vsebinsko poročilo o ugotovitvah inšpekcijskih nadzorov v letu 2012 za storitve: institucionalno varstvo starejših, pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu, socialni servis. Ljubljana: Inšpektorat RS za delo. Dostopno na: http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/ Socialne_zadeve/POROCILO_IVS-PDD-SoS_2012.pdf (dne: 28. 5. 2013). Lukan Civič, M. (2005): Reforma sistema zdravstvene nege in socialne oskrbe starih ljudi v pluralnem sistemu blaginje: magistrsko delo. Brdo pri Kranju: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije. Mali, J., Mešl, N., Rihter, L. (2011): Socialno delo z osebami z demenco – raziskovanje potreb oseb z demenco in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Nagode, M. (2009): Organizirana pomoč za stare ljudi, ki živijo na domu: pomoč na domu in varovanje na daljavo. Maribor: Aristej. Nagode, M., Jakob Krejan, P., Smolej, S. (2011): Izvajanje pomoči na domu: analiza stanja v letu 2010. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Nagode, M., Jakob Krejan, P., Smolej, S. (2012): Izvajanje pomoči na domu: analiza stanja v letu 2011. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 87/2006, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in načinu prenehanja izvajanja storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu v Jutru, Zavodu za pomoč in nego na domu. 2011. Dostopno na: http://www.zavodjutro.si/?p=pravilnik (dne: 4. 6. 2013). Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu Centra za socialno delo Ravne na Koroškem. 2010. Dostopno na: http://www.csd-ravne.si/prikazi_data.php?tip=euro_dokumenti_id&idd=1605 (dne: 4. 6. 2013). Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu v Centru za socialno delo Vrhnika. 2011. Dostopno na: csd-vrhnika.com/index.php?option=com_content&task=view&id=69&Itemid=72 (dne: 4. 6. 2013). Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu v Centru za socialno delo Zagorje ob Savi. 2011. Dostopno na: http://www.csd-zagorje.si/cms/wp-content/uploads/2011/01/PRAVILNIK-o48 - - - - - - - postopkih-pri-uveljavljanju-izvajanju-in-prekinitvi-storitve-PND.pdf (dne: 4. 6. 2013). Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana. 2011. Dostopno na: http://www.zod-lj.si/o-zavodu/pravilnik (dne: 4. 6. 2013). Nagode, M. (2012): Dvajset let izvajanja socialnovarstvene storitve pomoč na domu v Sloveniji (1991–2011). V Čas beži, a pušča sledi: 50 let centrov za socialno delo in 15 let Skupnosti centrov za socialno delo, ur. Kuzmanič Korva, Darja, 189212. Ljubljana: Skupnost centrov za socialno delo. Perko, L. (2011): Oskrba oseb z demenco na domu. V Demenca – izziv za socialno delo, ur. Mali, Jana in Miloševič Arnold, Vida, 157166. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 popr., 127/03, 125/04, 120/05 – Odl. US: U.I.: 192/05-29, 60/05, 120/05, 2/06 popr., 140/06, 120/07, 90/08, 121/08 in 53/09. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Uradni list RS, št. 45/2010. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Uradni list RS, št. 28/2011. Spremni tekst k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Gradivo za medije. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/170 22010_gradivo_mediji.pdf (dne: 29. 3. 2010) Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010, Uradni list RS 39/2006. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Uradni list RS 39/2013. Smolej S., Nagode M., Jakob P., Žiberna V. (2008): Analiza izvajanja pomoči na domu. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Smolej S., Nagode M., Jakob P., Žiberna V., Jerina P., Kenda A.: (2009): Izvajanje pomoči na domu. Analiza stanja januar–junij 2008. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Smolej, S., Nagode, M., Jakob Krejan P. (2010): Izvajanje pomoči na domu. Analiza stanja v letu 2009. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS 110/2004, 124/2004, 114/2006. Volčini, M. (2010): Prilagajanje oskrbe na domu potrebam oseb z demenco. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 5/07 sklep, 23/07 – pop., 41/07 – pop., 5/08 sklep, 73/08 sklep, 8/09 sklep in 53/09 sklep. 49 - Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, Uradni list RS, št. 41/1983, 114/2006-ZUTPG, 122/2007 Odl. US: U-I-11/07-45, 61/2010-ZSVarPre. 50 7. PRILOGA PRILOGA A: Realizacija cilja ReNPSV, 2012 Občina Ajdovščina Apače Beltinci Benedikt Bistrica ob Sotli Bled Bloke Bohinj Borovnica Bovec Braslovče Brda Brezovica Brežice Cankova Celje Cerklje na Gorenjskem Cerknica Cerkno Cerkvenjak Cirkulane Črenšovci Črna na Koroškem Črnomelj Destrnik Divača Dobje Dobrepolje Dobrna Dobrova-Polhov Gradec Dobrovnik Dol pri Ljubljani Dolenjske Toplice Domžale Dornava Dravograd Duplek Gorenja vas- Poljane Gorišnica Gorje Gornja Radgona Gornji Grad Gornji Petrovci Grad Grosuplje Hajdina Hoče Slivnica Hodoš Horjul Število prebivalcev, starih 65 let in več (SLO) 3056 586 1362 286 274 1654 318 1075 611 680 885 1107 1785 4567 299 8780 1076 2006 771 291 378 599 615 2487 356 646 160 729 319 1175 242 751 536 5082 401 1641 999 1020 636 542 1508 562 455 443 2636 643 1937 90 506 3 % od populacije, stare 65 let in več 91,68 17,58 40,86 8,58 8,22 49,62 9,54 32,25 18,33 20,4 26,55 33,21 53,55 137,01 8,97 263,4 32,28 60,18 23,13 8,73 11,34 17,97 18,45 74,61 10,68 19,38 4,8 21,87 9,57 35,25 7,26 22,53 16,08 152,46 12,03 49,23 29,97 30,6 19,08 16,26 45,24 16,86 13,65 13,29 79,08 19,29 58,11 2,7 15,18 51 Število uporabnikov PND, starih 65 let in več 82 15 11 3 4 32 3 13 9 23 17 43 43 49 2 240 15 31 11 3 4 5 5 39 3 8 3 16 11 29 4 11 7 54 1 9 7 10 0 13 19 4 6 5 37 3 27 0 0 % realizacije cilja ReNPSV 89,4 85,3 26,9 35,0 48,7 64,5 31,4 40,3 49,1 112,7 64,0 129,5 80,3 35,8 22,3 91,1 46,5 51,5 47,6 34,4 35,3 27,8 27,1 52,3 28,1 41,3 62,5 73,2 114,9 82,3 55,1 48,8 43,5 35,4 8,3 18,3 23,4 32,7 0,0 80,0 42,0 23,7 44,0 37,6 46,8 15,6 46,5 0,0 0,0 Občina Hrastnik Hrpelje-Kozina Idrija Ig Ilirska Bistrica Ivančna Gorica Izola Jesenice Jezersko Juršinci Kamnik Kanal ob Soči Kidričevo Kobarid Kobilje Kočevje Komen Komenda Koper Kostanjevica na Krki Kostel Kozje Kranj Kranjska Gora Križevci Krško Kungota Kuzma Laško Lenart Lendava Litija Ljubljana 1 Ljubno Ljutomer Logatec Log-Dragomer Loška Dolina Loški Potok Lovrenc na Pohorju Luče Lukovica Majšperk Makole Maribor Markovci Medvode Mengeš Metlika Mežica Miklavž na Dravskem polju Miren-Kostanjevica Mirna Mirna peč Mislinja Mokronog - Trebelno Moravče Število prebivalcev, starih 65 let in več (SLO) 1889 742 2226 925 2725 2214 2812 3527 120 349 4369 1119 1170 863 111 2754 660 719 9046 420 176 586 9161 1110 712 4211 754 260 2493 1378 2121 2123 48752 450 2179 1878 678 740 400 516 257 737 698 333 22396 678 2807 1234 1404 677 1156 859 390 371 676 487 648 3 % od populacije, stare 65 let in več 56,67 22,26 66,78 27,75 81,75 66,42 84,36 105,81 3,6 10,47 131,07 33,57 35,1 25,89 3,33 82,62 19,8 21,57 271,38 12,6 5,28 17,58 274,83 33,3 21,36 126,33 22,62 7,8 74,79 41,34 63,63 63,69 1462,56 13,5 65,37 56,34 20,34 22,2 12 15,48 7,71 22,11 20,94 9,99 671,88 20,34 84,21 37,02 42,12 20,31 34,68 25,77 11,7 11,13 20,28 14,61 19,44 52 Število uporabnikov PND, starih 65 let in več 58 13 70 32 24 40 68 60 0 3 33 36 3 33 0 76 12 3 99 9 0 23 144 33 2 141 24 5 50 11 29 27 649 6 10 12 6 4 1 17 1 5 7 3 305 3 49 15 5 7 21 31 7 8 2 5 6 % realizacije cilja ReNPSV 102,3 58,4 104,8 115,3 29,4 60,2 80,6 56,7 0,0 28,7 25,2 107,2 8,5 127,5 0,0 92,0 60,6 13,9 36,5 71,4 0,0 130,8 52,4 99,1 9,4 111,6 106,1 64,1 66,9 26,6 45,6 42,4 44,4 44,4 15,3 21,3 29,5 18,0 8,3 109,8 13,0 22,6 33,4 30,0 45,4 14,7 58,2 40,5 11,9 34,5 60,6 120,3 59,8 71,9 9,9 34,2 30,9 Občina Moravske Toplice Mozirje Murska Sobota Muta Naklo Nazarje Nova Gorica Novo mesto Odranci Oplotnica Ormož Osilnica Pesnica Piran Pivka Podčetrtek Podlehnik Podvelka Poljčane Polzela Postojna Prebold Preddvor Prevalje Ptuj Puconci Rače-Fram Radeče Radenci Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Razkrižje Rečica pri Savinji Renče-Vogrsko Ribnica Ribnica na Pohorju Rogaška Slatina Rogašovci Rogatec Ruše Selnica ob Dravi Semič Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Sodražica Solčava Središče ob Dravi Starše Straža Sv. Jurij ob Ščavnici Sv. Jurij v Slovenskih Goricah Sv. Trojica v Slovenskih Goricah Sveta Ana Število prebivalcev, starih 65 let in več (SLO) 1144 711 3615 521 889 421 5987 5746 248 593 2258 93 1391 3183 951 543 281 416 927 1092 2401 867 722 1333 4299 1102 1080 776 1009 1083 3608 1951 226 404 770 1505 197 1683 480 455 1291 823 600 3049 2317 2534 3722 2111 409 96 425 720 555 494 342 327 357 3 % od populacije, stare 65 let in več 34,32 21,33 108,45 15,63 26,67 12,63 179,61 172,38 7,44 17,79 67,74 2,79 41,73 95,49 28,53 16,29 8,43 12,48 27,81 32,76 72,03 26,01 21,66 39,99 128,97 33,06 32,4 23,28 30,27 32,49 108,24 58,53 6,78 12,12 23,1 45,15 5,91 50,49 14,4 13,65 38,73 24,69 18 91,47 69,51 76,02 111,66 63,33 12,27 2,88 12,75 21,6 16,65 14,82 10,26 9,81 10,71 53 Število uporabnikov PND, starih 65 let in več 15 13 16 2 4 2 191 289 5 13 32 0 29 66 32 24 1 5 7 16 69 18 3 6 34 10 14 28 13 11 45 13 3 6 34 19 2 32 6 14 46 17 14 68 31 9 49 38 6 0 5 21 18 7 7 4 1 % realizacije cilja ReNPSV 43,7 60,9 14,8 12,8 15,0 15,8 106,3 167,7 67,2 73,1 47,2 0,0 69,5 69,1 112,2 147,3 11,9 40,1 25,2 48,8 95,8 69,2 13,9 15,0 26,4 30,2 43,2 120,3 42,9 33,9 41,6 22,2 44,2 49,5 147,2 42,1 33,8 63,4 41,7 102,6 118,8 68,9 77,8 74,3 44,6 11,8 43,9 60,0 48,9 0,0 39,2 97,2 108,1 47,2 68,2 40,8 9,3 Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Sveti Tomaž Šalovci Šempeter - Vrtojba Šenčur Šentilj Šentjernej Šentjur Šentrupert Škocjan Škofja Loka Škofljica Šmarje pri Jelšah Šmarješke Toplice Šmartno ob Paki Šmartno pri Litiji Šoštanj Štore Tabor Tišina Tolmin Trbovlje Trebnje Trnovska vas Trzin Tržič Turnišče Velenje Velika Polana Velike Lašče Veržej Videm Vipava Vitanje Vodice Vojnik Vransko Vrhnika Vuzenica Zagorje ob Savi Zavrč Zreče Žalec Železniki Žetale Žiri Žirovnica Žužemberk Slovenija Število prebivalcev, starih 65 let in več (SLO) 146 349 325 1180 1293 1320 1018 2959 419 425 3720 1223 1712 511 457 890 1365 855 265 641 2345 3198 1798 179 625 2633 489 4416 256 717 245 802 946 336 638 1490 457 2456 414 2945 184 874 3582 1057 217 829 854 683 3 % od populacije, stare 65 let in več 4,38 10,47 9,75 35,4 38,79 39,6 30,54 88,77 12,57 12,75 111,6 36,69 51,36 15,33 13,71 26,7 40,95 25,65 7,95 19,23 70,35 95,94 53,94 5,37 18,75 78,99 14,67 132,48 7,68 21,51 7,35 24,06 28,38 10,08 19,14 44,7 13,71 73,68 12,42 88,35 5,52 26,22 107,46 31,71 6,51 24,87 25,62 20,49 Število uporabnikov PND, starih 65 let in več 1 2 9 45 11 34 40 46 7 4 47 34 32 13 14 4 40 10 6 10 55 42 32 1 6 18 4 90 5 26 2 3 17 6 4 25 15 13 4 45 0 23 83 6 0 18 20 11 % realizacije cilja ReNPSV 22,8 19,1 92,3 127,1 28,4 85,9 131,0 51,8 55,7 31,4 42,1 92,7 62,3 84,8 102,1 15,0 97,7 39,0 75,5 52,0 78,2 43,8 59,3 18,6 32,0 22,8 27,3 67,9 65,1 120,9 27,2 12,5 59,9 59,5 20,9 55,9 109,4 17,6 32,2 50,9 0,0 87,7 77,2 18,9 0,0 72,4 78,1 53,7 348.680 10.460,4 5.801 55,5 *Število prebivalcev, starih 65 let in več v drugem polletju 2012 (najnovejši podatki). Vir: SURS, podatkovni portal SI-STAT. Legenda: s krepkim tiskom so označene občine, ki so realizirale cilj ReNPSV. 54 PRILOGA B: Osnovni podatki o izvajanju pomoči na domu v letu 2012 *Podatki o skupnih letnih stroških izvajanja pomoči na domu so izračunani na podlagi internih zahtevkov oziroma obrazcev, ki jih izvajalci izstavljajo občini. Celotna sredstva vsebujejo tudi oprostitve. V preglednici ni manjkajočih podatkov, prazni prostori pomenijo, da tam 'pojava' v opazovanem obdobju ni bilo (na primer uporabnikov, subvencije države in podobno). ** Pri izračunu treh študentk nismo upoštevali. *** V občinah Velenje in Šmartno ob Paki je veljavna cena storitve pomoči na domu za uporabnika odvisna od višine prihodkov v preteklem letu. Uporabniki plačujejo ceno v razponu med 0,81 evra na uro (90 % subvencija) do 8,14 evra na uro (50 % subvencija). 5,11 22,92 78.936,97 45 0,00 6,34 7,23 15,78 18,87 17,90 92.717,99 103.380,75 3.464,54 33 5 14 12 26 60 2 55 5,47 7,43 7,14 12,00 5,97 7,5 7 2,94 1 0,67 6,5 6 2,94 1 0,67 NE NE DA DA NE DA DA DA DA NE 2 3,00 8,25 5,00 4,67 8,00 13,00 10,59 2 4 1 3 1,5 2 1,7 2 4 1 3 1,5 2 1,19 DA DA NE DA NE NE DA DA DA NE DA NE NE DA 4 3.742,61 37.823,07 95.975,09 25.146,12 73.415,44 43.049,78 51.440,42 36.277,78 5.430,75 119.541,52 11,25 4 3 NE DA 3 92.717,99 148.176,00 4.990,12 15,00 10,00 3 6 3 6 0 NE NE DA NE NE DA Št. oseb, ki bi potrebovale PND 45 6 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih 26.030,44 72.764,55 13.549,22 52.135,97 35.219,74 43.953,94 21.320,32 4 Izvajanje PND popoldne 15,58 16,16 22,36 18,58 18,99 22,10 17,65 12 145.568,16 160.398,42 63.423,00 33.581,48 14.791,84 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk 18 5,00 5,21 5,00 6,01 5,00 2,83 4,92 21 6.306,72 Število socialnih oskrbovalk 94.663,98 112.288,69 47.571 20.318,01 13.276,24 Število uporabnikov na eno oskrbovalko 16,62 16,27 17,44 17,90 17,39 52 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* 5,00 5,00 4,38 7,23 2,81 41 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* Brežice Cankova Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Brezovica Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) Brda Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Bled Bloke Bohinj Borovnica Bovec Braslovče Center za socialno delo Ajdovščina Zavod za socialno oskrbo Pristan Center za socialno delo Gornja Radgona Center za socialno delo Murska Sobota Center za socialno delo Lenart Senior, center za pomoč starejšim, Lidija Umek s.p. Dom dr. Janka Benedika Radovljica Center za socialno delo Cerknica Zavod sv. Martina Center za socialno delo Vrhnika Center za socialno delo Tolmin Dom Nine Pokorn Grmovje Center za socialno delo Nova Gorica Center za pomoč na domu Klas Center za socialno delo Ljubljana VičRudnik Center za socialno delo Brežice Center za socialno delo Murska Sobota Število uporabnikov (31. 12. 2012) Bistrica ob Sotli ORGANIZACIJA OBČINA Ajdovščina Ajdovščina Apače Beltinci Benedikt 1 2 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih 2,273 4,5 1,5 0,67 1 1,13 1 3,5 1,5 0,67 1 1,13 DA NE NE NE NE NE DA DA NE NE NE NE 20.703,98 135.459,12 30.866,94 20.497,40 12.579,87 45.444,26 4,00 8,33 1,50 4,00 6,00 12,00 1,25 6 2 2 0,5 1,5 1,25 6 2 2 0,5 1,5 DA DA NE DA NE NE DA DA NE DA NE NE 31.128 37.654,00 6,50 2 2 DA DA 15,61 20,10 35.932,85 9.009 44.878,84 10.852,00 17,00 9,76 2 0,41 2 0,41 NE NE NE NE 7,45 5,25 16,49 20,33 31.770,48 11.377,05 67.635,54 15.985,44 3,25 21,05 4 0,38 1 0,38 DA DA DA DA 7,97 0,00 16,45 11,50 203.296,36 11350,57 269.122,39 15.921,63 4,06 2,00 16 1,5 16 1,5 DA NE DA NE 14,52 21,59 18,01 17,39 18,14 20,10 19.949,63 75.808,17 21.206 12.900,70 8.794,60 27.613 18 3,53 6,38 6,00 8,32 5,34 5,50 15,21 15,68 18,14 17,98 19,74 18,57 13.026,01 102.283,22 19.790,94 10.936,70 10.165,35 33.758,07 13 3,80 17,90 34 5,57 5,94 35 13 4 4 6 5 50 3 8 3 4 13 8 65 3 56 7.895,40 2.511,85 206,82 Št. oseb, ki bi potrebovale PND Izvajanje PND popoldne 7,04 7,78 8,67 5,97 4,00 5,31 6,50 5,14 5,27 2,81 9,07 5,94 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk Dornava 36.145,52 107.309,02 30.568,00 15.272,24 16.970,24 30.345,00 16 44.861 Število socialnih oskrbovalk Domžale DA 612.851 Število uporabnikov na eno oskrbovalko Dolenjske Toplice DA 18,39 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* Dol pri Ljubljani 28 4,10 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* Dobrova-Polhov Gradec Dobrovnik 31 267 Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Dobrna 8,61 Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) Črnomelj Destrnik Divača Dobje Dobrepolje Pomoč družini na domu, Janja Kos s.p. Center za socialno delo Cerknica Dom upokojencev Idrija d.o.o. Center za socialno delo Lenart Center za socialno delo Ptuj Center za socialno delo Lendava Center za socialno delo Ravne na Koroškem Center za socialno delo Črnomelj Center za socialno delo Ptuj Dom upokojencev Sežana Center za socialno delo Šentjur pri Celju Zavod sv. Terezije Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč na domu Center za socialno delo Ljubljana VičRudnik Center za socialno delo Lendava ŽAREK UPANJA, osebne storitve, Andreja Orel s.p. Dom starejših občanov Novo mesto Comett - Zavod za pomoč in nego na domu Oskrba in pomoč Olga Lupša s.p. 802.206,00 Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Črna na Koroškem Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč na domu Število uporabnikov (31. 12. 2012) Cerklje na Gorenjskem Cerknica Cerkno Cerkvenjak Cirkulane Črenšovci ORGANIZACIJA OBČINA Celje 4 2 3 10 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih DA NE NE NE 5,42 9,07 4,54 4,38 6,04 7,23 7,23 6,77 4,10 4,53 7,23 23,16 18,14 16,29 17,44 16,64 17,90 17,90 16,92 18,14 18,73 17,90 26.626,43 5.883,18 38.095,16 58.852 5.874,37 13.816,45 15.623,88 101.968,53 12.165,60 74.226,33 671,11 35.558,56 11.524,72 50.875,90 77.843,00 8.935,62 23.869,84 26.960,56 137.371,01 16.034,10 96.078,15 671,11 11,33 2,00 6,50 6,04 8,00 6,00 8,00 10,00 3,75 7,50 1,5 0,5 2 3,64 0,5 1 1 4 0,8 4 1 0,5 2 3,64 0,5 1 1 4 0,8 4 0 5,50 6,50 5,27 18,84 16,26 18,47 75.512 23.066,45 110.277,00 99.580,00 38.298,57 151.510,00 13,18 6,50 19,25 4,4 2 4 4 2 4 NE NE DA DA NE DA DA NE NE NE NE NE NE NE DA NE NE DA DA NE DA DA NE NE NE NE NE NE NE DA 78 0,00 5,70 7,00 4,00 14,64 24,04 19,78 16,69 87.083,51 72.397,43 121.885,06 216.576,63 87.083,51 96.154,72 152.332,68 300.514,73 12,00 7,50 10,50 5,57 3 4 4 14 3 3 4 14 NE NE DA DA NE DA NE DA 70 3,42 17,76 190.398,57 235.808,20 6,36 11 11 DA DA 4,10 18,14 9.121,52 11.511,82 3,00 1 1 NE NE Center za socialno delo Škofja Loka Center za socialno delo Ptuj Dom dr. Janka Benedika Radovljica Center za socialno delo Gornja Radgona Center za socialno delo Mozirje Center za socialno delo Murska Sobota Center za socialno delo Murska Sobota Dom starejših občanov Grosuplje Center za socialno delo Ptuj Center za pomoč na domu Maribor Center za socialno delo Murska Sobota 17 Dom starejših Hrastnik Zavod za socialno oskrbo Pristan Dom upokojencev Idrija d.o.o. Center za socialno delo Ljubljana VičRudnik Center za socialno delo Ilirska Bistrica Dom starejših občanov Grosuplje Center za socialno delo Izola Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice 58 1 13 22 4 6 8 40 3 30 0 13 77 36 30 42 2.985,04 0 Center za socialno delo Ptuj 3 57 Št. oseb, ki bi potrebovale PND Izvajanje PND popoldne 4 1 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk 4 1 Število socialnih oskrbovalk 3,00 10,00 Število uporabnikov na eno oskrbovalko 62.643,00 53.064,24 10 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* 40.722 40.507,98 12 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* 13,35 19,18 Center za socialno delo Dravograd Center za pomoč na domu Maribor Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Jezersko Juršinci Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) Jesenice Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Ilirska Bistrica Ivančna Gorica Izola 5,22 4,53 Število uporabnikov (31. 12. 2012) Ig ORGANIZACIJA OBČINA Dravograd Duplek Gorenja vasPoljane Gorišnica Gorje Gornja Radgona Gornji Grad Gornji Petrovci Grad Grosuplje Hajdina Hoče Slivnica Hodoš Horjul Hrastnik Hrpelje-Kozina Idrija 5 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih 5,43 7 7 NE DA 6 38 5,42 9,07 3,16 5,94 5,60 5,44 22,46 18,14 19,45 20,10 17,29 16,29 55.041,42 7.553,59 74.784,01 4.731 99.317,41 14.911,61 5.603 76.639,93 14.056,72 87.797,93 5.503,00 176.417,54 34.404,25 12,67 5,00 8,75 5,00 9,50 7,50 3 0,6 4 0,2 10 2 2 0,6 4 0,2 6 2 NE NE NE NE DA NE NE NE NE NE DA NE 1 4,54 5,10 17,17 17,49 13.584,00 304.134,51 18.446,34 434.589,81 4,00 6,11 1 19** 1 18 DA DA DA DA Center za socialno delo Krško Center za socialno delo Kočevje Senior, center za pomoč starejšim, Lidija Umek s.p. Dom upokojencev Kranj Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice Center za socialno delo Ljutomer Center za socialno delo Krško Center za socialno delo Pesnica Center za socialno delo Murska Sobota Center za socialno delo Laško Center za socialno delo Lenart Center za socialno delo Lendava Dom Tisje 12 5,88 6,48 19,21 12,96 36.622,88 41.983,93 7,06 1,7 1,61 DA DA 4,28 4,20 15,78 16,46 58.143,04 409.942 80.191,94 558.860,00 6,50 5,80 4 26,56 4 26,56 DA DA DA DA 3,13 4,10 3,75 4,70 7,23 3,92 2,81 5,94 3,80 16,76 18,15 19,21 17,28 17,90 17,81 16,12 20,10 17,74 138.419,08 16.355 378.282,62 72.421,68 16.098,43 170.059,90 46.627,55 75.375 58.604,32 170.205,45 20.491,00 452.716,85 90.062,73 25.949,33 222.849,15 53.397,16 89.870,00 78.155,25 4,11 5,13 9,13 5,00 8,00 6,56 7,26 10,00 6,51 9 0,78 17,3 5 1 9 2,48 3,4 4,3 9 0,78 16,39 3 1 9 2,48 3,4 4,3 DA DA DA NE DA DA NE NE DA DA DA DA NE DA DA NE NE DA 3 35 1 95 15 4 116 0 26 154 37 4 158 25 8 59 18 34 28 58 14.698,08 5.609 194,22 1.978,29 Št. oseb, ki bi potrebovale PND Izvajanje PND popoldne 174.158,28 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk 25.200 Število socialnih oskrbovalk Križevci Krško Kungota Kuzma Laško Lenart Lendava Litija 99.401,40 Število uporabnikov na eno oskrbovalko Kranjska Gora 16,12 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* Kranj 3,46 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* Kozje 38 Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Koper Kostanjevica na Krki Kostel Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) Komenda Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Kidričevo Kobarid Kobilje Kočevje Komen Število uporabnikov (31. 12. 2012) Kanal ob Soči Zavod za socialno oskrbo Pristan Center za socialno delo Nova Gorica Center za pomoč na domu Klas Center za socialno delo Ptuj Center za socialno delo Tolmin Center za socialno delo Lendava Jutro, zavod za pomoč in nego na domu Zavod za socialno oskrbo Pristan Zavod Medgeneracijsko središče Komenda Center za socialno delo Koper ORGANIZACIJA OBČINA Kamnik 2 3 8 5 2 10 9 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk Izvajanje PND popoldne Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih DA DA NE DA NE NE NE 468,16 790,35 12,50 0,08 0,08 NE NE 12,17 16,74 18,43 18,14 37.862,01 780,48 26.163,07 28.344,13 45.448,67 901,28 38.440,51 36.440,23 6,33 5,56 2,94 3,18 3 0,18 1,7 2,2 3 0,18 1,7 2,2 NE NE NE NE NE NE NE NE 4,50 4,53 4,10 16,50 16,34 18,14 13.764,98 829.542,83 14.271,31 18.232,38 1.045.224,51 18.096,61 12,00 7,03 2,50 0,5 49,5 1,6 0,5 49,5 1,6 DA DA NE NE DA NE 3,29 8,67 4,90 18,94 18,05 14,98 201.733,99 32.404,10 9.890,62 244.402,08 63.211,22 14.889,09 5,78 6,42 9,33 9 2,65 0,75 9 2,65 0,75 DA NE NE DA NE NE 10 3,53 3,00 15,21 15,23 14.465,46 69.731 21.874,98 84.858,00 4,00 4,20 1,75 5 1,75 5 DA NE DA NE 3 Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) 8 1 9,69 19,38 19 2,41 6,04 5,88 4,10 8 17 14 6 1 5 7 6 348 4 52 17 7 7 21 59 2.167,74 2.511,85 700 Št. oseb, ki bi potrebovale PND Število socialnih oskrbovalk DA DA NE DA NE NE NE 1.873.740,40 282.056,11 19.003,93 43.607 17.114,07 11.617,04 26.305,59 Število uporabnikov na eno oskrbovalko 106,75 15 1,36 3,12 1 1 1 18,02 16,74 16,56 16,79 18,45 18,04 24,35 104 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* 113,75 18 1,36 3,12 1 1 1 3,61 3,35 6,04 4,10 6,00 5,36 3,75 644 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* 5,66 5,78 5,88 5,45 14,00 6,00 8,00 Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* 2.312.054,33 361.304,77 29.978,41 64.180,00 24.020,07 16.720,91 29.112,50 Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Število uporabnikov (31. 12. 2012) ORGANIZACIJA OBČINA Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) Ljubljana Zavod za socialno oskrbo Pristan Ljubno Center za socialno delo Mozirje Ljutomer Center za socialno delo Ljutomer Logatec Center za socialno delo Logatec Log-Dragomer Zavod za socialno oskrbo Pristan Loška Dolina Center za socialno delo Cerknica Dom starejših občanov Grosuplje Loški Potok Enota Loški Potok Zavod za patronažo in dolgotrajno Lovrenc na Pohorju oskrbo na domu, Hriberšek Danica, Lovrenc na Pohorju Luče Center za socialno delo Mozirje Lukovica Dom počitka Mengeš Majšperk Center za socialno delo Ptuj Center za socialno delo Slovenska Makole Bistrica Maribor Center za pomoč na domu Maribor Markovci Center za socialno delo Ptuj Comett - Zavod za pomoč in nego na Medvode domu Mengeš Dom počitka Mengeš Metlika Dom počitka Metlika Center za socialno delo Ravne na Mežica Koroškem Miklavž na Dom Danice Vogrinec Maribor Ljubljana 4 3 3 9 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih 2 21.431,47 35.647,05 6,00 1,5 1,5 NE NE 3 17,12 17,90 16,73 17,90 14,32 21,06 16,89 12.528,61 30.462,01 25.780,72 55.767,07 15.609,68 38.135 8.779,51 18.158,78 49.429,97 39.445,25 84.488,69 27.774,51 47.233,00 13.396,00 7,00 9,50 6,42 5,78 1,96 4,04 2,74 1 2 2,18 4,5 1,02 1,98 0,73 1 2 2,18 4,5 1,02 1,98 0,73 NE DA NE DA NE DA NE NE DA NE DA NE DA NE 13 4,17 5,50 0,00 18,71 18,43 20,10 431.334,91 286.030,74 11.227 597.454,84 404.876,63 11.227,00 8,41 20,69 31,71 24,5 14,55 0,41 23,5 14,55 0,41 DA DA NE DA DA NE 17 3,00 16,50 39.672,40 46.854,25 6,80 2,5 2,5 DA NE 33 5,87 14,68 52.899,66 8,25 4 DA 10-15 15,72 15,64 19,22 109.388,04 211.114,83 100.207,88 5,17 4,97 8,44 6 15,5 4,5 4 0 5 12,5 4,5 NE 4,80 4,95 4,71 90.919,67 0,00 129.394,44 287.808,88 121.990,68 NE DA NE NE DA DA 30 3 Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* 3 9 8,11 17,48 7 5,19 7,23 6,04 5,80 7,16 5,63 6,04 Št. oseb, ki bi potrebovale PND Izvajanje PND popoldne NE DA NE Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk NE DA NE 6.426,74 321 Število socialnih oskrbovalk 2 1 1 48.255,24 12.238,75 29.677,00 Število uporabnikov na eno oskrbovalko 3 1 1 20,73 20,38 15,14 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* 11,33 9,00 3,00 Število uporabnikov (31. 12. 2012) ORGANIZACIJA OBČINA 72.537,98 16.767,37 36.600,68 4,00 5,60 3,75 Dravskem polju Miren-Kostanjevica Mirna peč Mislinja Mokronog Trebelno Moravče Moravske Toplice Mozirje Murska Sobota Muta Naklo Nazarje Nova Gorica Novo Mesto Odranci Oplotnica Ormož Osilnica Pesnica Piran Pivka Center za socialno delo Nova Gorica Center za pomoč na domu Klas Dom starejših občanov Novo mesto Dom za varstvo odraslih Velenje Dom starejših občanov Trebnje Comett - Zavod za pomoč in nego na domu Center za socialno delo Murska Sobota Center za socialno delo Mozirje Center za socialno delo Murska Sobota Center za socialno delo Radlje ob Dravi Dom upokojencev Kranj Center za socialno delo Mozirje Center za socialno delo Nova Gorica Center za pomoč na domu Klas Dom starejših občanov Novo mesto Center za socialno delo Lendava Center za socialno delo Slovenska Bistrica CSO Ormož, Center za starejše občane d.o.o. Center za socialno delo Kočevje Center za socialno delo Pesnica Center za socialno delo Piran Center za socialno delo Postojna 34 9 19 14 26 2 8 2 206 301 5.690,53 5.756,08 0 31 77 38 60 8.665,44 15 3 15 15 30 14 13 49 16 4 6 39 22 3,53 6,00 15,21 18,14 31.341,52 118.133,16 6,44 4,53 4,12 8,14 7,16 3,44 14,87 17,62 18,74 17,44 14,32 17,20 40.668,30 27.726,86 45.927,82 17.225 42.167 165.432,73 3,53 4,50 5,46 15,21 18,15 17,79 40.287,45 8.844 12.606,17 2.511,85 3,85 5,00 19,61 17,52 65.288,88 51.415,17 5.399,05 61 1.981,38 3.082,15 2.511,85 20.223,12 1.680,87 6,50 2,00 3,29 4 0,5 1,52 4 0,5 1,52 DA NE NE DA NE NE 17.936,08 22.282,80 168.155,82 34.042,77 2.370,24 9,00 17,78 11,57 14,29 15,00 1 0,9 7 1,4 0,2 1 0,63 7 0,98 0,2 DA DA NE DA NE NE DA DA DA NE 46.528,15 193.094,27 4,00 3,98 2 9,3 1,75 9,3 DA NE DA NE 76.668,96 36.873,17 61.543,96 29.688,00 72.396,52 198.564,04 5,00 7,50 10,00 10,61 4,42 6,13 3 2 3 1,32 2,94 8 3 2 3 1,32 2,94 8 DA NE DA DA NE DA DA NE DA DA NE DA 57.702,49 16.484,00 18.068,90 8,00 3,96 6,59 2 1,01 0,91 1,75 1,01 0,91 DA DA NE DA DA NE 90.675,36 65.797,70 9,75 7,83 4 2,81 3 2,81 NE DA NE DA Št. oseb, ki bi potrebovale PND 37 13.879,49 12.941,91 129.420,10 19.172,04 1.998,18 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih 8 16,50 18,97 16,44 18,15 14,82 Izvajanje PND popoldne 3 5,21 5,19 4,68 5,86 5,93 108.014,50 9.392,81 41.489,93 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk Ribnica 20 77501,05 4.386,17 23.461,04 Število socialnih oskrbovalk Renče-Vogrsko 81 15,51 18,14 14,32 Število uporabnikov na eno oskrbovalko Rače-Fram Radeče Radenci Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Razkrižje Rečica pri Savinji 16 4,54 9,07 7,16 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* Puconci 9 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* Ptuj 5 Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Prevalje 1 Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) Polzela Postojna Prebold Preddvor 26 Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Poljčane Senior, center za pomoč starejšim, Lidija Umek s.p. Center za socialno delo Ptuj Center za socialno delo Radlje ob Dravi Center za socialno delo Slovenska Bistrica Dom Nine Pokorn Grmovje Center za socialno delo Postojna Dom Nine Pokorn Grmovje Dom starejših občanov Preddvor Center za socialno delo Ravne na Koroškem Center za socialno delo Ptuj DOMANIA, Zavod za dnevno varstvo starejših in pomoč na domu Center za pomoč na domu Maribor Center za socialno delo Laško Center za socialno delo Gornja Radgona Center za socialno delo Radlje ob Dravi Dom dr. Janka Benedika Radovljica Center za socialno delo Ravne na Koroškem Center za socialno delo Ljutomer Center za socialno delo Mozirje Center za socialno delo Nova Gorica Center za pomoč na domu Klas Center za socialno delo Ribnica Število uporabnikov (31. 12. 2012) Podlehnik Podvelka ORGANIZACIJA OBČINA Podčetrtek 5 2 2 5 5-10 2 2 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih NE DA DA 15 4,30 13,35 36.403,46 50.494,53 7,50 2 2 DA DA 50 3,55 14,30 126.735,68 161.941,03 7,14 7 7 DA NE 19 32 3,55 3,78 4,50 6,21 17,53 15,50 23,22 16,72 63.322,41 47.657,96 162.219 42.765,56 79.402,14 53.982,03 238.007,00 69.065,13 4,75 6,67 7,50 8,00 4 3 10 4 4 3 6 4 DA NE DA DA NE NE DA DA 11 5,50 15,98 25.756,10 36.070,87 5,50 2 2 NE DA 60 5,21 5,50 5,00 6,04 16,50 17,45 17,52 16,71 172.260,46 125.083,83 12.237,54 585,16 223.671,53 182.028,76 17.390,10 585,16 6,67 5,63 7,45 0,00 9 8 0,94 0,18 8 6 0,94 0,18 DA DA DA NE NE DA DA NE 5,87 4,53 7,00 14,68 16,96 20,37 14.349,42 45.004,15 31.625,27 19.532,00 63.449,04 42.559,51 4,00 7,33 12,59 1,5 3 1,43 1,5 3 1,43 NE NE DA DA NE DA 2,81 2,81 9,07 16,12 17,39 18,14 14.804,57 14.273,08 2.291,87 16.522,54 15.753,28 4.441,46 6,49 2,99 10,00 0,77 0,67 0,1 0,77 0,67 0,1 NE NE NE NE NE NE OBČINA ORGANIZACIJA Center za socialno delo Lenart Center za socialno delo Lenart Center za socialno delo Ptuj 5 Rogatec Ruše Selnica ob Dravi Semič Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Sodražica Solčava Središče ob Dravi Starše Straža Sv. Trojica v Slovenskih Goricah Sveta Ana Sveti Andraž v 20 75 45 7 0 6 22 18 2 1 62 27.504 564,43 Št. oseb, ki bi potrebovale PND Izvajanje PND popoldne NE DA DA Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk 0,56 4,25 1 Število socialnih oskrbovalk 0,56 4,25 1 Število uporabnikov na eno oskrbovalko 3,57 8,71 9,00 37 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* 10.641,60 105.839,80 22.910,15 2 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) 5.958,96 71.448,83 13.892,80 Center za socialno delo Radlje ob Dravi Comett domovi d.o.o, Pegazov dom Center za socialno delo Murska Sobota Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah Sončni dom Maribor, družba za storitve d.o.o. Sončni dom Maribor, družba za storitve d.o.o. Center za socialno delo Črnomelj Center za socialno delo Sevnica Dom upokojencev Sežana Koroški dom starostnikov - PE Slovenj Gradec Center za socialno delo Slovenska Bistrica Lambrechtov dom Slovenske Konjice Center za socialno delo Ribnica Center za socialno delo Mozirje CSO Ormož, Center za starejše občane d.o.o. Center za pomoč na domu Maribor Dom starejših občanov Novo mesto Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) 14,32 17,07 17,90 Število uporabnikov (31. 12. 2012) 9 7,16 6,14 7,23 Ribnica na Pohorju Rogaška Slatina Rogašovci 18 5-7 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih 1,16 1,16 DA DA Center za socialno delo Lenart CSO Ormož, Center za starejše občane d.o.o. Center za socialno delo Murska Sobota Center za socialno delo Nova Gorica Center za pomoč na domu Klas Dom upokojencev Kranj Center za socialno delo Pesnica Center za socialno delo Novo mesto Center za socialno delo Šentjur pri Celju Dom starejših občanov Trebnje Dom starejših občanov Novo mesto Center za socialno delo Škofja Loka Center za socialno delo Ljubljana VičRudnik Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah Dom starejših občanov Novo mesto Center za socialno delo Velenje Dom Tisje Center za socialno delo Velenje Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč na domu Zavod sv. Rafaela Vransko 7 2,81 16,12 13.005,86 16.135,30 9,33 0,75 0,75 NE NE 2 5,87 7,23 14,68 17,90 9.765,30 18.294,53 14.726,55 30.863,94 4,00 10,00 0,5 1 0,5 1 NE DA DA DA 4 19,27 20,45 15,97 16,92 16,89 17,48 23,70 18,79 73.341,09 38.033 88.801,70 64.419,36 84.446 13.056,41 10.204,83 102.550,96 97.313,94 48.411,00 106.336,18 92.028,48 131.153,97 21.276,26 14.478,08 146.101,53 12,00 6,50 5,29 10,50 8,67 8,00 7,84 8,46 4 2 7 4 6 1 0,51 6,5 3 2 5 4 5 1 0,51 6 NE DA NE NE DA NE DA NE DA DA NE NE NE NE DA DA 4 55 3,10 5,63 4,80 5,08 5,34 8,11 8,20 5,42 37 0,00 16,99 51.773,74 51.773,74 18,50 2 2 NE NE 42 5,00 8,50 8,20*** 3,80 5,73 14,92 22,41 17,50 17,74 17,63 81.840,53 25.698,32 46.112,49 11.856,17 132.174,07 119.142,16 42.170,30 55.473,33 14.920,87 175.159,53 7,00 9,22 6,40 1,00 8,60 6 1,41 2,5 6 5 6 1,41 2,5 5 4 DA DA NE NE DA DA DA NE NE DA 3,60 7,50 18,20 15,95 26.870 10.989,60 34.638,00 23.137,73 11,00 4,29 1 1,4 1 1,4 DA DA DA DA 10 48 13 37 42 52 8 4 13 16 6 43 11 6 63 5.801,30 8.782,30 256,68 579,06 6972,42 Št. oseb, ki bi potrebovale PND Izvajanje PND popoldne 7,76 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk Tabor 24.172,00 Število socialnih oskrbovalk Štore 17.887 Število uporabnikov na eno oskrbovalko Šmarješke Toplice Šmartno ob Paki Šmartno pri Litiji Šoštanj 17,44 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* Šmarje pri Jelšah 4,38 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* Škofljica 9 Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Šenčur Šentilj Šentjernej Šentjur Šentrupert Škocjan Škofja Loka Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) Šempeter - Vrtojba Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Šalovci Število uporabnikov (31. 12. 2012) Sveti Tomaž Center za socialno delo Gornja Radgona ORGANIZACIJA OBČINA Slovenskih goricah Sv. Jurij ob Ščavnici Sv. Jurij v Slovenskih Goricah 3 15 4 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih 1 6,5 DA NE DA DA 6,29 6,61 4,10 8,64 5,86 5,94 8,14*** 5,94 14,68 17,48 18,14 18,11 18,48 20,10 17,26 20,10 102.632,88 59.673,76 6.409,17 15.930,24 33.434,37 24.935 257313,18 9.211 144.468,54 88.590,93 8.418,17 26.648,97 48.487,52 27.648,00 343.855,24 13.566,00 9,60 9,73 20,00 6,09 6,00 6,45 6,85 13,46 5 3,7 0,05 1,15 3 0,93 14,75 0,52 5 3,7 0,05 1,15 3 0,93 10,75 0,52 DA NE NE NE DA NE DA NE DA NE NE NE DA NE DA NE 9 4,55 4,10 6,00 6,86 4,50 15,66 18,15 18,14 15,25 16,18 42.897,22 8.419 19.291,25 25.772,81 32.750,30 49.471,09 11.758,00 28.648,25 47.899,48 46.686,65 14,50 3,39 4,29 6,33 4,50 2 0,59 0,7 3 2 2 0,59 0,7 3 2 NE DA NE NE DA NE DA NE NE DA 5 8,58 17,17 14.259,37 28.518,74 5,00 1 1 DA DA 25 3,70 7,50 4,50 7,16 3,47 9,07 4,50 18,03 15,95 19,28 14,32 13,49 18,14 17,63 52.500 21.000,93 26.909 10.790,20 156.222 66.686,00 35.630,42 34.208,00 19.160,25 212.805,00 0,00 103.909,89 8,33 9,38 11,33 5,21 3,18 3 1,6 1,50 0,96 17 3 1,6 1,5 0,96 12 DA DA NE NE DA DA DA NE NE DA 6,50 4 4 DA DA 48 36 1 7 18 6 101 7 29 2 3 19 15 17 5 54 0 26 74.696,31 64 28.019,53 333 Št. oseb, ki bi potrebovale PND Izvajanje PND popoldne 1 6,5 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk 13,00 9,23 Število socialnih oskrbovalk 42.642,72 170.345,18 Število uporabnikov na eno oskrbovalko Vransko Vrhnika Vuzenica Zagorje ob Savi Zavrč Zreče 24.652,66 138.503,86 Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* Vojnik 17,90 21,48 60 Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* Vodice 7,23 3,70 13 Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Veržej Videm Vipava Vitanje Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) Velike Lašče Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Trebnje Trnovska vas Trzin Tržič Turnišče Velenje Velika Polana Center za socialno delo Murska Sobota Center za socialno delo Tolmin Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje Dom starejših občanov Trebnje Center za socialno delo Ptuj Dom počitka Mengeš Dom Petra Uzarja Tržič Center za socialno delo Lendava Center za socialno delo Velenje Center za socialno delo Lendava Center za socialno delo Ljubljana VičRudnik Center za socialno delo Ljutomer Center za socialno delo Ptuj Zavod za socialno oskrbo Pristan Lambrechtov dom Slovenske Konjice Comett - Zavod za pomoč in nego na domu Dom ob Savinji Celje - Center za pomoč na domu Zavod sv. Rafaela Vransko Dom upokojencev Vrhnika Center za socialno delo Radlje ob Dravi Center za socialno delo Zagorje Center za socialno delo Ptuj Lambrechtov dom Slovenske Konjice Število uporabnikov (31. 12. 2012) Trbovlje ORGANIZACIJA OBČINA Tišina Tolmin 9-12 3 3 2 40-50 6,49 17,48 11.059,85 6.583 5,27 17,57 15.008.507,65 289.743,32 20.172.362,85 Dom starejših občanov Trebnje 65 2,5 DA NE NE NE DA NE NE NE 10,50 6,77 2 1,92 2 1,92 DA DA DA DA 8,75 0,8 0,8 7,7 911,203 845,03 NE DA = 98 NE DA = 103 15,17 4,00 6 1,5 7,60 37.730,73 67.507,84 18.089,14 Št. oseb, ki bi potrebovale PND 7 Mirna 868,95 Izvajanje PND ob nedeljah in praznikih 28.469,14 51.564,19 21 Izvajanje PND popoldne 17,64 19,35 19 4,2 1 0 2 140.559,78 23.037,90 4.451,75 43.570,79 Št. redno zaposlenih socialnih oskrbovalk 13 4,33 5,00 Žužemberk 0 13.209,22 Število socialnih oskrbovalk 88.051,07 19.191,59 3.285,30 29.352,40 6 Število uporabnikov na eno oskrbovalko Celotna sredstva za izvajanje v letu 2012 (v evrih)* 18,08 19,56 18,14 16,00 91 SLOVENIJA Subvencija države v letu 2012 (v EUR)* Celotni stroški v EUR/uro (31. 12. 2012) 5,02 4,17 4,10 5,42 Dom Nine Pokorn Grmovje Center za socialno delo Škofja Loka Center za socialno delo Ptuj Center za socialno delo Škofja Loka Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice Dom starejših občanov Novo mesto Žirovnica Subvencija občine v letu 2012 (v EUR)* Potrjena cena v EUR/uro (31. 12. 2012) Število uporabnikov (31. 12. 2012) ORGANIZACIJA OBČINA Žalec Železniki Žetale Žiri 3 3 okvirno 330
© Copyright 2024