1. No category

Št. 9, september 2011
ISSN 1855-7554
INTERDISCIPLINARNA
RAZISKOVALNA
PRILOGA
Notranje strani 9.indd 1
12/09/2011 12:09
Kazalo
REZULTATI RAZISKAVE O DEJAVNIKIH, KI VPLIVAJO NA NAKUP NEPREMIČNIN
3
ANALIZA DELOVANJA VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI
Interdisciplinarna
raziskovalna priloga
Izdajatelj: GEA College Fakulteta za podjetništvo
Dunajska 156, 1000 Ljubljana
Glavna in odgovorna urednica:
izr. prof. dr. Ajda Fošner
e-pošta: [email protected]
Uredniški odbor:
doc. dr. Alenka Temeljotov Salaj,
izr. prof. dr. Jaka Vadnjal,
izr. prof. dr. Ajda Fošner
Tehnični urednik:
Majda Gartner
e-pošta: [email protected]
13
Oblikovanje in prelom:
ABALUNA, Alenka Kejžar s.p.
Tisk:
Repovž d.o.o.
Naklada: 2.500 izvodov
Št. 9, september 2011
ISSN 1855-7554
Vse pravice so pridržane.
2
Notranje strani 9.indd 2
12/09/2011 12:09
REZULTATI RAZISKAVE O DEJAVNIKIH,
KI VPLIVAJO NA NAKUP NEPREMIČNIN
BARLE MAJA, dipl.ekonomist
GEA College - Fakulteta za podjetništvo, Slovenija
doc. dr. ALENKA TEMELJOTOV SALAJ
GEA College - Fakulteta za podjetništvo, Slovenija
dr. DARKO ŠTEVANČEC
GEA College - Fakulteta za podjetništvo, Slovenija
POVZETEK
Nakup nepremičnine za vsakogar predstavlja eno največjih naložb v življenju, sama nepremičnina pa
stalno in varno domovanje, zato vsak pred nakupom temeljito razmisli o svojih željah in zmožnostih.
Za nepremičninske agente, investitorje, snovalce novih naselij in ostale, ki se profesionalno ukvarjajo z
nepremičninami, je pomembno ovrednotiti dejavnike, ki vplivajo na izbiro kupcev. Z raziskavo smo preverili dejavnike, za katere so nekateri raziskovalci ugotavljali, da so pomembnejši pri odločanju kupcev,
kot npr: lokacija, cena, infrastrukturna ponudba, dostopnost, pravno stanje nepremičnine in podobno. V
članku bodo predstavljeni le delni rezultati raziskave. Na vzorcu 161 anketiranih kupcev nepremičnin v
nepremičninskih agencijah iz Ljubljane z okolico, smo ugotovili, da so najpomembnejši dejavniki cena,
lokacija in pravno stanje nepremičnine, medtem ko med najmanj pomembne dejavnike spada prometna
povezanost in stanje nepremičnine.
Ključne besede: nepremičnina, trg nepremičnin, dejavniki nakupa nepremičnin, povpraševanje, cena.
ABSTRACT
For everyone the purchase of a real estate means one of the largest life investments whereas the real estate
itself means a permanent and safe home. For that reason, it is necessary to think well what our wishes and
needs might be before we decide to buy it. When purchasing a real estate it is necessary to examine the
factors which influence our choice very well. The most important factors are location, price, infrastructure,
access, state of law and similar. It is certain that people are different, and for that reason not all factors are
equally important to everyone. There are no ideal real estates, so it is necessary to find the right way among
deciding on different factors. Every real estate has its bad and good characteristics. If someone considers
one thing an advantage, it is possible that this will be a disadvantage to someone else. People share different opinions in connection with evaluating and realizing real estates. On sample of 161 interviewed buyers
of real properties in real-estate agencies from Ljubljana with surroundings, we found that the most important factor is the price, location and legal status of the property, while the last important factors within the
transport links and state property.
Key words: estate, real estate market, factors influencing the purchase of a real estate, demand, price.
3
Notranje strani 9.indd 3
12/09/2011 12:09
1. Uvod
Vsakdo se vsaj enkrat v življenju sooči z nakupom nepremičnine. Vsaka nepremičnina ima svoje
slabosti in prednosti in ne obstaja nepremičnina,
ki bi popolnoma ustrezala vsem našim zahtevam
in željam. Ker je med tem, kaj želimo in kaj si lahko
privoščimo, velika razlika, je smotrno postaviti prioritete. Le tako lahko natančno določimo, kateri dejavniki najbolj vplivajo na nas, kaj potrebujemo, da bo
nepremičnina v najboljšem smislu zadovoljila naše
želje in potrebe ter hkrati ne bo prevelika finančna
obremenitev. Da si lahko ustvarimo najbolj realno
sliko, moramo preučiti vse dejavnike nepremičnine.
Kljub temu obstaja pri nakupu nepremičnin še veliko nepredvidljivih dejavnikov, na katere nimamo
vpliva. Med te spada finančna in gospodarska kriza,
vedno pomembnejša pa je lokacija tudi z vidika
naravnih negativnih pojavov: poplavno, potresno,
plazovito območje.
Po osamosvojitvi Slovenije se je nepremičninski
trg počasi razvijal, prvo opaznejše povečanje transakcij se je začelo okoli leta 1999. Od leta 2003 do
2007 je bila stabilna gospodarska rast, nizka inflacija ter značilna nizka obrestna mera, kar je za seboj
potegnilo zadolževanje posameznikov, bank, investitorjev in države, cene nepremičnin pa so rasle. Po
podatkih Statističnega urada Republike Slovenije
(SURS, Internetni vir 1) so se povprečne prodajne
cene stanovanj in cene nezazidanih stavbnih
zemljišč od leta 2003 do 2007 v Sloveniji povišale
skoraj za 80%, cene hiš s pripadajočim zemljiščem
so se podvojile, cene za poslovne prostore pa za okrog 65%. Podobno so se gibale tudi cene rabljenih
stanovanj - do sredine leta 2008 so se stalno in izrazito dvigale in so bile v 3. četrtletju 2008 za 98
% višje kot v 1. četrtletju 2003. Tudi Pavlin (2010)
ugotavlja, da so se »cene stanovanj od leta 2003 do
leta 2008 skoraj podvojile, nato eno leto upadale, v
začetku leta 2010 pa so približno take kot v začetku
leta 2007«.
Po ETN (Internetni vir 2) se je leta 2003 na trgu
opravilo približno 42.000 transakcij nepremičnin,
medtem ko je bilo leta 2007 okrog 53.000 transakcij nepremičnin. Leta 2008 se je finančna kriza
začela čedalje bolj kazati tudi pri nas, kajti promet
se je zmanjševal, cene nepremičnin pa so še vedno rasle. Glede na podatke o odmeri davka na
promet nepremičnin je promet s stanovanji v letu
2008 glede na leto 2007 upadel za več kot tretjino,
z družinskimi hišami za več kot za polovico, promet s poslovnimi prostori za petino, z zazidljivimi
zemljišči za 3 odstotke, promet s kmetijskimi in
gozdnimi zemljišči pa je upadel za okoli 5 odstotkov
(Internetni vir 2). Leta 2009 se je svet še vedno spoprijemal z gospodarsko krizo, Slovenija, ki je imela
še leta 2008 pozitivno gospodarsko rast, se je v letu
2009 znašla med državami, ki jih je kriza huje prizadela. Statistični kazalci za prvo in drugo polletje
leta 2010 potrjujejo trend oživljanja slovenskega
nepremičninskega trga. Čeprav so številke daleč od
številk iz časov pred krizo, so že višje kot v prvem
polletju 2009, ko je bilo v Sloveniji očitno doseženo
dno krize na nepremičninskem trgu.
Slika 1: Število evidentiranih prodaj nepremičnin v letih 2007 - 2010
12,000
10,000
8,000
6,000
4,000
2,000
0
2007_I
2007_II
2008_I
2008_II
2009_I
2009_II
2010_I
Stanovanja
Vir: ETN 2010, 6.
4
Notranje strani 9.indd 4
12/09/2011 12:09
2.Dejavniki, ki vplivajo
na nakup nepremičnine
V sodobnem gospodarstvu, kjer je veliko
povpraševanja in ponudbe, se je potrebno temeljito prilagajati kupcu. Trg je velik, konkurenca
močna, sledenje tehnološkim napredkom je stalno,
sprejemajo se novi zakoni, kupci pa so ob vsem
tem čedalje manj zvesti. Kupčeve osnovne želje in
potrebe je moč prepoznati, ker zna svoje želje izraziti, vendar se lahko v ključnem trenutku obnaša
drugače. Pripravljenost za nakup je faza v modelu potrošnikovega nakupovalnega vedenja, ki je
pred nakupom. Kot pravi Rus (1997) gre za AIDA
model - potencialni potrošnik mora biti na dobrino ali storitev najprej pozoren, pozornost mora
v njem vzbuditi interes, ko se za nakup odloči, ga
mora tudi uresničiti. Pripravljenost je izraz stopnje
odločenosti, vendar je verjetnost spreminjanja
odločitve obratno-sorazmerna prepričanosti, da
se jo uresniči. Pripravljenost za nakup pa postane
realna ekonomska oz. tržna kategorija tedaj, ko je
plačilno zmožna. Motiv realizacije pripravljenosti za
nakupovanje je percepcija razlike med koristnostjo
blaga in koristnostjo denarja.
Na začetku bi omenili dejavnike, ki vplivajo na
nakupno vedenje po Kotlerju (1996), ki so: kulturni,
družbeni, osebni in psihološki dejavniki. Pravi, da
kulturni dejavniki najširše in najgloblje vplivajo na
porabnikovo vedenje, predvsem pa opredeljuje
kako na to vpliva kupčeva kultura, subkultura in
družbeni razred. Kulturo lahko definiramo kot »integriran vzorec človeškega vedenja, ki vključuje misel,
govor, akcijo ter artefakte in je odvisna od posameznikove sposobnosti za učenje in prenašanja
znanja bodočim generacijam.« (Sheth et al., 1999,
147). Vodopivec (2003) pa poudarja, da bi se mlad
človek moral oblikovati v kvalitetnem okolju, ker
prostor doživljamo in izkušamo že od rojstva dalje,
enako neposredno kot materni jezik. Od družbenih
dejavnikov, ki vplivajo na nakupno vedenje navaja: referenčne skupine, družino in družbene
vloge; od osebnih značilnosti: starost in stopnjo v
življenjskem ciklusu, poklic, premoženjsko stanje,
življenjski slog ter osebnost in samopodobo ter
od psiholoških dejavnikov: motivacija, zaznavanje,
učenje ter prepričanja in stališča.
Na kupca poleg teh dejavnikov vplivajo tudi
spremembe na političnem, ekonomskem in socialnem področju. Ti dejavniki se izrazito kažejo zaradi
specifičnega slovenskega trga, ki je majhen in so
zanj značilne velike gospodarske razlike med regijami. Cirmanova (2000) pravi, da na nakupno moč
prebivalstva zelo vplivajo dejavniki kot so višina
bruto domačega proizvoda, regionalna zaposlenost
ter stopnja brezposelnosti, konkurenčnost Slovenje,
izobraževanje delovne sile in inflacija, vse skupaj pa.
vpliva na raznolikost povpraševanja in ponudbe, ki je
gonilo nepremičninskega trga. Mandičeva (1995) pa
pravi, da na dejansko in potencialno povpraševanje
po večini tipov nepremičnin pomembno vplivajo
demografski dejavniki, kot so: gostota in značilnosti
prebivalstva, izobrazbena struktura, starostna
struktura, pričakovana življenjska doba in napredek
urbanizacije. Stanovanjska politika države je vsakokratna nacionalno usmerjena politika, s katero
država in njeni akterji, upoštevaje družbene in druge elemente oblikovanja javne politike, zlasti elemente nepremičninskega trga in socialnih potreb,
ustvarjajo možnosti za enotno in transparentno
vodenje stanovanjskega področja (Brus, 2009).
Glede dejavnikov, ki vplivajo na nakup
nepremičnin in razvoj nepremičninskega trga,
je bilo nekaj raziskav v slovenskem prostoru
(Mandič, 1995, Mandič in ostali, 2006, Cirman,
2006, Temeljotov Salaj in Zupančič, 2006, Grum in
Temeljotov, 2010). Kupci se večinoma opredeljujejo
glede na dejavnike, kot so: lokacija, cena, pravno
stanje nepremičnine, urejenost infrastrukture,
bližina službe, šole, trgovine, stanje nepremičnine,
prometne povezave in stroški vzdrževanja.
Lokacija ne pomeni zgolj soseske, kjer bo stala
nepremičnina, temveč tudi lego nepremičnine, njeno orientiranost, razgled in podobno. Pri izbiri lokacije je pomembna umestitev v makro in mikrookolje.
Mikrolokacija oz. mikrookolje je tisto, ki predstavlja
našo neposredno »okolico«, v kateri se živi (bivališče
in njegov lokacija), dela (delovno mesto in njegova
lokacija) in preživlja prosti čas (Temeljotov Salaj in
Zupančič, 2006, 11). Tako so v vsakem mestu in njegovi okolici lokacije, ki veljajo za boljše ali slabše, pri
čemer je eden od pomembnejših dejavnikov njena
dostoponost. Nepremičnine na t.i. boljših lokacijah
so običajno veliko dražje, nepremičnine ob hrupnih,
degradiranih ali nedostopnih lokacijah pa dosegajo
nižje cene in so med kupci manj priljubljene.
Cena nepremičnine je odvisna od lokacije objekta, kakovosti gradnje, starosti, bližine pomembnih
ustanov, razdalje od potencialnih onesnaževalcev
ali povzročiteljev hrupa, infrastrukture okolice
ter razmerja med ponudbo in povpraševanjem.
Povpraševanje in ponudba sta odvisna od zaposlit5
Notranje strani 9.indd 5
12/09/2011 12:09
venih možnosti na posameznem območju, demografskega gibanja, višine obrestnih mer, davčne
politike (Cirman, 2000). Ceno nepremičnine moramo presoditi glede na ponudbo na trgu in glede
na svoje finančne zmožnosti. Cene vplivajo na
povpraševanje iz dveh razlogov (Rus, 1997): dohodkovni učinek spremembe cen se kaže v spremembi
realnega dohodka, substitucijski učinek pa izhaja
iz medsebojne povezanosti dobrin (storitev) v
potrošnji (porabi, izrabi). Substitucijski učinek vpliva cen temelji na (različnih) instrumentalnih vrednostih posameznih kategorij ponudbe za zadovoljevanje različnih potreb (oz. za uresničevanje
želja kot kulturno determiniranih in specificiranih izrazov potreb). Instrumentalni pomen substituta je v
tem, da enako potrebo (ki se lahko izraža v različnih
željah) zadovoljimo na različne načine (vendar pa
mora biti substitut primer približno iste kategorije
izdelkov, dobrin, storitev).
Na trgu novogradnje dosegajo višje cene, vendar so stroški vzdrževanja manjši, medtem ko so
starejše nepremičnine cenejše, pri čemer se stroški
investicijskega vzdrževanja iz leta v leto višajo. Pri
stanju nepremičnine lahko izbiramo med udobnimi in manj udobnimi, med boljše in slabše
vzdrževanimi, med dokončanimi in nedokončanimi
nepremičninami. Nekateri želijo nepremičnine, katere bodo lahko uredili po svojem okusu, spet drugi
želijo popolnoma renovirano nepremičnino, ker si
ne želijo delati dodatnih nepotrebnih skrbi in izgubljati časa. Cena ostaja najbolj poglavitni faktor nakupa nepremičnine.
Preverjanje dokumentacije zajema vpogled v
pravno stanje nepremičnine v zemljiški knjigi ali na
podlagi listin za vpis, če nepremičnina ni vpisana
v zemljiško knjigo. Nadalje je potrebno preveriti,
ali je na nepremičnini vknjiženo breme služnosti,
hipoteke, predkupne in ostale pravice tretjih ter
preveriti pregled nerešenih vpisov. Jasno mora
biti, kdaj, kako in pod katerimi pogoji se bodo bremena na nepremičnini izbrisala, da bosta lahko izvedena bremen prost prenos lastninske pravice in
vpis novega lastnika. Pred nakupom je potrebno
preveriti dokumentacijo in pridobiti manjkajočo.
Potrebno je tudi preveriti, kdo je dejanski in
zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ter ali se
prodaja nepremičnina v celoti ali samo njen del. Iz
raziskave Gruma in Temeljotove (2010) so razvidni
trije glavni vzvodi, ki pojasnjujejo nizko izražena
zunanja pričakovanja slovenskih udeležencev za
nakup nepremičnine: prvič, visoko razmerje med
stanovanjskimi stroški in razpoložljivim dohodkom
v gospodinjstvu, kar pomeni slabo dosegljivost
stanovanj; drugič, neurejene evidence nepremičnin
in neažurnost zemljiške knjige, kar pomeni še nejasno višino prihajajočega davka na nepremičnine,
dalje še vedno nerešena problematika denacionalizacije, otežena prodaja tujcem in otežena posojilna
politika države, in tretjič, neustrezni oziroma nezadostni ukrepi glede na poslabšanje stanja na trgu
dela in nepremičninskem trgu.
Pod urejenost cestne in komunalne infrastrukture spadajo: urejenost cest, pločnikov, javne
razsvetljave, električnega omrežja, drenažnega in
kanalizacijskega sistema, plinovodov, ogrevanja,
dostopnost informacijsko tehnoloških sistemov.
Za infrastrukturno opremljenost soseske ali širšega
območja pa štejejo predvsem neposredna bližina
trgovine, pošte, banke, šole, vrtca, zdravstvenega
doma, lekarne, bencinskega servisa, postaje javnega prevoza., ki zagotavljajo ugodne bivalne pogoje.
3.Raziskava o dejavnikih,
ki vplivajo na nakup nepremičnin
Kot je že zapisano za večino ljudi pomeni nakup
nepremičnine življenjski projekt. Kupljena nova
nepremičnina pomeni dom. Dom pomeni prostor,
kjer se počutimo varno, svobodno, se izražamo,
razvijamo, kjer nastaja družina in prihajajo novi
družinski člani. Nepremičnine kupujemo v različnih
obdobjih ali pa za različna obdobja življenja. Sam
nakup nepremičnine lahko traja od nekaj tednov do
nekaj let. Kupci so dandanes postali zelo zahtevni
in želijo denarju primerno nepremičnino. Na nakup pa imajo velik vpliv tudi mediji, ki poročajo o
pričakovanjih na trgu in velikokrat nehote vsiljujejo
svoje mnenje.
Osnovni namen raziskave je identifikacija
glavnih dejavnikov, ki vplivajo na kupca, na njegove želje in potrebe ter raziskava in analiza najbolj
pomembnih za kupca na nepremičninskem
trgu v Ljubljani. Podatke za empirično raziskavo, ki vplivajo na nakup nepremičnin, smo
pridobili z metodo pisnega anketiranja kupcev
nepremičnin. Pri raziskovanju so bila upoštevana
strokovna navodila za izvedbo tržne raziskave
- potek po določenih zaporednih fazah: definiranje problema, izbira vrste raziskave, določitev
metode zbiranja podatkov, izbira načina zbiranja
podatkov, analiza in interpretiranje rezultatov ter
priprava zaključnega poročila (Churchill 1996,
54). Osnovo načrtovanega vzorca za raziskavo je
6
Notranje strani 9.indd 6
12/09/2011 12:09
bila postavljena na podlagi formule n=P(100-P)/
E2 (Esterby-Smith [et al.] 2005, 170). V raziskavi
smo se omejili na kupce nepremičnin v Ljubljani,
ki iščejo nepremičnine preko nepremičninskih
agencij. Glede na sestavo vprašalnika in na
pričakujoče 5% standardno napako predvidevamo, da se bo 60% anketirancev odločilo zadovoljivo: n=60(100- 60)/25=96. Zaradi uporabe
Likertove merske lestvice pri nekaterih vprašanjih
smo se odločili, da bomo raziskovali na vzorcu
170 anketiranih kupcev nepremičnin v prostorski
enoti Ljubljana, kar znaša 10 odstotkov anketirancev glede na prodajo nepremičnin v Ljubljani
v letu pred raziskavo: 2009 -, ki je znašala 1700
prodaj - pridobili smo 161 odgovorov, kar pred-
stavlja 94,7% pričakovanega vzorca, pri čemer je
bilo 4 neveljavnih.
Na osnovi dognanj nekaterih prej omenjenih raziskovalcev ter ostalih: Premk (2007),
Kožar (2005); Temeljotov Salaj in Zupančič
(2006), ki govorijo o pomembnosti dejavnikov,
kot so cena in lokacija; Dečman Dobrnjič [et al.]
(2009), ki opozarjajo na nevarnosti pri nakupu
nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo;
Polajnar (2010), ki ugotavlja, da se v današnjih
težkih nepremičninskih časih prednost pred
konkurenco skriva v gradnji energetsko varčnih
nepremičnin, in lastnih opažanj, smo oblikovali
nekaj hipotez:
Hipoteza 1: Anketiranci bodo za najpomembnejši dejavnik nakupa izbrali lokacijo in ceno.
Hipoteza 2: Kupce nepremičnin najbolj moti, da nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo.
Hipoteza 3: Kupci večinski del kupljene nepremičnine financirajo s kreditom.
Hipoteza 4: Anketiranci bodo pripravljeni plačati več v primeru energetsko varčne nepremičnine.
V nadaljevanju so predstavljeni izsledki raziskave. Po demografskih podatkih je v anketi je
sodelovalo 49 odstotkov moških in 51 odstotkov
žensk. Po starosti so bili udeleženci porazdeljeni
po skupinah: do 30 let (23% anketirancev), od 3160 (69%) ter nad 60 let (8%). V zvezi s prvo hipo-
tezo, da sta lokacija in cena najbolj pomembna
dejavnika pri nakupu nepremičnin, je bila postavljena Likertova lestvica odgovorov (od 8-zelo
pomembno do 1-nepomembno) na vprašanje
'Kateri izmed naštetih dejavnikov najbolj vpliva na
nakup nepremičnin.
Graf 1: Prikaz dejavnikov, ki vplivajo na nakup nepremičnin
60
cena
50
lokacija
40
30
pravno stanje
20
10
urejenost
infrastrukture
0
najbolj
pomemben
dejavnik
najmanj
pomemben
dejavnik
prometna povezanost
Vir: Lastni 2010.
7
Notranje strani 9.indd 7
12/09/2011 12:09
Kot je razvidno iz grafa 1, se največ anketirancev
pri nakupu odloča glede na ceno. Povprečna vrednost znaša 4.51. Z vrednostjo 5.59 so anketiranci za
najpomembnejši dejavnik pri nakupu nepremičnin
izbrali ceno, sledi lokacija, ovrednotena s 5.32, pravno stanje nepremičnin s 4.88, stanje nepremičnine
s 4.65, urejenost infrastrukture s 4.58, nato si v
padajočem zaporedju sledjo še ostali anketirancem
manj pomembni dejavniki (pod povprečno vrednostjo): stroški vzdrževanja, prometne povezave ter
bližina službe, šole, trgovine.
Pri tem nas je zanimalo tudi kateri od dejavnikov pri izbiri lokacije je najpomembnejši. Iz
raziskave izhajajo podatki, da je večini anketirancev (60 %) najpomembnejše okolje, v katerem
stoji nepremičnina; drugotnega pomena za anketirance je razgled (16 % anketirancev); sledi lega
(15 % anketirancev); in kot najmanj pomembno
so anketiranci ocenili orientiranost (9 % anketirancev).
V zvezi s hipotezo 2, ki pravi, da kupce
nepremičnin najbolj moti, da nepremičnina ni
vpisana v zemljiško knjigo, nas je zanimalo, kateri
od naštetih dejavnikov je najpomembnejši pri tem:
nevpisana nepremičnina v zemljiško knjigo, breme
služnosti, hipoteka ali plombe.
Graf 2: Moteči dejavniki neurejenega pravnega stanja
60
60
50
40
Plombe
30
20
Hipoteke
10
0
najbolj
pomembno
najmanj
pomembno
Vir: Lastni 2010.
Po rezultatih ankete sodeč (graf 2), anketirance
pri neurejenem stanju nepremičnin najbolj moti,
če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo (40
% anketirancev), 23 odstotkov anketirancev motijo
plombe na nepremičnini, 21 odstotkov anketirancev hipoteke, breme služnosti pa moti najmanj
anketirancev (16 % anketirancev).
V zvezi z tretjo hipotezo, da kupci večinski del
kupljene nepremičnine financirajo s kreditom,
so anketiranci navedli strukturo financiranja
nepremičnine, če bi jo kupovali v tem trenutku.
8
Notranje strani 9.indd 8
12/09/2011 12:09
Graf 3: Struktura financiranja nepremičnin
17%
Lastni prihranki
32%
Kredit
20%
31%
Vir: Lastni 2010.
Iz grafa je razbrati, da so se anketiranci v največji
meri odločili, da bi nakup financirali z lastnimi prihranki in najetim kreditom (največkrat se je ponavljalo razmerje 50 % kredita in 50 % lastnih prihrankov
in razmerje 70 % kredita in 30 % lastnih prihrankov).
Nadalje bi nekateri anketiranci pridobili denar s
prodajo trenutne nepremičnine in najetjem kredita
ali z lastnimi viri (največkrat uporabljeno razmerje
60-70 % denarja od prodaje nepremičnin, 30-40 %
najetega kredita ali lastnih prihrankov). Najmanj se
kot dodatek najetemu kreditu ali lastnim sredstvom
uporabljajo sredstva, pridobljena s strani družine in
sorodnikov (10-20 %).
Dodatno nas je zanimalo, v katerem primeru
bi bili kupci pripravljeni plačati več za izbrano
nepremičnino, pri čemer so lahko anketiranci izbirali med naslednjimi odgovori: izredno dobra
lokacija; energetsko varčna nepremičnina; nadstandardna kvaliteta materialov; razgled; bližina
avtoceste; bližina trgovine, šole, zdravstvenega
doma; moderna arhitektura; oddaljenost od ceste;
bližina narave; ostalo; v nobenem primeru. Iz grafa 4 je videti, da bi anketiranci v primeru izrednih dodatnih lastnosti nepremičnin bili pripravljeni plačati več in v večini primerov so izbrali več
možnih odgovorov. Največ anketirancev bi bilo
pripravljenih plačati več, če bi bila nepremičnina
na izredno dobri lokaciji (26% anketirancev), 18
odstotkov anketirancev bi plačali več, če bi bila to
energetsko varčna nepremičnina, 12 odstotkom
anketirancem bi veliko pomenila bližina narave,
10 odstotkom nadstandardna kvaliteta materialov, 9 odstotkov anketirancev bi plačalo več v
primeru moderne arhitekture, 8,7 odstotkov, če
bi nepremičnina imela lep razgled, 8,4 odstotkov
v primeru bližine trgovine, šole, banke, 4 odstotki
anketirancev ne bi bilo pripravljenih plačati več
v nobenem primeru, 3,5 odstotkov anketirancev
pa bi to storilo le v primeru oddaljenosti od ceste.
9
Notranje strani 9.indd 9
12/09/2011 12:09
Graf 4: V katerem primeru je kupec pripravljen za nepremičnino, plačati več
Izredno dobra lokacija
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Nadstandardna kvaliteta materialov
Moderna arhitektura
Razgled
V nobenem primeru
Oddaljenost od ceste
Drugo
Vir: Anketa, 2010.
Interpretacija rezultatov
Prvo hipotezo, ki smo jo postavili na podlagi
preučene literature na tem področju (začetek tega
poglavja), da 'bodo anketiranci za najpomembnejši
dejavnik nakupa izbrali lokacijo in ceno' lahko na osnovi rezultatov ankete potrdimo. Za
najpomembnejši dejavnik so anketiranci izbrali
ceno z oceno 5,59 ter lokacijo z oceno 5,32 (glej
graf 1). Pri vprašanju o primerih v katerih je kupec
pripravljen plačati več za nepremičnino, je 'izredno
dobra lokacija' bila najpomembnejši dejavnik pri
odločitvi (graf 4). Pri analizi posamičnih dejavnikov
pri izbiri lokacije je pa najpomembnejše okolje,
kjer stoji nepremičnina (60% anketirancev). Naš
življenjski prostor je glavna lokacija naših dnevnih
aktivnosti. Kot pravi Saunders (1990) največji del
našega življenja preživimo v domu in dom je prostor, kjer se družinske korenine in socialne interakcije združujejo (Saunders, 1990). Kako uporabljamo in prisvajamo domači prostor, je praktični in
kulturološki fenomen, in ravno ta uporaba prostora
je kultivacija prostora. To razločuje definicijo hiše
od doma (Lawrence, 1995), in je proces spreminjanja hiše v dom (Perkins in Thorns 2000). Lokacija
je dejavnik, ki bo zaznamoval naše življenje v novi
nepremičnini, urejeno pravno stanje pa omogoča
brezskrbno uživanje v lastništvu nepremičnine.
Tako tudi drugo hipotezo, da 'kupce nepremičnin
najbolj moti, da nepremičnina ni vpisana v zemljiško
knjigo', po raziskavah drugih avtorjev in konkretne
raziskave (graf 2), lahko potrdimo. Vpis lastništva
v zemljiško knjigo je zaradi pravne varnosti nujen.
Temeljno načelo zemljiške knjige je načelo zaupanja, ki pravi, da kdor v pravnem prometu pošteno
ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so
vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti
škodljivih posledic. Kdor pa izpolni pogoje za vpis
pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse
škodljive posledice takšne opustitve (8. Člen ZZK1). Za slovensko stanovanjsko politiko je značilna
relativno slaba dosegljivost lastniških stanovanj,
kar pomeni, da je slovenska politika v zagotavljanju ustreznih cenovno dosegljivih stanovanj relativno neuspešna (Cirman, 2007). K težavam lahko
pripišemo tudi težave z vpisi in ažurnostjo zemljiške
knjige, kar posledično vpliva tudi na posojilno politiko države (Temeljotov Salaj, 2006).
Glede na rezultate ankete ne moremo potrditi hipoteze 3, ki pravi, da 'kupci večinski del kupljene nepremičnine financirajo s kreditom' (graf
3). Iz strukture financiranja nepremičnin izhaja, da
32% pokrijejo z lastnimi prihranki, 31% s krediti,
20% s sredstvi, pridobljenimi s prodajo prejšnje
nepremičnine in 17% s sredstvi sorodnikov. Dejstvo je, da nakup nepremičnine pomeni za večino
ljudi veliko finančno breme, saj za to potrošijo vse
svoje prihranke in se za več let, lahko tudi desetletij
zadolžijo; da v času finančne krize banke v svoje
10
Notranje strani 9.indd 10
12/09/2011 12:09
zavarovanje postavljajo višje zahteve za odobritev
posojil in s tem večjo lastno udeležbo sredstev pri
nakupu nepremičnine s posojilom; da si s prodajo
stare nepremičnine zagotovijo del sredstev za nadaljnji nakup; ali si raje kot v banki, denar sposodijo
od družinskih članov in sorodnikov, saj pri tem prihranijo stroške zavarovanj in odobritve ter stroške
obresti. Vsekakor si vsak kupec, na podlagi svojega
finančnega stanja, naredi svojo finančno konstrukcijo, ki je zanj najbolj optimalna.
Hipoteza 4, da bodo anketiranci pripravljeni plačati več v primeru energetsko varčne
nepremičnine, je po opravljeni raziskavi potrjena
(graf 4) – dejavnik energetske varčnosti je na drugem
mestu. Kot poudarjajo urbanisti, so novi koncepti
urbanih mest povezani z družbenimi spremembami
v smeri globalizacije, razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije, demokratizacije družbe,
ekološke ozaveščenosti, energetske varčnosti ter
spremembe življenjskih stilov in vzorcev (Dimitrovska et al., 2001). Tanja Polajnar je v svoji nalogi (2010)
zapisala, da so anketiranci – potencialni kupci: zelo
naklonjeni gradnji po nizkoenergijskih standardih;
bi se 83 odstotkov anketirancev odločilo za takšno
gradnjo oziroma bivanje v takšni stavbi; dobro
poznajo obnovljive vire energije in bi jih želeli uporabljati za ogrevanje stanovanjskih prostorov; ter,
da je to nova prednostna usmeritev pri investiranju
v nepremičnine.
ZAKLJUČEK
Rezultati raziskave so pokazali, da sta lokacija
in cena najpomembnejša dejavnika, ki vplivata
na nakup nepremičnin. Zaradi trenutnih težkih
razmer na trgu, ko so mnogi delavci ostali brez
dela, ko investitorji ne morejo prodati ali dokončati
svojih projektov in na podlagi slabih izkušenj iz
preteklosti npr. dvojnih prodaj (primer Zbiljski gaj)
je med kupčevimi najpomembnejšimi zahtevami,
da je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo. Pri
izbiri lokacije je kupcem, po raziskavi sodeč zelo
pomembno okolje, kjer stoji nepremičnina, glede
stanja nepremičnine pa predvsem obstaja želja, da
je nepremičnina udobna in gradnja kakovostna.
Ko se kupci odločajo o bližini pomembnih ustanov,
jim je najpomembnejše, da je v bližini šola ali
vrtec. Z raziskavo smo ugotovili, da 76 odstotkov
anketirancev trenutno kupuje nepremičnino in 46
odstotkov teh zaradi finančne krize ne bo odložilo
nakupa. Vzroke tega pripisujemo dejstvu, da je
bila anketa izvedena preko nepremičninskih agencij, kamor pridejo kupci z resnimi nameni, kot npr.
kupci, ki rešujejo svoj stanovanjski problem ali pa
kupci, ki nimajo finančnih težav in vedo, da so ti
časi najboljši za pogajanja o cenah. Večina anketirancev si želi nepremičnino v predmestju, temu
pa tesno sledi življenje na podeželju. Veliko manj
je tistih, ki želijo življenje v mestu. Vzroki tega
so, nižje cene v predmestju in na podeželju kot v
mestu, prav tako pa tudi boljša kakovost življenja.
Kljub vsemu, na odločitve posameznikov vplivajo
tudi ostali subjektivni sociološki in psihološki faktorji, kajti kot pravi Rivlinova (2002) dom je tako
fizična bariera kot tudi bariera pred premočnimi
stimulacijami, je gnezdo varnosti, lastna refleksija,
prostor dnevnega življenja, prostor druženja s prijatelji, družino, združevalec kultur in točka reference za raziskovanje sveta. Je pa tudi komponenta človekove identitete, podpornik medčloveških
odnosov, osnova za zaščito in stimulacijo, lahko pa ima tudi politični, ekonomski vidik, lahko
obudi emocije in ima simbolične ter metaforične
kvalitete.
11
Notranje strani 9.indd 11
12/09/2011 12:09
LITERATURA IN VIRI
1. Brus, Štritof Mojca 2009: Spremembe nepremičninske zakonodaje v letih 2007-2009 – vpliv na
nepremičninski trg. Stanovanjski sklad RS, javni sklad.
www.planetgv.si/upload/ files/nepremicnine/Mojca-Stritof-Brus.pdf (20.11.2010)
2. Cirman, Andreja. 2000. Poslovanje z nepremičninami. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
3. Cirman, Andreja. 2006. Ekonomski vidiki stanovanja. V Mandič, Srna. (ur.): Razvojno raziskovalni projekt
Stanovanjska anketa – Stanovanjsko poročilo, str. 13-16. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene
vede, Inštitut za družbene vede.
4. Churchill, Gilbert A. 1996. Basic Marketing Research. Forth Worth (TX) etc.: The Dryden Press.
5. Dečman Dobrnjič, Olga, Mojca Benkovič in Temeljotov Salaj, Alenka. 2010. Pravna določila pri nakupu nepremičnin – primer Zbiljski gaj. V: Kern, Tomaž (ur.). Človek in organizacija : zbornik 29. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, str. 309-320. Kranj: Moderna organizacija.
6. Dimitrovska, A.K., Mihelič, B., Stanič, I. (2001). Razpoznavna struktura mesta: primer Ljubljane. Urbani
izziv 2, 12, 5-15.
7. Esterby- Smith, Mark, Richard Thorpe in Lowe, Andy. 2005. Raziskovanje v managementu.
Koper: Univerza na Primorskem. Fakulteta za management.
8. Grum, Bojan, Alenka Temeljotov Salaj: Pričakovanja potencialnih pridobiteljev stanovanjskih
nepremičninskih pravic v Republiki Sloveniji glede na spol, starost, izobrazbo in zaposlenost. Geodetski vestnik 2010, 54(3): 501-516.
9. Kotler, Philip. 1996. Marketing Management: Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga.
10. Kožar, Anton. 2005. Poslovanje z nepremičninami: 16. tradicionalni posvet. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.
11. Lawrence, R.J. (1995). Deciphering home: an integrative historical perspective. Avebury: Aldershot.
12. Mandič, Srna. 1995. Stanovanje in država. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
13. Mandič, S., Hlebec, V., Cirman, A., Andrews, K. D., Filipovič, M., Kos, D., Sendi R. (2006): Razvojno
raziskovalni projekt stanovanjska anketa. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Inštitut za
družbene vede.
14. Pavlin, Branko. 2010. Trg z stanovanji v Sloveniji 2003-2010. Dostopno preko: http://www.stat.si/
novica_prikazi.aspx?id=3099 (30.09.2010).
15. Perkins, H.C. in Thorns, D.C. (2000). Making a home: housing, lifestyle and social interaction. ENHR 2000
conference. Sweden, Gavle.
16. Polajnar, Tatjana. Vpliv kakovostne gradnje na uspešno prodajo nepremičnin – primer stanovanjskega
naselja “Gabrče”: magistrsko delo. 2010.
17. Premk, Urška. 2007. Nakup in prodaja nepremičnine. Ljubljana: Primath.
18. Saunders, P. (1990). A Nation of Home Owners. London: Unwin Hyman.
19. Sheth Jagdish N., Mittal Banwari in Newman Bruce I. 1999. Customer Behavior: Consumer Behavior
and Beyond. Fort Worth: The Dryden Press.
20. Rus, Velko S. 1997. Socialna psihologija: teorija, empirija, eksperiment, uporaba. Ljubljana: Davean.
21. Temeljotov Salaj, Alenka, Dušan Zupančič. 2006. Odnos do nepremičnin in organizacijskega okolja.
Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
22. Temeljotov Salaj, A. (2006), The quality of the built environment, International Conference, Housing in
an expanding Europe, Ljubljana, Urbanistični inštitut RS, str.1-8, 2006.
23. Vodopivec, A. (1987). Vprašanja umetnosti gradnje. Ljubljana: Krt.
24. Zakon o evidentiranju nepremičnin. Ljubljana: Ur. l. RS, št. 47/2006.
25. Internetni vir 1: Statistični urad RS, Trg stanovanj v Sloveniji, 2003-2010,
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3099 .(20.11.2010)
26. Internetni vir 2: ETN: Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2008. Dostopno preko:
http://prostor.gov.si/jv_etn/servlet/VrniDatoteko?id=32 (20.11.2010).
12
Notranje strani 9.indd 12
12/09/2011 12:09
ANALIZA DELOVANJA
VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI
DENIS ARNUŠ, dipl.ekon.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Izr.prof.dr. AJDA FOŠNER
Gea College – Fakulteta za podjetništvo
POVZETEK
Namen članka je podrobno analizirati delovanje vzajemnih skladov v Sloveniji v obdobju od leta 2003 do
marca 2010. Izvedli smo analizo števila vlagateljev in čiste vrednosti v vzajemnih skladih v Sloveniji, analizo
donosnosti ter delovanje dveh delniških podskladov. Z uporabo analize časovnih vrst smo preučili dogajanje v preteklosti in napovedali razvoj dogodkov v prihodnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so vzajemni
skladi v zadnjih letih vedno popularnejša oblika varčevanja in investiranja. Sledijo jim družbe za upravljanje, ki širijo paleto produktov. Raziskava je tudi pokazala, da je na poslovanje vzajemnih skladov občutno
negativno vplivala svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je razširila iz ZDA v drugi polovici leta 2007.
Ključne besede: vzajemni skladi, delnice, donos, tveganje
ABSTRACT
The research paper aim is to analyze the operation of mutual funds in Slovenia in the period from 2003 to
March 2010. We conducted an analysis of the number of investors and net asset value of mutual funds in
Slovenia, an analysis of profitability and operation of two mutual funds. By using time series analysis we
examined developments in the past and then predict future developments. The results indicate that in
recent years mutual funds are increasingly popular form of saving and investing. This is followed by Asset
Management Companies which expanding product rage. But the last global financial and economic crisis,
which has spread from the U.S. in the second half of year 2007, had a significant negative impact on performance of mutual funds.
Key words: mutual funds, bonds, yield, risk
13
Notranje strani 9.indd 13
12/09/2011 12:09
1. Uvod
Vzajemni sklad je po definiciji skupek
premoženja pravnih in fizičnih oseb in je v lasti leteh oseb. Sestavljajo ga naložbe v prenosljive vrednostne papirje (Mramor 2000, 99). Vzajemni sklad
upravlja družba za upravljanje (DZU), ki je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji in
je pridobila dovoljene Agencije za trg vrednostnih
papirjev (Lubej in Stanovnik 2009, 75). Premoženje
vzajemnega sklada je razdeljeno v enako velike
enote premoženja, ki jim rečemo točke oziroma investicijski kuponi (Lubej 2005, 43). Investicijski kupon je vrednostni papir, ki ga izda DZU in se glasi
na eno ali več enot premoženja vzajemnega sklada,
ki je lahko prenosljiv in daje lastniku investicijskega
kupona naslednje pravice (ZISDU-1-UPB1, 2005):
• od DZU pravico zahtevati izplačilo vrednosti
enot premoženja vzajemnega sklada, na katere
se glasi investicijski kupon;
• pravico do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada;
• pravico do izplačila sorazmernega dela čistega
donosa od naložb vzajemnega sklada, če pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo.
Nastanek in začetek poslovanja investicijskih
skladov pri nas segata v leto 1992, ko so bili v okviru
posameznih borznih hiš ustanovljeni prvi vzajemni
skladi, ki so jih upravljale borznoposredniške družbe
ali oddelki investicijskega bančništva v bankah
(Žnidaršič Kranjc 1999, 41). V naslednjih dveh letih
smo imeli v Sloveniji že 13 vzajemnih skladov, ki pa
so delovali brez zakonodajnega okvirja, ki bi urejal njihovo poslovanje in tako zaščitil vlagatelje. V
začetku leta 1994 smo dobili Zakon o investicijskih
skladih in družbah za upravljanje (ZISDU), s katerim je bilo prvič urejeno področje upravljanja in
delovanja vzajemnih skladov v Sloveniji (Žnidaršič
Kranjc 1999, 109). Problematika naše zakonodaje
je bila, da slovenskim skladom ni omogočala
konkurenčnih prednosti, saj ni vsebovala mehanizmov, s katerimi bi vsaj na nišnih področjih domačim
ponudila prednost pred tujimi tekmeci (Kleindienst
2003). Zato je bil leta 2002 sprejet nov Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1), kasneje pa še sprejetih nekaj dodatnih novel
(Lubej 2005, 39). Pomembna sprememba se je zgodila na področju naložbenih politik in geografskih
razporeditev naložb, kjer je nov zakon odpravil
omejitev, ki je dovoljevala slovenskim vzajemnim
skladom v tujino investirati največ 10 odstotkov
premoženja. Tako lahko po novem zakonu vzajemni
sklad investira tudi 100 odstotkov svojih naložb na
tuje trge, če ti trgi ustrezajo pravilom, določenim v
zakonu in podzakonskih aktih. Prav tako novi zakon
pomeni večjo varnost vlagateljev, boljšo prožnost
DZU-jev in razširjeno paleto produktov.
Z novelo zakona (ZISDU-1B), ki je bila sprejeta
konec septembra 2008, so s 1. januarjem 2009
začeli v Sloveniji delovati krovni skladi, s čimer so
DZU-ji preoblikovali obstoječe vzajemne sklade v
krovni sklad. Krovni sklad je vzajemni sklad sestavljen iz dveh ali več podskladov. Vsak podsklad ima
svojo naložbeno politiko in svoje, od drugih skladov
ločeno premoženje. Premoženje je v lasti imetnikov investicijskih kuponov podsklada, vloženo
v različne oblike finančnih naložb in razdeljeno na
enake dele – enote premoženja, katerih vrednost je
na zahtevo vlagatelja izplačljiva iz tega premoženja.
Pomembna prednost krovnih skladov je, da vlagatelj pri prehodu med podskladi istega krovnega
sklada ni obdavčen in mu ni treba urejati nobenih
dodatnih administrativnih postopkov, prav tako ni
nobenih dodatnih stroškov (Skladi.com 2009, Osnove vzajemnih skladov).
Uspešnost delovanja vzajemnih skladov je odvisna od več dejavnikov. Eden ključnih dejavnikov,
ki vpliva na odločitev vlagatelja o izbiri sklada, pa
je pretekla donosnost sklada. Pri tem moramo biti
pozorni, da primerjamo donose sklada z donosi
skladov s podobno naložbeno politiko in primerjalnimi indeksi, ki jim sklad sledi.
Donosnost vzajemnega sklada je sestavljena iz
treh elementov (Fredman 1993, 37).
• Neto (čisti) investicijski dobiček je sestavljen
iz vsote obresti in dividend, ki jih vzajemni
sklad dobi od vrednostnih papirjev, ki jih ima
v premoženju. Družba za upravljanje nato
dobiček razdeli med lastnike investicijskih kuponov ali ga reinvestira.
• Neto (čisti) realizirani kapitalski dobiček – s
trgovanjem vrednostnih papirjev na borzi se
ustvarjajo kapitalski dobički (izgube), ki se
razdelijo lastnikom sklada.
• Neto (čista) sprememba vrednosti enote
premoženja – na spremembo vrednosti enote
premoženja vplivajo spremembe cen vrednostnih papirjev, ki jih ima vzajemni sklad v portfelju.
14
Notranje strani 9.indd 14
12/09/2011 12:09
2 Cilji raziskave in metodologija
Cilj raziskave je analizirati dogajanje v slovenskih vzajemnih skladih v zadnjih sedmih letih. Od
leta 2003 do leta 2009 je raziskano gibanje števila
vlagateljev in čiste vrednosti sredstev v vzajemnih skladih. Od marca 2009 do marca 2010 pa podrobneje predstavljamo analizo delovanja dveh
podskladov, in sicer KD Balkan in Triglav Balkan.
Za obdobje zadnjih treh let predstavljamo gibanje
donosnosti vzajemnih skladov štirih izbranih družb
za upravljanj, in sicer so to: KD Skladi, KBM Infond,
NLB Skladi in Triglav družba za upravljanje. Skupaj
upravljajo 52 vzajemnih skladov in spadajo med
največje družbe za upravljanje v Sloveniji.
Namen naše raziskave je bil spoznati in predstaviti vzajemne sklade v Sloveniji ter statistično
analizirati njihovo delovanje. Z raziskavo smo želeli
ugotoviti, ali vzajemni skladi v Sloveniji postajajo
vse bolj priljubljena oblika varčevanja in investiranja. Zanimal nas je torej trend vlaganja v vzajemne
sklade na področju Slovenije. V okviru tega smo
preverili gibanje števila vlagateljev in obseg sredstev v slovenskih vzajemnih skladih od leta 2003
do leta 2009. Prav tako smo želeli odgovoriti na
vprašanje, kakšen vpliv je imela svetovna in gospodarska kriza na varčevalne navade vlagateljev in na
gibanje delniških tečajev v regiji Balkan od marca
2009 do marca 2010. Še več, zanimal nas je vpliv
zloma delniških tečajev na svetovnih borzah v letu
2008 na slovenski finančni trg.
V okviru zastavljenih vprašanj smo opravili
analizo mesečnih in letnih poročil, objavljenih na
spletnih straneh posameznih vzajemnih skladov
in družb za upravljanje ter poročil Agencije za trg
vrednostnih papirjev. Za obdobje zadnjih sedmih let smo analizirali gibanje števila vlagateljev
in čiste vrednosti sredstev v vzajemnih skladih in
tako dobili širšo sliko o dogajanju na slovenskem
finančnem trgu v zadnjih sedmih letih. S primerjavo dveh delniških podskladov KD Balkan in Triglav
Balkan, ki delujeta v regiji Balkan, smo pridobili podatke o vplivu krize na slovensko gospodarstvo in
druge države v tej regiji od marca 2009 do marca
2010. V analizo donosnosti smo vključili vzajemne
sklade štirih največjih DZU-jev v Sloveniji za zadnja
tri leta in preučili vpliv padca delniških tečajev na
svetovnih borzah v letu 2008 in nato njihovo okrevanje po marcu 2009.
V raziskavo smo vključili makro- in mikroekonomsko analizo. Z makroekonomsko analizo smo
preučili pomen vpliva vzajemnih skladov na celotno slovensko in svetovno gospodarstvo, z mikroekonomsko pa smo analizirali značilnosti vzajemnih skladov ter vpliv na posameznike – vlagatelje
v vzajemne sklade. Pri raziskovanju smo uporabili
deskriptivni in analitični pristop.
Deskriptivni pristop je obsegal metodo deskripcije (opis dejstev, procesov in pojavov), komparativno metodo (postopke primerjanja dejstev, procesov
in pojavov – ugotavljanje podobnosti in razlik ter
oblikovanje različnih sklepov), metodo kompilacije
(spoznanja, stališče in sklepe tujih ter domačih avtorjev), zgodovinsko metodo (kaj se je dogajalo na
področju vzajemnih skladov v preteklosti).
Pri analitičnem pristopu smo uporabili induktivno sklepanje, s katerim smo iz izbranih podatkov
dobili ključne ugotovitve. Dobljene podatke smo
analizirali z metodami opisne statistike, uporabljena
je bila tudi metoda analize časovnih vrst (trend). Za
prikaz podatkov in statistično analizo smo uporabili
program Microsoft Excel.
3 Analiza rezultatov
Na slovenskem finančnem trgu je bilo konec
leta 2007 registriranih 110 vzajemnih skladov
in 14 družb za upravljanje s skupno 321.628 vlagatelji in 2.924,3 milijona evrov sredstev v upravljanju. Nato je v letu 2008 sledil močan upad
sredstev v upravljanju na 1.514,3 milijona evrov,
kar je posledica svetovne finančne in gospodarske
krize. Število vlagateljev se je kljub občutnemu
zmanjšanju sredstev v upravljanju povečalo za
približno 75.844, in sicer na 397.472. Na povečanje
števila vlagateljev je vplivalo preoblikovanje treh
investicijskih družb (ID) v vzajemne sklade. Če
izvzamemo povečanje vlagateljev zaradi preoblikovanja ID-jev v vzajemne sklade, se je po maju
2008 prvič povečalo število vlagateljev meseca
maja 2009, in sicer za 200. Posledica tega je bilo
povečanje marketinške dejavnosti družb za upravljanje in borznoposredniških hiš ter visoke rasti
delniških tečajev, ki smo jim bili priča v aprilu 2009.
Leto 2009 je spremljala počasna, vendar konstanta
rast sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih.
Izjema je bil mesec junij, ko je prišlo do rahlega
padca sredstev. Večja nihanja je v letu 2009 opaziti
pri številu vlagateljev v vzajemnih skladih, ki se je
zmanjšalo za 4.996 oseb in se konec leta ustavilo
pri številki 392.476, kar predstavlja 1,3-odstotni
padec v primerjavi z letom prej (Poročilo o stanju
15
Notranje strani 9.indd 15
12/09/2011 12:09
in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu
2008, 25–29; povzeto iz ATVP, Mesečni pregled
gibanj na trgu finančnih instrumentov junij 2009–
april 2010). V letu 2009 je v Sloveniji delovalo 14
DZU-jev, ki so skupaj upravljali 128 vzajemnih
skladov. Konec leta 2009 je bilo registriranih tudi
162 investicijskih skladov oziroma podskladov iz
drugih držav članic Evropske unije, ki predstavljajo konkurenco domačim vzajemnim skladov,
hkrati pa povečujejo paleto naložbenih možnosti
(Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2009, 25).
Slika 1: Število vlagateljev v vzajemnih skladih po posameznih letih od 2003 do 2009
450.000
400.000
350.000
397.472
392.476
2008
2009
321.628
300.000
273.473
250.000
233.665
200.000
150.000
125.547
100.000
50.000
0
58.781
2003
2004
2005
2006
Vir: Poročilo o stanju in razmerah na trgu instrumentov v letu 2009, 28
Enačba linearnega trenda števila vlagateljev od leta
2003 do 2009:
x = 24.306,29 + 58.317,79 x y
pri čemer x predstavlja število vlagateljev in y leto.
S pomočjo izračunanega trenda lahko napovemo, kakšno bo gibanje števila vlagateljev v vzajemne sklade v prihodnjih letih. Vrednost 24.306,29
je konstanta linearnega trenda in predstavlja
povprečno vrednost pojava na časovno enoto v
preučevanem obdobju. Vrednost 58.317,79 je smerni koeficient linearnega trenda in predstavlja spremembo trenda preučevanega pojava na časovno
vrsto. Ker je v našem primeru ta vrednost pozitivna,
2007
to odraža tendenco rasti števila vlagateljev v prihodnjih letih. Če trend ekstrapoliramo v prihodnost
za eno leto, dobimo pričakovano število vlagateljev
za leto 2010, ki znaša 490.849. Pri tem moramo opozoriti, da lahko take napovedi veljajo le v normalnih tržnih razmerah. V obdobju finančne in gospodarske krize, v kateri se je znašla tudi Slovenija in
cel evropski trg, pa so take napovedi zelo tvegane.
Verjetnost, da se bomo tej številki približali, je nizka, saj se razlog za tako visoko število giblje v zelo
močni rasti med letoma 2003 in 2008. Sledi upad, ki
je posledica recesije, v kateri smo se znašli. Vseeno
pa lahko pričakujemo, da se bo število vlagateljev
v prihodnosti povečevalo, saj so vzajemni skladi še
vedno donosnejši kot bančne vloge, čeprav ne tako
hitro kot v preteklosti. Razlog je v tem, ker so vlagatelji postali previdnejši in konzervativnejši.
16
Notranje strani 9.indd 16
12/09/2011 12:09
Slika 2: Čista vrednost sredstev vzajemnih skladov od konca leta 2003 do 2009 (v mio evrov)
3500
2.908,20
3000
2500
1.920,80
2000
1500
0
1.505,30
1.376,60
1000
500
1.842,30
867,2
387,20
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
Vir: Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2009, 25
Čista vrednost sredstev (ČVS) v slovenskih vzajemnih skladih je med letoma 2003 in 2007 strmo
naraščala in se povečala s 387,2 mio evrov v letu
2003 na 2.908,2 mio evrov v letu 2007 oziroma za
2.521 mio evrov, kar pomeni, da je stopnja rasti med
letoma 2003 in 2007 znašala visokih 769 odstotkov. ČVS izračunamo tako, da na določen dan od
tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih
naložb sklada odštejemo obveznosti sklada na ta
dan (Vzajemci.com 2009, Osnove). Povečanje čiste
vrednosti sredstev je posledica ugodnih razmer
na kapitalskih trgih, ponudbe večjega števila
novih vzajemnih skladov z raznovrstno naložbeno
politiko in s tem tudi novih vplačil ter sprememb
varčevalnih navad vlagateljev, ki prihranke selijo
iz nizko donosnih bančnih vlog v donosnejše vzajemne sklade (Poročilo o stanju in razmerah na trgu
finančnih instrumentov v letu 2007, 24). Zaradi
finančne in gospodarske krize, ki je prizadela svetovno gospodarstvo, je bila čista vrednost sredstev konec leta 2008 le 1.505,3 mio evrov ali za 48
odstotkov manj kot leta 2007. Razlog za to gre iskati
v padcu cen vrednostnih papirjev na kapitalskih
trgih, gibanju deviznih tečajev in neto odlivov iz
vzajemnih skladov. V letu 2008 so bili v slovenskih
vzajemnih skladih zabeleženi prilivi sredstev v višini
307 mio evrov in odlivi sredstev v višini 611 mio evrov. Neto odlivov sredstev je bilo torej v letu 2008 za
304 mio evrov, kar predstavlja 10 odstotkov vrednosti sredstev slovenskih vzajemnih skladih konec
leta 2007. Največ neto odlivov sredstev iz sloven-
skih vzajemnih skladov je bilo zabeleženih v mesecu oktobru 2008, in sicer 24 odstotkov vseh neto
odlivov v letu 2008 (Poročilo o stanju in razmerah
na trgu finančnih instrumentov v letu 2008, 25–29).
Kljub vplivom gospodarske krize opazimo, da je
konec leta 2009 čista vrednost sredstev slovenskih
vzajemnih skladov znašala 1.842 mio evrov, kar
je za 22,4 odstotka več kot konec leta 2008. Razlog za povečanje gre iskati v nekoliko ugodnejših
razmerah na kapitalskih trgih in pozitivnih neto
vplačilih v vzajemnih skladih. V letu 2009 sta bila v
vzajemnih skladih zabeležena priliv sredstev v višini
236 mio evrov in odliv sredstev v višini 218 mio evrov. Neto prilivov sredstev v vzajemnih skladih je bil
torej v letu 2009 skromen, v višini 18 mio evrov, kar
predstavlja 1,2 odstotka vrednosti sredstev slovenskih vzajemnih skladov konec leta 2009. Konec leta
2009 je povprečna vrednost sredstev vzajemnih
skladov na prebivalca v Sloveniji znašala okoli 910
evrov, kar je za več kot polovico manj kot ob koncu leta 2007 (Poročilo o stanju in razmerah na trgu
finančnih instrumentov v letu 2009, 25–28).
3.1 Delniška podsklada KD Balkan
in Triglav Balkan
V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili
analizo delovanja delniškega podsklada KD Balkan,
ki ga upravlja družba za upravljanje KD Skladi, in
17
Notranje strani 9.indd 17
12/09/2011 12:09
delniškega podsklada Triglav Balkan, ki ga upravlja
Triglav družba za upravljanje, za obdobje od marca
2009 do marca 2010. Podsklada smo izbrali zato, ker
imata podobno geografsko usmerjenost. Pri tem
nas je zanimalo, kako posamezen podsklad posluje,
kakšna je njegova naložbena politika in kakšna je
strategija gibanja sredstev podsklada v finančnih
naložbah. Prav tako nas je zanimalo, kako so se
upravljavci obeh podskladov soočili s svetovno
finančno in gospodarsko krizo na območju Balkana
in v Sloveniji in med kako visoko tvegane sklade
spadata podsklada glede na to, da delujeta na ožje
opredeljenem geografskem območju in poslujeta
na trgu v razvoju, ki je bil v času izbruha krize veliko
bolj prizadet kot preostali razviti trgi.
Naložbeni cilj delniškega podsklada KD Balkan je
kapitalska rast, dosežena z dobički iz naslova kapitalske rasti naložb in s prejemki od dividend iz lastniških
naložb (Prospekt krovnega sklada KD Krovni sklad
2010, 47). Podsklad ima večino sredstev naloženih v
delnicah, nalaga pa še v druge lastniške vrednostne
papirje ter v enote in delnice delniških investicijskih
skladov. Delež naložb v delnice se je od marca 2009
do marca 2010 povečal za 25,77 odstotne točke in
trenutno znaša 95,21 odstotka, delež naložb v depozite pa se je zmanjšal za 15,67 odstotne točke oziroma je doživel negativno povprečno stopnjo rasti
v zadnjem letu v višini 13,49 odstotka. V prvih treh
mesecih leta 2009 so bili tečaji delnic na ključnih
borzah v jugovzhodni Evropi pod prodajnim pritiskom, nato pa se je v marcu, podobno kot na drugih
delniških trgih v širši regiji in po svetu nasploh, zgodil
preobrat. Pozitiven trend tečajev se je nadaljeval do
oktobra, ko so zlasti tečaji na borzah držav nekdanje
Jugoslavije klub nadaljnji rasti na večini večjih trgov v
razvoju in razvitih delniških trgih vstopili v fazo korekcije in izgubili precej donosa. Svetla izjema regije je
bil romunski delniški trg, na katerem se je nadaljevala rast delniških tečajev tudi zadnje četrtletje leta
2009. Kar zadeva slovenski delniški trg, je bil le-ta pri
samem dnu donosnosti po pregledu rasti ključnih
delniških indeksov v regiji. Vrednost indeksa SBI20 se
je leta 2009 okrepila za 10,4 odstotka. Upad je presegel upade v večini držav v širši regiji, k čemur so še
dodatno pripomogli procesi, povezani s postopkom
insolventnosti holdinške družbe Istrabenz, in težave
družb, ki so nadzorovale skupino Pivovarno Laško.
Mnogo bolje je poslovala farmacevtska družba Krka,
njen tečaj se je lani okrepil za 33,2 odstotka (Letno
poročilo KD Krovni sklad 2009, 18–19).
Naložbena politika delniškega podsklada KD
Balkan določa, da mora podsklad imeti najmanj 75
odstotkov sredstev naloženih v finančnih instrumentih in depozitih, ki se nanašajo na izdajatelje
oziroma kreditne ustanove z območja Slovenije,
Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije,
Makedonije, Romunije, Bolgarije, Grčije in Turčije
(Prospekt krovnega sklada KD Krovni sklad 47, 2010).
Med največje naložbe podsklada spada Slovenija,
kjer pa lahko opazimo večja nihanja. V poletnih
mesecih lani se je bistveno zmanjšal obseg naložb v
Sloveniji, nato pa se je ta delež začel zopet krepiti in
se je marca 2010 ustavil pri slabih 29 odstotkih. Bistvena sprememba geografske razporeditve naložb
v zadnjem letu je bilo povečanje izpostavljenosti v
Srbiji, kjer znaša povprečna stopnja rasti za zadnje
leto kar 6,61 odstotka, delež naložb pa se je povečal
s 7,39 odstotka marca 2009 na 15,93 odstotka marca tega leta.
Podsklad Triglav Balkan je regionalni delniški
podsklad. Cilj naložbene politike podsklada je
doseganje visokih donosov na osnovi kapitalskih dobičkov in dividend ter s tem zagotavljanje
dolgoročne rasti vrednosti enote premoženja (Letno poročilo krovni sklad Triglav vzajemni skladi
2008, 114). Podsklad Triglav Balkan ima večino
sredstev naloženih v delnicah. V zadnjih dvanajstih
mesecih znaša to povprečno dobrih 84 odstotkov.
Največji obseg naložbe v delnice v zadnjem letu
smo zabeležili marca tega leta z 91,30 odstotka,
najmanjši obseg naložbe v delnice pa v maju leta
2009, in sicer 80,24 odstotka.
Naložbe delniškega podsklada Triglav Balkan
so usmerjene pretežno v delnice podjetij, ki imajo sedež na enem od razvijajočih se trgov v jugovzhodni Evropi, in v delnice investicijskih skladov,
ki imajo naložbeno politiko usmerjeno na kapitalske trge balkanskih držav: Slovenije, Hrvaške,
Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Bolgarije, Romunije, Grčije in Turčije. Te naložbe predstavljajo skupaj najmanj 75 odstotkov sredstev
podsklada, do 20 odstotkov sredstev pa lahko
podsklad investira v delnice drugih izdajateljev
(Prospekt krovnega sklada Triglav vzajemni skladi
2010, 59). Podsklad Balkan je bil v zadnjih dvanajstih mesecih glede na naložbe najaktivnejši v
Sloveniji, kar je povprečno dobrih 33 odstotkov
vseh naložb. Čeprav se obseg naložb tega sklada v Sloveniji vztrajno manjša (aprila 2009 je bil
odstotek naložb v Sloveniji 38,56, marca tega leta
pa še samo 26,40), je slovenski trg še vedno trdno
na prvem mestu z naskokom dobrih 20 odstotkov. Sledi Hrvaška s slabimi 13 odstotki naložb in
Srbija z 12,5 odstotka.
18
Notranje strani 9.indd 18
12/09/2011 12:09
Delniška podsklada KD Balkan in Triglav Balkan
imata zelo podobno strukturo naložb v finančne
instrumente, podobna sta si pa tudi z geografsko
razporeditvijo portfelja. Nekoliko več sredstev ima
v delnice naložen podsklad Triglav Balkan, vendar
oba presegata 90 odstotkov naložb v delnice. Z vidika sestave naložb po državah ima KD Balkan bolj
razpršen portfelj kot Triglav Balkan, pri obeh pa je
po obsegu naložb na prvem mestu Slovenija. Oba
podsklada sta izpostavljena številnim tveganjem
predvsem zaradi koncentracije naložb v ožje opredeljeno geografsko območje. Podsklad KD Balkan
se uvršča med zelo visoko tvegane investicijske
sklade, ocena tveganosti v investicijske kupone
znaša od 9 do 10 (Prospekt krovnega sklada KD
Krovni sklad 49, 2010). Podsklad Triglav Balkan pa
se z razredom tveganja 9 uvršča v visoko tvegane
vzajemne sklade (Prospekt krovnega sklad Triglav
vzajemni skladi 2010, 60). Kar zadeva donosnost
obeh podskladov, se je v zadnjih treh letih slabše
odrezal delniški podsklad KD Balkan, ki je pridelal
visoko negativno donosnost v višini 63,77 odstotka,
podsklad Triglav Balkan pa v višini 44,17 odstotka.
Podatki za zadnje leto so že spodbudnejši, in sicer
je KD Balkan dosegel 41,59-odstotno donosnost,
Triglav Balkan pa 42,64-odstotno.
Države na širšem Balkanu so naredile pomemben strateški korak na finančnih trgih, ko so se
odločile, da pravila in predpise uskladijo z uredbami
EU. To je spodbudilo tuje investitorje, da so vstopili
na te trge in povečali prisotnost tujega kapitala ter
možnost hitrejšega razvoja. Z razvojem finančnih
trgov raste tudi interes vlaganja v vzajemne sklade,
ki je posledica več dejavnikov, kot so nizke obrestne
mere bančnih depozitov, vedno bolje izobraženi
mali investitorji, rast naložb v državah, razvoj zasebnega bančništva, povečanje števila vzajemnih
skladov z različnimi naložbenimi politikami in višja
varnost trgov (Balen idr. 2007, 8–9).
3.2 Donosnost slovenskih izbranih
podskladov v zadnjih treh letih
V preglednici 1 so predstavljeni podatki o donosnosti posameznih podskladov izbranih slovenskih družb za upravljanje, in sicer družb KD Skladi,
KBM Infond, NLB Skladi in Triglav DZU. V povprečju
je nominalna donosnost podskladov in dveh
kotirajočih vzajemnih skladov v letu 2010 do 31.
marca znašala 5,56 odstotka. Najvišjo donosnost v
tem obdobju je dosegel podsklad Vitalnost, ki ga
upravlja KD družba za upravljanje (znašala je 13,87
odstotka), najslabše pa se je odrezal podsklad Nova
energija z negativno donosnostjo 3,66 odstotka.
Če si ogledamo obdobje zadnjega leta, opazimo
visoko povprečno nominalno donosnost skladov,
ki znaša 44,53 odstotka. Najbolje se je v tem obdobju odrezal podsklad KD Vzhodna Evropa z zelo
visoko, to je 95,84 odstotno donosnostjo, najslabše
pa podsklad KD MM z borim 1,87 odstotka. Razloge
za nadpovprečno visoke donose v zadnjem letu je
treba iskati v zelo ugodnih razmerah na kapitalskih
trgih in dobri pripravljenosti družb za upravljanje,
ki so v času krize dodobra racionalizirale stroške,
povečale spretnosti pri obvladovanju naložbenih
tveganj in podobno. Ugodne razmere na kapitalskih trgih so povzročili ukrepi v času recesije, ki so
jih sprožile nacionalne vlade s posegi v lokalna gospodarstva, države so namenile precej proračunskih
sredstev za podporo finančnemu sektorju, centralne banke so znižale obrestne mere na zgodovinsko raven itd. To so ukrepi, ki so povzročili močan
trend rasti na kapitalskih trgih vse od leta 2009
dalje. V obdobju zadnjih treh let je povprečna donosnost negativna, in sicer v višini 12,61 odstotka.
Najbolje se je v tem obdobju odrezal podsklad Bric,
ki ga upravlja družba Infond KBM, s 24,22-odstotno donosnostjo, najslabše pa KD Balkan z visokimi
63,77 negativnega odstotka. Porazni rezultati so
odraz svetovne finančne in gospodarske krize, ki se
je začela v ZDA v drugi polovici leta 2007 in je zelo
negativno vplivala na svetovni kapitalski trg. Letni
padci delniških tečajev na svetovnih borzah so bili
največji po tridesetih letih prejšnjega stoletja in so v
povprečju izgubili polovico svoje vrednosti, na trgih
v razvoju pa so ti padci dosegli celo 70 odstotkov.
V tem času so vlagatelji močno skrčili obseg novih
naložb v vzajemne sklade in sledil je trend negativnih neto vplačil v sklade.
19
Notranje strani 9.indd 19
12/09/2011 12:09
Tabela 1: Donosnost slovenskih izbranih podskladov v zadnjih treh letih
Podsklad
Infond Dynamic
Infond Global
Infond Bric
Infond Energy
Infond €uropa
Infond Delniški
Infond Life
Infond PanAmerika
Infond Uravnoteženi
Infond Hrast
KD Balkan
KD EM Infrastruktura in gradbeništvo
KD Finance
KD Indija - Kitajska
KD Latinska Amerika
KD Novi trgi
KD Nova energija
KD Rastko
KD Severna Amerika
KD Surovine in energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa
KD MM
KD Galileo
KD Bond
KD Prvi izbor
NLB Skladi – Azija
NLB Skladi - Dinamični
NLB Skladi - Evropski
NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo
NLB Skladi - Globalni
NLB Skladi – Južna, srednja in vzhodna Evropa
NLB Skladi - Naravni viri
NLB Skladi - Slovenski
NLB Skladi - Svetovno razviti trgi
NLB Skladi - Visoka tehnologija
NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva
NLB Skladi - Zahodni Balkan
NLB Skladi - Kombinirani globalni
NLB Skladi – Nova Evropa
Letos (2010)
(%)
1-letna
(%)
3-letna
(%)
2,76
1,71
8,19
0,83
1,04
3,62
10,55
9,83
3,41
3,45
6,11
10,35
8,76
8,44
5,26
10,55
-3,66
2,10
10,96
4,95
10,58
13,87
10,73
0,41
2,41
1,55
7,98
6,59
9,28
2,15
7,05
7,16
5,38
5
-3,43
7,09
9,78
5,19
-1,54
3,91
6,47
27,95
14,33
75,16
39,96
41,25
33,54
36,61
49,88
26,51
28,08
41,59
60,86
62,45
72,08
85,84
89,34
35,17
39,42
55,89
44,77
52,78
74,15
95,84
1,87
42,23
9,36
55,77
/
67,13
50,20
40,76
54,43
68,58
53,46
5,60
47,55
36,58
66,46
45,14
25,81
42,44
-23,23
-16,59
24,22
-10,83
-31,64
-20,19
/
/
-16,23
-17,04
-63,77
/
/
/
/
14,90
-35,47
-40,81
-9,51
-8,48
10,34
8,71
/
9,49
-37
5,99
-5,10
/
-16,01
-22,44
-10,46
/
-23,14
1,64
-46,58
-19,81
-2,40
16,47
/
-3,86
-4,67
20
Notranje strani 9.indd 20
12/09/2011 12:09
NLB Skladi - Obvezniški EUR
Triglav Azija
Triglav Balkan
Triglav Hitro Rastoča Podj.
Triglav Rastoči trgi
Triglav Steber 1
Triglav Svetovni
Triglav Top Sektorji
Triglav Evropa
Triglav Renta
Triglav Obvezniški
Povprečje
2,48
8,61
2,04
12,10
7,84
3,3
8,69
8,83
3,10
3,10
2,20
5,65
11,45
43,26
42,64
40,35
57,80
27,61
40,58
36,18
33,02
33,02
8,29
44,53
13,58
-18,96
-44,14
-19,43
-3,86
-16,79
-15,63
-15,63
-11,31
-11,31
7,35
-12,61
Vir: Mesečna poročila podskladov za marec: NLB Skladi, Infond KBM, KD Skladi in Triglav
4 Sklep
Glavni namen raziskave je bil podrobneje analizirati delovanje vzajemnih skladov v Sloveniji. Pri tem
smo želeli ugotoviti, ali postaja vlaganje v vzajemne
sklade vedno pomembnejša in prevladujoča oblika
varčevanja in investiranja v Sloveniji, ali sledimo
trendom bolje razvitih zahodnih trgov. Iz raziskave
je razvidno, da je vloga vzajemnih skladov pri nas
vedno večja, saj smo ob koncu leta 2009 imeli slabih
400 tisoč vlagateljev v vzajemnih skladih, pred sedmimi leti pa samo dobrih 58 tisoč.
Ugotovili smo, da sta se tako število vlagateljev
kot čista vrednost sredstev v vzajemnih skladih
povečevala vse do konca leta 2007, nato pa sta
sledila umiritev in manjši padec števila vlagateljev
in močan padec ČVS-ja v vzajemne sklade. Razlog za to se skriva v gospodarski in finančni krizi,
ki je sprožila padec delniških tečajev na svetovnih
borzah, ki so bili največji po 30-ih letih prejšnjega
stoletja in so vlagateljem zadali hude izgube. Zaradi
visokih izgub in rekordno nizke donosnosti skladov
so vlagatelji selili denar iz vzajemnih skladov, tako
da je bilo leta 2008 več neto odlivov kot prilivov.
Dogajanje na kapitalskih trgih je najbolj prizadelo delniške vzajemne sklade, nekoliko manj
mešane, najmanj pa obvezniške in denarne vzajemne sklade. Razmere so se izboljšale po marcu
2009, ko so države z raznimi ukrepi in centralne
banke z nizkimi obrestnimi merami oživele finančne
trge in so se tečaji na svetovnih borzah začeli zopet
krepiti. Posledično so vzajemni skladi postajali spet
donosnejši. Prav tako je kriza imela vpliv na profil
vlagatelja, za katerega je bilo značilno, da je bil do
leta 2008 naklonjen sprejemanju večjega tveganja
(nalaganje v delniške vzajemne sklade), po padcu
tečajev pa so vlagatelji postali konzervativnejši in so
preusmerili del svojih sredstev v manj tvegane vzajemne sklade (obvezniške) in depozite.
Države na Balkanu so v zadnjih 10-ih letih naredile velik korak naprej, kar zadeva finančne trge in
varčevanje v vzajemnih skladih. S spremembo zakonodaje in povečanjem varnosti trgov so privabili
investitorje iz drugih, bolje razvitih držav ter tako
spodbudili razvoj vzajemnih skladov v teh državah.
Vendar pa gre v večini za trge v razvoju in obstaja še veliko prostora za nadaljnji razvoj vzajemnih
skladov (na primer, konec leta 2009 je povprečna
vrednost sredstev v vzajemnih skladih na prebivalca RS znašala okoli 910 evrov, v istem obdobju pa je
povprečna vrednost sredstev na prebivalca v Evropi
znašala nekaj manj kot 10.600 evrov).
Raziskava je bila opravljena za daljše obdobje,
tako da smo dobili dober pregled nad dogajanji v
slovenskih vzajemnih skladih. Obdobje med letoma 2003 in 2008 se je izkazalo za zelo pomembno,
saj so v tem času vzajemni skladi pri nas doživeli
razcvet. Nato smo se morali soočiti z recesijo, ki je
spremenila način upravljanja vzajemnih skladov
ter prav tako spremenila način vlaganja v vzajemne
sklade, kjer so po novem vlagatelji previdnejši. V
prihodnje bi lahko v raziskavo vključili tudi tuje vzajemne sklade, analizirali njihove odzive na recesijo
in s kakšnimi strategijami poskušajo privabiti čim
več vlagateljev v svoje vzajemne sklade.
21
Notranje strani 9.indd 21
12/09/2011 12:09
LITERATURA
1. Balen, Vanco, Boris Podobnik, Timotej Jagric in Marko Kolanovic. (2007). Croatian and Slovenian mutual funds
and Bosnia investment funds. Finance a uver. 57 (1): 159–177.
2. Fredman, Albert J. (1993). How mutual funds work. New York: Institute of Finance.
3. Lubej, Samo, Alja Stanovnik. (2009). Urejene osebne finance za vsakogar. Maribor: Kapital.
4. Lubej, Samo. (2005). Vzajemni skladi za vsakogar. Maribor: Kapital.
5. Mramor, Dušan. (2000). Trg kapitala v Sloveniji. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
6. Žnidaršič Krajnc, Alenka. (1999). Investicijski skladi v Sloveniji – (ne)uspeh in za koga. Postojna: Dej.
7. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2009). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, junij 2009.
http://www.a-tvp.si/Documents/Bilten-junij.pdf
8. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2009). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, julij 2009.
http://www.a-tvp.si/Documents/julij_2009.pdf
9. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2009). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, avgust
2009. http://www.a-tvp.si/Documents/MeseniBilten-Avgust.pdf
10. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2009). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, september
2009. http://www.a-tvp.si/Documents/MesečniBilten-200909.pdf
11. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2009). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov oktober
2009. http://www.a-tvp.si/Documents/MesečniBilten-200908.pdf
12. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2009). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, november
2009. http://www.a-tvp.si/Documents/MesečniBilten-200911.pdf
13. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2010). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, december
2009. http://www.a-tvp.si/Documents/MesečniBilten-dec09.pdf
14. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2010). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, januar
2010. http://www.a-tvp.si/Documents/MesečniBilten-2009-11.pdf
15. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2010). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, februar
2010. http://www.a-tvp.si/Documents/MesečniBilten-2009-feb.pdf
16. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2010). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, marec 2010.
http://www.a-tvp.si/Documents/MesečniBilten-2010-01%20_3_.pdf
17. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2010). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, april 2010.
http://www.a-tvp.si/Documents/Bilten april 2 20201.pdf
18. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2010). Mesečni pregled gibanj na trgu finančnih instrumentov, maj 2010.
http://www.a-tvp.si/Documents/MesečniBilten MAJ 2010.pdf
19. Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2010). Poročilo o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu
2007, 2008, 2009. http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=58
20. KD Skladi, d. o. o. (2010). Mesečna poročila marec 2009–marec 2010, KD Balkan.
http://www.kd-skladi.si/?subpageid=748
21. KD Skladi, d. o. o. (2010). Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, 2010. http://www.kd-skladi.
si/subpages/getfile.php?action=getfile&file=data%2Ffiles%2F1272540790.pdf&filename=Prospekt+kro
vnega+sklada+z+vklju%C4%8Denimi+pravili+upravljanja
22. KD Skladi, d. o. o. (2010). Letno poročilo 2009. http://www.kd-skladi.si/?subpageid=184
23. Kleindienst, Robert. (2003). ZISDU-1 in vzajemni skladi: bo drugi porod manj boleč?.
http://www.finance.si/56561/
24. Spletni portal vzajemci.com. (2009). Osnove. http://vzajemci.com/vz static.php?statiID=1107
25. Triglav, družba za upravljanje, d. o. o. (2009). Letno poročilo 2008.
http://www.triglav-du.si/files/Letno_poroilo_Triglav_DZU_2008.pdf
26. Triglav, družba za upravljanje, d. o. o. (2010). Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi
pravili upravljanja, april 2010. http://www.triglav-du.si/files/8Prospekt_KS_Triglav_-_auriranje_april_2010.pdf
27. Triglav, družba za upravljanje, d. o. o. (2010). Mesečna poročila marec 2009 – marec 2010, Triglav Balkan.
http://www.triglav-du.si/?id=2,296,368
28. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. (2005). Uradni list RS, št. 26/2005.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=54560&part=&highlight=ZISDU
22
Notranje strani 9.indd 22
12/09/2011 12:09
Navodila avtorjem
1. Prispevki za Interdisciplinarno raziskovalno prilogo so lahko napisani v slovenščini ali angleščini. Rokopisi morajo biti jezikovno neoporečni in slovnično ustrezni. Slog mora biti preprost, vrednostno nevtralen in razumljiv.
Členjenost besedila na poglavja in podpoglavja naj bo sistematična. Tema naj bo predstavljena jasno in nazorno.
Besedilo mora biti praviloma pisano v prvi osebi množine.
2. Rokopisi za objavo morajo biti oblikovno urejeni. Besedilo naj bo oblikovano na papirju formata A4, pisava naj
bo Times New Roman velikosti 12, robovi naj bodo široki 2,5 cm, razmik med vrsticami pa 1,5 cm. Naslov članka
naj bo napisan v krepki pisavi, pod njim ime in priimek avtorja oziroma avtorjev, institucija in elektronski naslov
avtorja oziroma avtorjev. Za tem naj sledi povzetek članka z največ 100 besedami in 3 do 5 ključnih besed (naslov,
povzetek in ključne besede morajo biti napisani v slovenskem in angleškem jeziku). Poglavja in podpoglavja naj
bodo oštevilčena, napisana z velikimi črkami v krepki pisavi. Na koncu besedila naj bo seznam uporabljene literature in virov. Preglednice in slike naj bodo vstavljene v besedilo in oštevilčene.
3. Seznam uporabljene literature naj bo oštevilčen in razporejen po abecednem vrstnem redu prvega avtorja. Dela
istega avtorja naj bodo razporejena kronološko. Pri citiranju del v tekstu naj bo naveden priimek avtorja (avtorjev),
leto izdaje in stran, na primer (Young 1997, 221).
Primeri navajanja literature
• Elektronska knjiga v spletu v formatu pdf
Carrol, Lewis. B. l. Alice’s Adventures in Wonderland. The Millenium Fulcrum
edition. Http://www.gutenberg.org/dirs/etext91/alice30.pdf (28. 9. 2005).
• Knjiga oziroma zbornik z urednikom
Godina, Vesna V., ur. 1990. Antropološki zvezki 1. Ljubljana: Sekcija za socialno
antropologijo pri Slovenskem sociološkem društvu.
• Članek v strokovni reviji
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6):
934-952.
• Elektronska knjiga v spletu v formatu html
Http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/marx/cap1/index.html (28. 9.
2005).
• Konvencionalna knjiga
Možina, Stane, Mitja Tavčar in Ana Nuša Kneževič. 1995. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.
• Poglavje v knjigi oziroma prispevek v zborniku
Patrick, John. 2000. Training. V Introduction to work and organizational psychology:
a European perspective, ur. Nik Chmiel, 100-134. Oxford: Blackwell.
• Članek v časopisu
Pintarelli, Franco. 2000. Frena l’economia USA, riparte l’Euro. La Stampa, 3 junij, 14.
Kurnik, 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
• Osebna predstavitvena stran v spletu
Umiker- Sebeok, Jean. 1998. Osebna predstavitvena stran.
Http://www.slis.indiana.edu/faculty/umikerse/cv.html (28. 9. 2005).
• Neobjavljena doktorska disertacija
Završnik, Bruno. 1995. Metodološki vidiki določanja konkurenčnih prednosti izdelka s poudarkom na SWOT analizi.
Doktorska disertacija, Ekonomska poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.
• Interno gradivo v organizaciji
Zupančič, Vinko. 1988. Izgradnja banke mednarodnih podatkov Gorenja. Interno gradivo, Gorenje.
Avtorji naj svoj članek pošljejo v elektronski obliki na naslov [email protected]. Članek naj bo napisan
v programu MS WORD. Avtorji lahko pošljejo tudi PDF format članka. Datoteka naj ima ime po priimku prvega avtorja,
na primer Kurnik.doc.
Vsak članek bo pregledan s strani vsaj enega anonimnega recenzenta s področja, ki ga članek obravnava. Če je članek
sprejet v objavo, mora avtor poslati uredništvu zadnjo verzijo besedila, napisanega v programu MS WORD, z vsemi
popravki.
Avtorji sprejetih člankov dobijo brezplačen izvod revije, v kateri je objavljen njihov članek.
23
Notranje strani 9.indd 23
12/09/2011 12:09
20
Notranje strani 9.indd 24
12/09/2011 12:09