MANJKAJOČI DELEC: EVROPSKA IDENTITETA Prof. ddr. Rudi Rizman Filozofska fakulteta UL -‐ „VIVE“ -‐ Projekt izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, v okviru programa Vseživljenjsko učenje, Jean Monnet Programme Key AcSvity 1 -‐ European Module Preliminarna vprašanja •  Ali jo Evropska unija sploh potrebuje? •  Kakšen je njen realni domet v tem času? •  MožnosS njenega nastajanja: od zgoraj navzdol ali obratno? •  PoliSčno ali kulturno oblikovanje (analogije z nacionalno državo v Italiji in Nemčiji) •  Mesto evropske idenStete v kontekstu pluralnih (mulSple) idenStet in kontekstu globalizacije MULTI-‐DIMENZIONALNOST •  Vsaka idenSteta mora na nek način povezaS člane skupnosS s teritorijem •  VključevaS mora razlikovanje take skupnosS z drugimi v geopoliSčnem okolju •  Vprašanje, ki že od anSke naprej vznemirja posameznike in skupnosS: „Kdo smo/sem?“ •  MulS-‐dimenzionalni karakter vsake idenStete – ne more se omejevaS na en sam element PLURALNI SESTAV IDENTITET •  Razmerje družbe in posameznika do idenStete •  (De)konstrukcija idenStet: individualne, profesionalne, lokalne, regionalne, nacionalne, nadnacionalne •  Igra ničelne vsote (zero-‐sum game) pelje v idenStetno izključnost •  AlternaSva: win-‐win •  Kakšno vlogo igrata pri tem ekonomija in denar? GLOBALNO IN LOKALNO •  Nastajanje nad-‐nacionalne idenStete odvisno od hegemonskega predznaka globalizacije (na primer: Sranija neoliberalne ideologije) •  Ali drži, da se „globalno in lokalno medsebojno bogaSta“ (Giddens)? •  O vlogi poliSčne (nacionalne) suverenosS pri formiranju pluralne ozir. nad-‐nacionalne idenStete IDENTITETA IN (NAC.) DRŽAVA •  Implikacije upadanja vpliva in moči nacionalne države v odnosu do nacionalne in evropske idenStete •  Ali predstavlja idenSteta nadomestek za marginalizacijo nacionalne države? •  Kaj pomeni evropska idenSteta v nastajanju za male, srednje in velike države? •  IdenSteta v kontekstu centra, pol-‐periferije in periferije KOZMOPOLITIZEM IN IDENTITETA •  Evropski projekt vključuje številne sestavine kozmopoliSzma, ki spodbuja nastajanje pluralnih idenStet •  Za nastajanje pan-‐evropske idenStete je ključno, če se bo začela evropska integracija sociološko oblikovaS tudi od spodaj •  Generacijski vidik njenega nastajanja (mlade generacije s prvo izkušnjo EU in globalizacije) SESTAVINE IDENTITETE •  Prepoznavni znaki evropske idenStete ne morejo posnemaS SsSh, s katerimi se idenSﬁcira nacionalna država (himna, zastava in skupna zgodovinska usoda) •  Ali se lahko evropska idenSteta opira na skupno evropsko zgodovino, kaj bi jo lahko deﬁniralo (odnos do „drugega“, izključnost) •  So svoboda, socialna država in skupna denarna unija dovolj za oblikovanje idenStete? KRIZA VS. EU-‐IDENTITETA •  Kakšen je prispevek „krize“ k njenemu formiranju? •  Asimetrija, kar zadeva vlogo ekonomije in kulture (idenStete) v Evropski uniji •  Ključni test za realno obstoječo idenSteto: nenehno reproduciranje in re-‐interpreSranje vzorcev vrednost, simbolov, spominov, mitov in tradicij, ki tvorijo določeno družbeno skupnost RACIONALNO-‐EMOCIONALNO •  Dokaz za obstojno ozir. robustno idenSteto: avtenSčnost, konSnuiranost, dostojanstvo, usoda in pripadnost („domovina“) •  Nadalje, prepoznavna razumska (racionalna) in čustvena (emocionalna) razsežnost idenStete •  IdenSteta mora imeS na eni strani tako kulturno kot poliSčno „sidro“ in na drugi „korenine“ in „krila“ HIBRIDNA NARAVA IDENTITET •  Evropska idenSteta, pravzaprav vsaka nad-‐
nacionalna idenSteta, vsebuje kompleksne hibridne sestavine (celo bolj kot nacionalna) •  Evropska idenSteta ne bi smela pogojevaS marginalizacije nacionalne in drugih pluralnih idenStet (ko-‐habitacija med njimi, neke vrste „delitev dela“) •  Obrambni reﬂeks nacionalnih idenStet glede na izgradnjo EU poliSčno formirano od zgoraj PLURALNE SKUPNOSTI •  Evropska idenSteta se lahko razlikuje od nacionalne po tem, da vsebuje pretežno državljanske sestavine za razliko od druge, ki se opira predvsem na kulturo )skupna jima je lahko zgodovina?) •  Dolžnost nad-‐nacionalne poliSčne skupnosS je v tem, da vzpostavlja pluralnost ne le posameznikov, temveč tudi različnih skupnosS „DRŽAVLJANSKA“ IDENTITETA •  Evropska idenSteta kot taka ne more preseči poliSčne fragmentacije Evrope •  PoliSčna ontologija evropskega projekta temelji na „enotnosS v različnosS“ •  Temeljni kamen evropske idenStete v „evropskem nacionalizmu“? •  Nacionalne idenStete temeljijo na etnični komponenS, evropska idenSteta na „civic“ – državljanski – demokracija ključna za nad. ident.