DOBRA KMETIJSKA PRAKSA GNOJENJA V VINOGRADIH VSEBINA
DOBRA KMETIJSKA PRAKSA GNOJENJA V VINOGRADIH Janez SUŠIN Metlika, 29. januar 2013 VSEBINA 1. Kaj je dobra kmetijska praksa gnojenja? 2. Vzorčenje in kemijska analiza tal v vinogradu 3. Suša in gnojenje vinogradov 4. Posebnosti pri gnojenju vinogradov 5. Fiziološke motnje prehrane vinske trte 6. Kakšna tla imamo v vinogradih na Dolenjskem? 1 Kaj je dobra kmetijska praksa gnojenja ? Dobra kmetijska praksa gnojenja so vsa strokovno utemeljena priporočila, s katerimi zagotavljamo ustrezno prehrano rastlin ob kar največjem upoštevanju načel varovanja okolja. Kaj je namen dobre kmetijske prakse gnojenja? 1. Zagotoviti uravnoteženo prehrano rastlin 2. Preprečiti prekomeren vnos hranil v tla 3. Preprečiti obremenjevanje okolja 4. Pridelati kakovosten pridelek 2 Kaj je pomembno za gnojenje vinske trte? 1. Odvzem hranil s pridelkom 2. Kemijska analiza tal 3. Vrsta in način delovanja gnojil 4. Fiziologija rasti vinske trte 5. Tehnologija gnojenja 6. Vremenske razmere 7. Zakonske omejitve 8. itd. Pomen vzorčenja in kemijske analize tal za gnojenje vinogradov 3 Vzorčenje tal Napaka pri vzorčenju tal je lahko bistveno večja kot pri analitiki tal. Napačno odvzet vzorec tal Neustrezni rezultat analize Neustrezni gnojilni nasvet in posledično tudi gnojenje Osnovna načela vzorčenja tal Vzorec tal mora v kar največji možni meri izražati dejansko stanje rodovitnosti tal na površini, ki jo želimo analizirati (REPREZENTATIVNOST VZORCA !!) Vzorec tal odvzamemo vedno (HOMOGENOST PARCELE!!) iz izenačene parcele Enotnih navodil ni, so le priporočila !!! 4 “Povprečen” vzorec tal Oprema za vzorčenje tal 5 Kdaj opraviti vzorčenje tal v vinogradih? Jeseni po spravilu pridelka (september-november). Interval vzorčenja: 5 let Problem zgodnjega spomladanskega termina vzorčenja (februar - april) Globina vzorčenja 0-30 cm (obstoječi nasad) 0-30 cm in 30-60 cm (obnova) rigolanje 6 Sistem vzorčenja v vinogradih Enakomerna porazdelitev vzorčenja po celotni površini Robni efekt !! Napake pri vzorčenju 7 Vzorčenje tal v vinogradih Medvrstni prostor Vrsta (prostor pod trto) Shema vinograda Vrsta – prostor pod trtami Medvrstni prostor Vrsta – prostor pod trtami Medvrstni prostor Vrsta – prostor pod trtami 8 Vzorčenje tal v vinogradih Vzorčenje po celotni površini Vzorčenje med vrstami Vzorčenje v vrsti Vzorčenje tal v vinogradih Vzorčenje po celotni površini Vzorčenje med vrstami Vzorčenje v vrsti 9 Kako torej vzorčiti tla v vinogradu ter nato gnojiti? Vzorčimo in gnojimo enakomerno po celotni površini nasada! Nikoli ne gnojimo tam, kjer nismo vzorčili! NE POZABIMO: Koreninski sistem vinske trte se ne nahaja samo pod trto, temveč tudi v medvrstnem prostoru!! Ali način vzorčenja vpliva na gnojilni odmerek? Vpliv vzorčenja na gnojilni odmerek fosforja Sadovnjak V vrsti 45 mg P2O5/100g (E) Nič gnojenja Med vrstami 12 mg P2O5/100g (B) 60 kg P2O5/ha Po celi površini 21 mg P2O5/100g (C) 40 kg P2O5/ha 10 Ali način vzorčenja vpliva na gnojilni odmerek? Vpliv vzorčenja na gnojilni odmerek kalija Sadovnjak V vrsti 31 mg K2O/100g (D) 30 kg K2O/ha Med vrstami 12 mg K2O/100g (B) 80 kg K2O/ha Po celi površini 25 mg K2O/100g (C) 60 kg K2O/ha Kemijska analiza tal Vrste analiz Osnovne Razširjene Zahtevnejše pH organska snov skupna hranila P2O5 - dostopni Mg - dostopni težke kovine K2O - dostopni tekstura tal N-min ... 11 Kislost tal (pH) pH = - log H+ Kislost tal (pH) < 4,5 4,5 - 5,5 5,6 – 6,7 6,8 – 7,2 > 7,2 Opis tal Zelo kisla tla Kisla tla Slabo kisla tla Nevtralna tla Alkalna (bazična) tla 1 pH enota pomeni 10-krat bolj kisla tla !! Pomen kislosti tal (pH) Kislost tal uravnava dostopnost hranil za rastline 12 Pomen kislosti tal (pH) pH tal 4,0 4,5 5,0 5,5 Zelo kisla tla 6,0 6,5 7,0 Zmerno kisla tla 7,5 8,0 Bazična tla Dostopnost hranil Fiziološke motnje prehrane vinske trte zaradi neustrezne kislosti tal (pH) 1. kloroza: razbarvanost listne površine (magnezij, železo) 2. motena (neenakomerna) oplodnja (bor) 3. težave pri cvetenju in zorenju (fosfor) 4. slaba rast (dušik) 5. manjša odpornost na sušo, slabša dozorelost lesa (kalij) 13 Kaj vpliva na pH tal? 1. naravne danosti tal (matična podlaga) 2. vsebnost organske snovi 3. raba tal 4. klimatske razmere 5. gnojenje 6. kisle padavine 7. itd Kako se v naravi spreminja pH tal? V naravi se pH tal znižuje (TLA SE ZAKISUJEJO) zaradi naslednjih procesov: 1. odvzem bazičnih kationov (Ca, Mg) s pridelki 2. razgradnja rastlinskih ostankov (tvorijo se organske in anorganske kisline) 3. kisle padavine (dušikova in žveplena kislina) 4. izpiranje bazičnih kationov (predvsem Ca in Mg) 5. uporaba fiziološko kislih gnojil 14 Kako lahko vplivamo na pH tal? Večji pH Manjši pH APNJENJE 1. fiziološko kisla mineralna gnojila uporaba apnenih gnojil na podlagi Ca (apno, hidratizirano apno, apnenec) 2. kisli organski substrati (šota ipd.) 3. “kisel dež” (SO2) Koliko je na Dolenjskem v vinogradih prekislih tal? Bazična tla pH>7,2 27 % Zelo kisla tla Kisla tla pH<4,6 pH 4,6 - 5,5 2% 9% Slabo kisla tla pH 5,6 - 6,5 28 % Nevtralna tla pH 6,6 - 7,2 34 % 15 Sredstva za apnjenje 1. CaCO3 (apnenec) 2. CaMg(CO3)2 (dolomit) 3. CaO (apno oz. žgano apno) 4. Ca(OH)2 (gašeno oz. hidratizirano apno) Apno in gašeno apno delujeta hitro, vendar sta zelo agresivna za žive organizme v tleh (deževnike, korenine rastlin), zato ju smemo odmerjati le malo naenkrat (od 1 t CaO/ha na lahkih do največ 3 t CaO/ha na težkih tleh) in še to najbolje pozno jeseni ali pozimi, ko organizmi v tleh niso aktivni. Sredstva za apnjenje Apnenec in dolomit nista agresivna; pH talne raztopine se po vnosu apnenca v tla poveča le nekoliko nad nevtralno vrednostjo, četudi damo zelo velike odmerke. Dolomit ima tršo kristalično strukturo kot apnenec, zato se počasneje raztaplja (mora biti fino mlet). Ni priporočljivo odmerjati več kot 2 - 4 t/ha dolomita v obdobju 2 - 4 let, ker se v tleh lahko nakopiči preveč dostopnega Mg. 16 Kako določimo odmerek za apnjenje? Odmerki se določijo na podlagi pH tal, vsebnosti humusa ter talnega tipa glede na teksturo. Apnjenje se razlikuje tudi glede kulture (travnik ali njiva). Lažja tla se apni vsake 3 - 4 leta, težka pa na 4 - 6 let. Apneno sredstvo je priporočljivo zadelati v tla. Apnimo vedno izven rastne dobe (zgodaj pomladi ali jeseni po spravilu pridelkov) Potrebni odmerki za apnjenje glede na pH in tip tal Meliorativno apnjenje pri prekislih tleh Vzdrževalno apnjenje Apnjenje ni potrebno pri pH vrednosti največji enkratni odmerek (t CaO/ha) pri optimalnem pH območju v tleh količina za tri leta (t CaO/ha) pri pH tal peščena < 5,4 1,5 5,4 - 5,8 0,7 > 5,8 peščeno ilovnata < 5,8 2,0 5,8 - 6,3 1,2 > 6,3 Srednje težka tla ilovato peščena do ilovnata ali meljasta < 6,2 6,0 6,2 - 6,5 1,7 Težka tla meljasto glinasta ali glinasta < 6,6 10,0 6,6 - 6,7 2,0 Tip tal Lahka tla > 6,8 > 7,2 17 Vpliv gnojenja na pH tal Večina gnojil v tleh deluje kislo: FIZIOLOŠKO KISLA GNOJILA Gnojila na podlagi amonija in sulfata Delovanje amonijskih gnojil v tleh Amonijska gnojila zakisajo tla, ker se pri nitrifikaciji amonija sproščajo kisli vodikovi protoni 2NH4+ (amonij) + 4O2 2NO3- (nitrat) + 4H+ (kisli protoni) + 2H2O Primerno za gnojenje bazičnih tal 18 Mineralna gnojila s fiziološko kislim delovanjem Mineralno gnojilo Amonijev sulfat Urea/sečnina Monoamonijevfosfat (MAP) NPK gnojila KAN Superfosfat Bazični ekvivalent za 100 kg gnojila (kg CaCO3) 110 80 65 10-40 20 4 Superfosfat: 16-18 % P2O5 + 50 % sadre (CaSO4xH2O) Fosforna gnojila, ki v tleh delujejo bazično Mineralno gnojilo Hiperfosfat Hipercorn Thomasov fosfat % P2O5 28-30 32-33 14-16 % CaO 20 50-52 45 % MgO 1-2 2-3 Omenjena gnojila v tleh delujejo bazično zaradi dodatka bazičnih kationov (Ca, Mg) 19 Vpliv kalijevih gnojil na pH tal Kalijevo gnojilo Vpliv na pH tal Kalijevi kloridi nevtralen Kalijevi sulfati kisel Kako gnojiti na bazičnih tleh? Dušik Uporaba amonijskih gnojil Fosfor superfosfat, monoamonijevfosfat (MAP) Kalij Uporaba gnojil na podlagi sulfata Ostalo kisli organski substrati (šota …) 20 Kako gnojiti na prekislih tleh? Najprej je potrebno opraviti APNJENJE, šele nato gnojiti!! Oskrbljenost tal z rastlinam lahko dostopnimi hranili Oskrbljenost tal Opis Kako gnojiti A siromašna hudo pomanjkanje hranila; več kot 2x premalo Gnojenje je NUJNO! Gnojiti je potrebno več od odvzema rastlin s pridelkom B srednja zmerno pomanjkanje hranila: 50 % premalo Gnojenje je večinoma nujno potrebno. Gnojiti je potrebno več od odvzema rastlin s pridelkom C optimalna optimalna raven hranila v tleh Gnojimo toliko, kot rastlina potrebuje D čezmerna zmerno preveč hranila: 50 % preveč Gnojimo pol manj, kot potrebuje rastlina. E ekstremna izrazito preveč hranila: več kot 2x preveč Gnojenje NI potrebno 21 Oskrbljenost tal z rastlinam lahko dostopnimi hranili Fosfor Stopnja oskrbljenosti A - siromašna B - srednja C - optimalna D - čezmerna E - ekstremna Kalij mg P2O5/100g <6 6-12 13-20 21-30 > 30 Stopnja oskrbljenosti A - siromašna B - srednja C - optimalna D - čezmerna E - ekstremna mg K2O/100g Lahka-srednje težka tla <8 8-15 16-25 26-40 > 40 Težka tla < 12 12-20 21-30 31-45 > 45 Magnezij Stopnja oskrbljenosti A - siromašna B - srednja C - optimalna D - čezmerna E - ekstremna mg Mg/100g Lahka-srednje težka tla <6 6-14 > 14 Težka tla <8 8-17 > 17 Organska snov Pomen organske snovi v tleh 1. vezava hranil (manjše izpiranje) 2. mikrobiološka aktivnost tal 3. večja odpornost rastlin na sušo 4. boljši zračno-vodni režim tal 22 Organska snov Organska snov (%) <1 1-2 2-4 4-8 >8 Opis tal Slabo humozna tla Zmerno humozna tla Humozna tla Močno humozna tla Zelo močno humozna tla V zgornjem sloju tal v vinogradu naj bo vsaj 2 % organske snovi Suša in gnojenje vinogradov 23 Zakonitosti prehrane rastlin v suši Prisotnost vlage v tleh je glavni predpogoj za delovanje in sprejem hranil v rastline ter predpogoj za sproščanje hranil v talno raztopino iz oblik, ki rastlinam trenutno niso na voljo. Motnje v prehrani rastlin so v suši posledica slabše dostopnosti hranil! Zakonitosti prehrane rastlin v suši V obdobju suše je sprejem hranil v rastline oviran Manjši pridelek (manjši odvzem hranil iz tal) V tleh ostane več hranil 24 Zakonitosti prehrane rastlin v suši Prekomerno izhlapevanje (transpiracija) vode skozi listne reže V rastlinah se povečuje koncentracija hranil Negativni vpliv na kakovost pridelka Zakonitosti prehrane rastlin v suši Prikriti znaki pomanjkanja hranil v rastlinah v obdobju suše Pomanjkanje fosforja v posevku koruze SUŠA (oviran sprejem P v rastlino) 25 Zakonitosti prehrane rastlin v suši V sušnem obdobju gnojenja ne usmerjajmo na podlagi vidnih fizioloških motenj v prehrani rastlin, saj so pravi vzroki za te motnje ponavadi “prikriti”, oziroma niso posledica pomanjkanja hranil v tleh! Preventivni ukrepi za zmanjševanje posledic suše Preventivni ukrepi so vsa tista opravila, s katerimi lahko že pred pojavom suše vplivamo na zmanjšanje njenih posledic, ko se le-ta pojavi. To so vsi ukrepi dobre kmetijske prakse pri gnojenju. S preventivnimi ukrepi posledice suše ne moremo popolnoma preprečiti, temveč jih zgolj ublažimo! 26 Gnojenje v obdobju suše 1. PRAVILO: Rastlinam omogočimo dotok vode (namakanje) 2. PRAVILO: Pri gnojenju v suši je potrebno biti posebej previden, saj gnojenje v takšnih razmerah rastlinam (in okolju) lahko prej škodi kot koristi. Gnojenje v obdobju suše POGOSTA NAPAKA: V sušnih razmerah rastline začnemo gnojiti samo zato, ker se je rast ustavila. Kopičenje hranil v tleh, ki jih rastline ne morejo uporabiti 3. PRAVILO: V suši gnojimo le na način, ki bo omogočal, da bodo rastline hranila lahko uporabila 27 Kako gnojimo vinograde v suši? GRANULIRANA GNOJILA 4. PRAVILO: V sušnih razmerah se izogibajmo gnojenju z granuliranimi gnojili, saj zaradi pomanjkanja vlage v tleh leta ne bodo delovala tako, kot bi morala. Kako gnojimo vinograde v suši? FERTIGACIJA: gnojenje skupaj z namakanjem 5. PRAVILO: Če z namakanjem rešimo problem vlage v tleh, s tem rešimo tudi problem dostopnosti hranil za rastline, zaradi česar dodatno dovajanje hranil z namakanjem vedno ni potrebno. Fertigacijo zato uporabimo le takrat, ko rastline poleg vode potrebujejo tudi rastlinska hranila. 28 Kako gnojimo vinograde v suši? FOLIARNO GNOJENJE: gnojenje preko površine rastlin (preko listov) Prednosti: 1. hitrejše in učinkovitejše delovanje 2. možna hkratna uporaba s FFS Slabosti: 1. izkoristek hranil je lahko slabši (izgube na listu) 2. ožigi na listih 3. finančno zahtevnejši ukrep (poraba vode) Kako gnojimo vinograde v suši? FOLIARNO GNOJENJE Splošno pravilo: Ker rastline večino hranil dobijo preko korenin, nam mora biti pri gnojenju osnovno vodilo oskrba rastlin s hranili preko tal. Foliarno gnojenje naj torej predstavlja zgolj dopolnilni ukrep v prehrani rastlin, ne pa glavni način oskrbe rastlin s hranili. 29 Kako gnojimo vinograde v suši? Splošna navodila za foliarno gnojenje 1. ustrezna koncentracija hranila 2. ustrezna temperatura raztopine (raztopine sečnine se ohladi!!) 3. uporaba v oblačnem vremenu in brezvetrju 4. gnojenje čim bližje rastlinam (oziroma tlem) Kakšno je stanje v tleh in trti po suši? TLA - v tleh ostane več hranil (manjši odvzem) - intenzivnejša mineralizacija organske snovi po suši RASTLINE - rastline kot odziv na pomanjkanje vode v tleh sprožijo t.i. »obrambni mehanizem«, kar povzroča intenzivno črpanje hranil - prekomerno črpanje hranil iz tal lahko povzroča nezaželeno kopičenje prevelikih koncentracij hranil v rastlinah (nitrati) 30 Pravila za gnojenje vinogradov po suši ZELO PREVIDNO!!! 1. Ni nujno, da je gnojenje sploh potrebno (odvisno od posledic suše in razvojne faze). 2. Gnojimo samo v primeru, če ocenimo, da bo gnojenje imelo vpliv. 3. Če gnojimo preveč, lahko to povzroči preveliko koncentracijo hranil v rastlini. 4. Odmerki gnojil morajo biti manjši zaradi manjšega pridelka 5. Ustrezno izravnati bilanco hranil tudi v prihodnjih letih Pravila za gnojenje vinogradov po suši ZELO PREVIDNO!!! 6. Gnojenje s fosforjem, kalijem in magnezijem praviloma ni potrebno, saj glede na običajni čas pojava suše (julij-avgust) in rastno fazo (cvetenjezorenje) takšno gnojenje ne bi učinkovalo. 7. Za gnojenje z dušikom je po koncu suše običajno že prepozno (to še posebej velja za klasično gnojenje!) 31 Posebnosti pri gnojenju vinogradov - trajni nasad - založno gnojenje - majhne potrebe po hranilih - antagonistično delovanje hranil Odvzem hranil s pridelkom v vinogradu Pridelek 40 t jabolk 10 t grozdja 10t grozdja + 3 t rožja 10t grozdja + 3 t rožja + 8 t listja 4 t mrve - negnojenjo 8 t mrve - gnojenjo 50 t sladkorne pese+ listje z glavami 10 t koruze zrnje+ koruznica N 25 28 48 82 65 150 220 220 P2O5 12 8 15 22 15 50 90 100 K2O 60 28 53 82 75 150 380 250 Iz vinograda odnesemo zelo malo hranil !! 32 Odvzem hranil s pridelkom v vinogradu 100% 80% Listje 60% Rožje 40% Grozdje 20% 0% Dušik Fosfor Kalij Samo okoli 1/3 hranil se porabi za grozdje!! Odvzem hranil s pridelkom 300 Grozdje Koruza + koruznica 250 kg/ha 200 Pridelek: 150 10t/ha 100 50 0 N P2O5 K2O 1:8 1 : 12 1:9 33 Antagonizmi med hranili Neusklajeno razmerje med hranili v tleh antagonistično povzroči delovanje med hranili. Preveč enega hranila zavira delovanje, oziroma sprejem drugega hranila v rastlino. Integrirana pridelava grozdja: gnojenje Gnojenje le na osnovi analize tal in gnojilnega načrta Analiza tal na vsakih 5 let, v večjih kompleksih najmanj ena na 10 ha vinograda Prepovedana raba kompostov s preseženimi vsebnostmi težkih kovin Zagotoviti je potrebno povratni vnos vseh organskih odpadkov v vinograd Foliarna gnojila je dovoljeno uporabiti le ob pomanjkanju posameznih hranil ter ob daljšem sušnem obdobju. 34 Gnojenje vinograda Gnojenje pred saditvijo Gnojenje med rastjo (založno gnojenje) Gnojenje s hranili mora biti prilagojeno stopnji založenosti tal, odvzemom hranil ter rezultatom kemijskih analiz. Založno gnojenje rigolanje Vnos hranil v globlje plasti tal, torej tja, kamor jih po postavitvi vinograda več ne moremo vnesti. 35 Založno gnojenje Fosfor, kalij, magnezij Stopnja oskrbljenosti A - siromašna B - srednja C - optimalna D - čezmerna E - ekstremna Odmerek hranila (kg/ha) P2O5 K2O 300-400 400-500 200-300 200-400 100 100-200 - Odmerek magnezija: Največ 100 kg MgO/ha Rigolanje parcele Gnojenje z dušikom za založno gnojenje je v integrirani pridelavi prepovedano. Gnojenje vinogradov med rastjo Fosfor, kalij in magnezij Stopnja oskrbljenosti A - siromašna B - srednja C - optimalna D - čezmerna E - ekstremna Odmerek hranila (kg/ha) P2O5 K2O MgO 100 120 70 60 80 40 15-25 50-75 10 40 - Gnojenje opravimo zgodaj pomladi pred začetkom rasti ali jeseni po trgatvi (izpiranje je zanemarljivo). 36 Gnojenje vinogradov med rastjo Dušik Največja poraba: junij/julij Čas gnojenja: konec aprila – sredina maja Gnojenje vinogradov med rastjo Dušik RODNOST VINOGRADA BUJNOST TRTE NIZKA (pod 5000 kg/ha) sorte z malimi gozdi SREDNJA (5000-10000 kg/ha) sorte z velikimi grozdi močna 0-40 50 70 60 70 80 srednja slaba Priporočilo: največ 50 kg N/ha v enkratnem odmerku Pri ozelenitvi: + 20-30 kg N/ha Za pridelke nad 10 t/ha: za vsako tono pridelka: + 3 kg N/ha Prepoved gnojenja z N gnojili (IP grozdja): 30. november – 1. februar Letni vnos N: največ 100 kg N/ha (nitratna direktiva) 37 Fiziološke motnje v prehrani vinske trte Dušik (N) Pomanjkanje dušika - svetlozeleni listi - pordečitev listnih pecljev - slaba rast - predčasno obledeli listi - drobne mladike 38 Dušik (N) Rumenenje listov zaradi pomanjkanja dušika Fosfor (P) Pomanjkanje fosforja - temnozeleno listje - zgoraj svetlikajoče listje - slabo razvita očesa - rjavi robovi listov 39 Kalij (K) Pomanjkanje kalija - slabo dozorevanje lesa - občutljivost na pozebo - občutljivost na bolezni - večja potreba po vodi - poslabšanje kakovosti vina - pomanjkljiva rast cvetov - pomanjkljiva rast korenin Povečana občutljivost na bolezni (Botrytis cinera) Kalij (K) Pomanjkanje kalija Stari listi belih sort imajo vijoličaste do Mladi listi imajo rjavkast, navzgor zavihan rob. črnorjave ploskve, rdečih sort pa rdečkaste ploskve 40 Kalij (K) Slaba rast zaradi pomanjkanja kalija Stanje po gnojenju s kalijem Magnezij (Mg) Pomanjkanje magnezija - medžilni prostor obledi - starejši listi v območju grozdov - osipanje cvetov - sušenje pecljevine Mg kloroza 41 Magnezij (Mg) Sušenje pecljevine zaradi pomanjkanja Mg ter antagonizma s kationi Magnezij (Mg) Znaki pomanjkanja Mg 42 Bor (B) Pomanjkanje bora - slaba in metličasta rast - deformacija mladik - težave pri oplodnji jagod - deformacija listov Bor (B) Odebeljeni internodiji zaradi pomanjkanja B 43 Železo (Fe) Pomanjkanje železa - kloroza - belkasto rumeni listi - na vrhu mladik (mladi listi) - pomanjkljiv razvoj mladik - pomanjkljiv razvoj lesa Železo (Fe) Fe kloroza Vzrok za železovo klorozo ni pomanjkanje železa v tleh temveč oviran sprejem Fe v rastline zaradi težkih, zbitih in slabo zračnih tal. 44 KAKŠNA TLA IMAMO V VINOGRADIH NA DOLENJSKEM? Vzorčenje: 2005-2009 Število vzorcev: 316 Kislost tal (pH) Bazična tla pH>7,2 27 % Zelo kisla tla Kisla tla pH<4,6 pH 4,6 - 5,5 2% 9% Povprečje Slabo kisla tla pH 5,6 - 6,5 28 % pH = 6,6 Nevtralna tla pH 6,6 - 7,2 34 % 45 Oskrbljenost tal s fosforjem E ekstremna 22% A siromašna 28% D čezmerna 14% B srednja 20% C optimalna 16% Oskrbljenost tal s kalijem A siromašna 1% B srednja 9% E ekstremna 23% C optimalna 31% D čezmerna 36% 46 Oskrbljenost tal s fosforjem in kalijem Kalij A siromašna B srednja C optimalna D čezmerna E ekstremna Skupaj 1 8 14 5 0,3 28 1 6 11 2 20 1 5 7 3 16 D čezmerna 3 6 5 14 E ekstremna 2 7 13 22 31 35 23 100 Fosfor A siromašna B srednja 10 % C optimalna Skupaj 1 9 31 % Oskrbljenost tal z magnezijem A siromašna 4% B srednja 36% C optimalna 60% 47 Organska snov Mineralna tla OS< 1% 5% Humozna tla OS 4-10% 16% Slabo humozna tla OS 1-2% 18% Povprečje 2,9 % Srednje humozna tla OS 2-4% 61% Vpliv načina pridelave na rodovitnost tal Povprečne vrednosti Pridelava Analiza Ekološka Integrirana Konvencionalna - 6,2 6,7 6,6 Fosfor (P2O5) mg/100g 7 25 24 Kalij (K2O) mg/100g 23 31 36 Magnezij (Mg) mg/100g 15 17 19 Organska snov % 2,6 2,8 2,9 Število vzorcev - 6 148 139 pH Enota 48 Kakšna mineralna gnojila bi potrebovali za gnojenje vinogradov s fosforjem in kalijem na območju KGZ Novo mesto? 30 25 25 NPK 8-26-26 Odstotek (%) 20 NPK 15-15-15 15 15 13 NPK 6-18-36 9 10 NPK 5-15-30 10 NPK 8-16-24 7 NPK 7-20-30 5 5 6 4 NPK 7-14-21 5 1 0 brez gnojenja K gnojilo P gnojilo PK 10-10 PK 10-15 PK 10-20 PK 10-30 PK 10-40 PK 10-40+ PK 15-10 PK 20-10 Ali je dodatek magnezija v NPK gnojilih potreben? Mg+PK gnojilo 31% Gnojenje z Mg ni potrebno 61% Mg+K gnojilo 3% Mg+P gnojilo 3% samo Mg gnojilo 2% 49 .... pa še “zanimivost” za konec ... “Optimalna” tla v vinogradu so takšna, ki imajo slabo kisel pH (pH 5,6-6,5), so optimalno oskrbljena s P , K in Mg ter imajo vsaj 2 % organske snovi. Koliko je takšnih vinogradov na Dolenjskem? 0,63 % (2 od 316) 1. Leto 2005: Podbočje 2. Leto 2008: Trebnje 50
© Copyright 2024