URBANISTIČNI NAČRT RETEČE

URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
URBANISTIČNI NAČRT
RETEČE
KAZALO
TEKSTUALNI DEL:
1
Konceptualni del ...............................................................................................................................................3
1.1
Koncept razvoja naselja............................................................................................................................3
1.2
Območje, ki se ureja z UN ........................................................................................................................3
1.3
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa ................................................................4
1.3.1
Državne ceste ...................................................................................................................................4
1.3.2
Lokalne ceste ....................................................................................................................................4
1.3.3
Železnica...........................................................................................................................................5
1.3.4
Mirujoči promet (parkiranje) ..............................................................................................................5
1.3.5
Kolesarske in pešpoti ........................................................................................................................5
1.3.6
Javni potniški promet ........................................................................................................................5
1.4
1.4.1
Urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje in krajinsko oblikovanje ....................................5
1.4.2
Urbana oprema .................................................................................................................................6
1.5
Koncept zelenega sistema naselja ...........................................................................................................6
1.5.1
Zeleni sistem .....................................................................................................................................6
1.5.2
Športno rekreacijske površine ..........................................................................................................6
1.6
Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja ...........................................................7
1.7
Lokalni energetski koncept .......................................................................................................................7
1.7.1
Oskrba s plinom ................................................................................................................................7
1.7.2
Oskrba s elektriko .............................................................................................................................8
1.8
Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo .........................................................................8
1.8.1
Območja okoljske infrastrukture .......................................................................................................8
1.8.2
Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje ..............8
1.9
2
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja .............................................................................5
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju ......................................9
PODROBNEJŠI DEL URBANISTIČNEGA NAČRTA..................................................................................... 11
2.1
USMERITVE ZA UREJANJE POSAMEZNIH OBMOČIJ NASELJA ..................................................... 11
1
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
2.2
OKVIRNA DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA ..................................................................... 11
2.3
PODROBNE USMERITVE PO EUP ..................................................................................................... 12
2.4
PODROBNE USMERITVE PO EUP ..................................................................................................... 13
GRAFIČNI DEL:
Grafične priloge :
1. KONCEPTUALNI DEL M – 1:10.000
1
2
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja z opredelitvijo temeljnih struktur naselja, oblikovnih
izhodišč za razvoj in ohranjanje oblikovnih potez naselja in naselbinskih jeder naselja
3
Koncept zelenega sistema naselja
4
Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo in varstvo okolja
5
Energetski koncept
6
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
2. PODROBNEJŠI DEL
1. Prikaz območij notranjega razvoja in širitev naselja
2. Prikaz okvirnih območij prostorskih enot
3. Prikaz podrobnih izvedbenih pogojev po prostorskih enotah
M - 1:10.000
M - 1:10.000
M - 1: 8500
2
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
1
1.1
Konceptualni del
Koncept razvoja naselja
Reteče predstavlja v občini Škofja Loka eno večjih naselij, kjer se pojavlja vrsta prostorskih problemov, katerih
rešitev zahteva celostno obravnavo. Reteče so glede na zasnovo funkcij naselij v občinskem omrežju naselij
lokalno središče z gravitacijskim območjem z nekaj več kot 1600 prebivalci, ki vključuje naselji Gorenjo vas Reteče in Godešič.
V Retečah imajo štiriletno osnovno šolo, župnijski urad, trgovino s prehrano, gostilna, več obrtnikov, železniško
in avtobusno postaja. Reteče imajo tudi manjši industrijski obrat.
V naselju je potrebno krepiti funkcije lokalnega središča z razvijanjem oskrbnih, družbenih in proizvodno
storitvenih funkcij in načrtno oblikovati center naselja.
Da bi Reteče razvilo vse potrebne funkcije lokalnega središča bi bilo potrebna še oskrba z zdravstveno postajo
ali zasebnim zdravnikom, pošto in bolje razvite kulturne dejavnosti.
Reteče imajo zadosti nepozidanih stavbnih zemljišč in ne potrebujejo širitev. Zato je koncept razvoja območja
UN usmerjen v zapolnitve obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč.
Nevarne prometne navezave dela naselja južno od regionalne ceste Jeprca – Škofja Loka z regionalno cesto ter
nivojsko križanje z železniško progo zahtevajo ureditev nove prometne navezave in izven nivojskega križanja
ceste in železnice kar se lahko izvede na delu zemljišč predvidenih za širitev območja urbanega jedra naselja.
Vaški jedri naselij Reteče in Gorenja vas – Reteče se načrtno ohranja v smislu morfoloških značilnosti naselja ter
ohranjanja kmetij in kmetijskega prostora.
Načrtno se ohranja nepozidan prostor med obema naseljema in ohranjanja prepoznavnost posameznega
naselja.
Skozi naselje potekata tako železnica kot regionalna cesta, ki delita naselje na 3 med seboj slabo povezane
dele. Prometna dostopnost obstoječih že poseljenih delov naselja in obstoječe dostopno cestno omrežje je
slabo in se jo izboljša z ureditvijo notranjega prometa , preusmeritvijo tranzitnega prometa na obvoznico ter
ureditvijo izven nivojskega križanja z železniško progo.
1.2
Območje, ki se ureja z UN
Ureditveno območje urbanistične zasnove Reteče obsega poselitveno območje funkcionalno povezanih naselij
Reteče in Gorenje vasi - Reteče, in območja gozdnih zemljišč ki so vsebinsko vezana na poselitveno območje
Reteč in Gorenje vasi – Reteče ter območje širitve naselja za potrebe ureditve jedra naselja ter prometno
ureditev.
Skupna površina urbanistične zasnove Reteče obsega 59,42 ha.
3
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
1.3
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
Prometno omrežje lokalnih cest bo treba deloma rekonstruirati, ponekod razširiti cestišča, urediti pločnike in
javno razsvetljavo, dograditi manjkajoče odseke javnih poti in zgraditi dostopne ceste. Sistem prometne ureditve
je zasnovan na principu umirjanja prometa v središču naselja, vzpostavitvi povezovalnih cest med deli naselja,
izgradnja severne obvozne ceste namenjene tranzitu. Zagotovitev izven nivojskih križanj ceste in železnice
predvsem na območju jedra naselja.
1.3.1
Državne ceste
Območje urbanističnega načrta Reteče je prometno navezano na regionalno cesto R1 210, ki poteka od Jeperce
skozi Škofjo Loko do Kranja. Za dolgoročni razvoj naselja je pomembna obvoznica severno od Reteč, ki bo
prevzela ves tranzitni promet. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče naselja, ter se omogoči
boljši dostop v nova razvojna območja severnega dela.
1.3.2
Lokalne ceste
Ceste so funkcionalno kategorizirane v tri kategorije:
- regionalna (razbremenilna) cesta 1. reda (državna cesta)
- mestna zbirna cesta in
- pomembnejše dostopne ceste.
Na severno obvoznico se na vzhodu in zahodu navezuje obstoječa regionalna cesta, ki se z izgradnjo severne
obvoznice preoblikuje v zbirno cesto. Za boljše prometno napajanje naselja se vzpostavi še pomembnejša
dostopna cesta v smeri sever jug, ki se navezuje na obvoznico, z nadvozom nad železnico. Takšno prometno
ureditev zahteva obstoječa in predvidena pozidava tega območja.
Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na cestah, kjer količina motornega prometa ne preseže 10.000
vozil/dan, če je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45
km/h. Širina profila teh cest je minimalno 12,90 m do 23,40 m.
Mestna zbirna cesta je glavna cesta, ki se uredi v glavno ulico naselja v profilu vozišče za motorni promet
široko 3,25 m, kolesarsko stezo in pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih
stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet.
Pomembnejše dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m, kolesarske steze in pločnike.
Dostopne ceste imajo mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Ti cestni odseki morajo
biti ustrezno razbremenjeni, da ne presežejo vrednosti 150 vozil/h.
Vse mestne zbirne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali
vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko tudi združeno z drevoredi.
Potrebno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.
Sistem prometne ureditve je zasnovan na principu umirjanja prometa v središču naselja, vzpostavitvi
povezovalnih cest med deli naselja, ter obvoznih cest namenjenih tranzitu ter glavnemu napajanju stanovanjskih
območij.
4
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
1.3.3
Železnica
Na področju železniškega prometa se predvideva izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana Jesenice z
izvedbo tele komandne naprave in elektrifikacijo železniške proge, ter ureditev izven nivojskih križanj s cestno
infrastrukturo.
1.3.4
Mirujoči promet (parkiranje)
Parkirnih mest primanjkuje predvsem na območju centra naselja, območju šole in železniške postaje.
Za nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev širšega centra naselja, je predvidena ureditev parkirnih
površin ob zbirni cesti, ter parkirišča ob železniški postaji.
1.3.5
Kolesarske in pešpoti
Ob bolj obremenjenih cestah so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan
promet. Na mešanih voznih površinah, bo promet umirjen s strukturo tlakov.
Drugod se zgradijo pločniki ali pa se vozna hitrost omejena na 30 km/h. Ob mestni zbirni cesti se zgradijo
obojestranski pločniki. Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih cestah je
lahko mešan promet, v teh primerih se hitrost omejena na 30 km/h.
1.3.6
Javni potniški promet
Medkrajevni avtobusni promet proti Škofji Loki in Ljubljani ostane nespremenjen, saj mora potekati skozi ali ob
težišču pozidave. Primerno se uredita avtobusni postajališči.
Predvidena je ureditev železniške postaje na obstoječi lokaciji in ureditev parkirišča za potrebe železniškega
potniškega prometa.
1.4
1.4.1
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
Urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje in krajinsko oblikovanje
Pri obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja stari vaški jedri Reteč in Gorenje vasi, v ostalih
delih naselja pa se spodbuja ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete.
Na območju med cerkvijo v Retečah in avtobusno postajo na cesti proti Ljubljani se oblikuje nov center kraja,
kamor se umešča družbene funkcije ter funkcije osnovne oskrbe.
Ob Ljubljanski cesti se spodbuja umeščanje manjših servisnih in poslovnih dejavnosti tako, da se objekti
odpirajo na cesto in se ustvarja bolj javen značaj ulice.
Ljubljansko cesto skozi Reteče in cesto med avtobusnim postajališčem in cerkvijo se preoblikuje tako, da dobi
bolj urban značaj (vzpostavitev drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih poti, bogatejša ulična
oprema, vzpodbujanje ustvarjanja mikro uličnih ureditev s trgi...);
Varuje se poglede na dominante (cerkev).
Z vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavlja členitev poselitvene strukture in ločevanje
vaških naselij od novejše poselitve.
5
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
Znotraj urbane strukture naselja se ohranja dve zeleni, z gozdom porasli površini, ki se ju nameni parkovni rabi z
možnostjo ureditve otroških igrišč. Obe površini se preko centra naselja medsebojno poveže z ureditvijo peš
poti.
Z roba terase se varuje sekvenco pogledov na Soro.
1.4.2
Urbana oprema
Neprometne oz. obvestilne in usmerjevalne oznake je potrebno oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na
prostor mesta. Pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane
poglede). Lokacije in oblikovanje turističnih oznak, obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev je določeno v
Oblikovalskih pogojih za prometne in neprometne znake občine Škofja Loka, 2001.
1.5
1.5.1
Koncept zelenega sistema naselja
Zeleni sistem
Zaradi značilnosti poselitvenega območja, ki združuje več posameznih naselij, zeleni sistem na območju UN
vključuje tako zelene površine naselja kot tudi kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij.
1.5.2
Športno rekreacijske površine
Športni parki in otroška igrišča
Za potrebe osnovne šole, se povečajo površine za športna igrišča pri osnovni šoli.
Osnovnim potrebam kraja po razvoju športne dejavnosti zadoščajo igrišča ob osnovni šoli ter obstoječa športna
igrišča izven območja UN (nogometno igrišče). Rekreaciji služijo še ohranjeni gozd in druge zelene površine
znotraj naselja.
Predvideni sta dve otroški igrišči in sicer eno v sklopu šolskega igrišča pri osnovni šoli, drugo pa v sklopu zelenih
površin v severnem delu Reteč. Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in
skupine otrok s posebnimi potrebami.
Parki in druge zelene površine
Predlagani sta dve površini, kjer se gozd ohranja in ki služita kot parkovni površini.
Druge zelene površine znotraj poselitve imajo predvsem pomembno varovalno in členitveno funkcijo. Takšna je
površina strmega pobočja rečne terase nad Soro, ki se jo varuje pred erozijo, ter gozdne in deloma kmetijske
površine med Retečami in Gorenjo vasjo – Reteče, ki členijo poselitveno strukturo in varujejo obe naselji pred
zlitjem.
Drugi elementi parkovnih in zelenih površin
Med druge elemente zelenega sistema sodijo še drevoredi in posamezna drevesa. Med elemente
rekreacijskega sistema pa peš poti, kolesarske poti in razgledišča.
Pokopališča
6
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
Na območju UN je obstoječe pokopališče v Retečah pri cerkvi sv. Janeza Evangelista, za katerega se širitve ne
predvideva. Dovoljuje se pokope v obstoječem pokopališču, potrebe po novih grobovih pa se usmerja na
centralno pokopališče Lipica.
Šport in rekreacija v naravi
Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja
rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven
območja poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja UN) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.
Pasivna rekreacija v naselju se zadovoljuje na rekreacijskih površinah v okviru igrišč. Hkrati pa se zagotavlja
rekreacijo v odprti krajini. Okoljsko neobremenjujoče oblike rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi
potrebna osnovna infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča). Ostale, bolj intenzivne oblike rekreacije in tiste,
ki zahtevajo dodatno infrastrukturo, se v prostor umešča točkovno.
Območja gozda in kmetijskih površin
Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov ter manjša
območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se vzpodbuja sočasna rekreativna raba prostora.
Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na naravno zaledje
poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturno krajinski značaj. To so površine
njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja UN. Sočasno
so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in
naprav ter brez grajenih objektov. To je zlasti zeleno členitveno območje med obema naseljema v okviru UN.
1.6
Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja
Varstvo naravnega in življenjskega okolja se pogojuje z zagotavljanjem ustreznega ravnanja z odpadki, s
preprečevanjem onesnaževanja tal, površinskih in podzemnih voda, z omejevanjem emisij hrupa, s
preprečevanjem emisij neprijetnih vonjav in škodljivih snovi v zrak, ter zmanjševanjem vseh drugih morebitnih
negativnih vplivov dejavnosti na naravno in življenjsko okolje.
Gradnje na posameznih območjih so možne le, v kolikor mejna raven hrupa, ki je predpisana za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bo presežena. V območjih urbanega jedra in stanovanjskih območjih kjer so
dovoljene dopolnilne dejavnosti se lahko ohranjajo in nastajajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo
prekomernega hrupa v svojem okolju.
Javne ustanove ter stanovanjska območja ob železniški progi in regionalni cesti, ki so na odsekih, kjer nivo
hrupa dosega ali presega mejno raven, je potrebno ustrezno zaščititi pred prekomernim hrupom. Tam
novogradnje za stanovanja niso možne.
1.7
1.7.1
Lokalni energetski koncept
Oskrba s plinom
Preko območja UN Reteče je predviden je nov, vzhodni napajalni plinovod, ki se priključi na obstoječo javno
primarno mrežo. Trasa napajalnega plinovoda naj poteka ob trasi vodovoda. Predvidena je izgradnja plinskega
7
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
omrežja za potrebe oskrbe s plinom za naselji Reteče in Gorenja vas – Reteče, ki se bo navezoval na primarno
mrežo na Trati in iz občine Medvode.
1.7.2
Oskrba s elektriko
Na območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežje predvideva zamenjava prostozračnih
vodov za kabelske, zamenjava (povečevanje ) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav
odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobne postaje. Koncept
opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
1.8
1.8.1
Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
Območja okoljske infrastrukture
Oskrba z vodo
Predvidena je zamenjava primarnega vodovoda Trata – Reteče in dograditev vodovonega omrežja za napajanje
obstoječih in predvidenih območij pozidave.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Območja UN Reteče ni možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem, zato je predvidena izgradnja
lokalnega kanalizacijska sistema za naselja Reteče, Reteče-Gorenja vas in Godešič, ki odpadno vodo zbere in
odvede do lokalne čistilne naprave. Predvidena je izgradnja komunalne čistilne naprave Reteče v velikosti 2000
PE z možnostjo nadgradnje do 2400 PE, ki je predvidena ob Sori.
Naselja oziroma objekti bodo priključeni na čistilno napravo preko lokalnega kanalizacijskega sistema za
odpadne vode, ki se bo postopno dograjeval.
Do izgradnje komunalnega sistema se odpadne vode zbirajo v nepretočnih greznicah ali malih čistilnih
napravah.
Ravnanje z odpadki
Organizirano je zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ga izvaja pooblaščena gospodarska javna
služba. Za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (kosovni odpadki, papir, steklo, plastika) so predvideni ekološki
otoki.
1.8.2
Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje
Vsa območja razvoja naselij na katerih je predvidena gradnja je treba ustrezno komunalno opremiti, območja na
katerih je predvidena zgostitev gradnje pa ustrezno rekonstruirati.
Območja ki so opredeljena za gradnjo morajo biti tako opremljena tako, da zagotavljajo prometno varnost,
varnost okolja, zlasti glede odvajanja odplak in odstranjevanja trdnih odpadkov, varstvo pred prekomernim
hrupom,ter ustrezne zaščitne zahteve, zlasti glede zaščite pred požarom.
Objekti ki so namenjeni za bivanje ali delo se bodo priključevali na komunalno opremo, ki na območju, kjer se bo
objekt gradil, obstaja.
8
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
Območja ki so opredeljena za gradnjo morajo biti opremljena vsaj z javnimi cestami, z javnim vodovodnim
omrežjem, fekalnim kanalizacijskim in elektroenergetskim omrežjem in javno razsvetljavo ter urejenim sistemom
za zbiranje odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa, v kolikor na območju obstaja.
Če na območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja, morajo imeti objekti lastne naprave za odvod
padavinskih voda.
1.9
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč UN Reteče predvideva naslednje podrobne
namenske rabe:
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju
osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne,
zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske dejavnosti, pokopališče, avtobusna postaja, gasilski dom
ter bivanje
površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim
druge zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo
USMERITVE
OBMOČJA STANOVANJ
Vsa območja stanovanj na območju UN se ohranja in dviguje kvaliteto bivanja
(urbana prenova, prenova in izboljšanje komunalne opremljenosti …).
V stanovanjskih območjih se zagotavljajo zdravi bivalni pogoji (osončenje,
prezračenost naselja, dostopnost zelenih in rekreacijskih površin), možnost
opremljanja z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi.
Izrabi se proste in neracionalno zasedene ali degradirane površine v današnjih
poselitvenih območjih in rob ob njih. Predvidi se prenovo in rekonstrukcijo obstoječih
stanovanjskih območij vključno s starimi jedri.
Pri gradnji na predvidenih območjih za stanovanja se upošteva obstoječo tipologijo
gradnje in zasnovo stanovanjskih sosesk s potrebnimi dopolnilnimi dejavnostmi.
Tipologija nove zazidave mora biti usklajena s tipologijo obstoječe.
Stanovanjska območja, ki se gradijo postopoma in območja pretežno enodružinske
individualne zazidave je potrebno zasnovati tako, da je parcelacija čim bolj
racionalna in omogoča smotrno komunalno in prometno infrastrukturo.
OSREDNJE OBMOČJE
CENTRALNIH
DEJAVNOSTI
V naselju se oblikuje urbano jedro predvsem s spodbujanjem centralnih dejavnosti.
Osrednje območje se oblikuje ob glavni cesti skozi naselje ter v smeri proti Ljubljani
in Škofji Loki.
Današnje osrednje območje Reteč je v preteklosti spontano raslo, zato center ni
izoblikovan, hkrati pa je območje potrebno celovite prenove v smeri izboljšanja
9
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
urbane strukture, prometne dostopnosti in komunalne opremljenosti.
OBMOČJA
PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI
Na območjih obstoječih proizvodnih dejavnosti imajo pred novogradnjami prednost
rekonstrukcije, odstranitve objektov in novogradnje.
Pri razvoju proizvodnih dejavnosti se izvaja tudi prestrukturiranje, zgostitev in
racionalna izraba obstoječih območij.
Obstoječe območje za proizvodne dejavnosti se primeru spremembe dejavnosti
ureja z OPPN.
OBMOČJA ZELENIH IN
JAVNIH ODPRTIH
POVRŠIN
Zeleni pas, ki ima funkcijo ločevanja Reteč in Gorenje vasi ohranja primarno
namensko rabo z ohranjanjem obstoječih dostopnih in poljskih poti, ki hkrati služijo
pasivni rekreaciji prebivalcev območja UN.
Kot zelene površine se urejajo gozdne površine znotraj območja.
Kot zelene in pasivne rekreacijske površine se urejajo vsa obvodna območja znotraj
območja UN.
OBMOČJA PROMETNIH
POVRŠIN
Območje predvidene prestavljene regionalne ceste Jeprca – Škofja Loka.
OBMOČJA OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE
Predvidena je izgradnja samostojnega javnega kanalizacijskega sistema za naselja
Reteče, Reteče-Gorenja vas in Godešič, ki odpadno vodo zbere in odvede do
komunalne čistilne naprave. Predvidena je izgradnja komunalne čistilne naprave
Reteče v velikosti 2.000 PE z možnostjo nadgradnje do 2.400 PE na jugovzhodu
območja, z iztokom očiščene vode v reko Soro.
Osrednja območja centralnih dejavnosti so določena kot podrobnejša namenska raba na območju jedra naselja,
kjer se nahajajo centralne funkcije naselja ter območja manjše širitve ter na območju med regionalno cesto in
železnico.
Območja proizvodnih dejavnosti je območje obstoječe industrijske cone in območje obstoječih stavbnih zemljišč
predvidenih za novo gospodarsko cono ob železniški progi.
Največji del naselja obsegajo območja stanovanj, pozidana območja in nepozidana območja stavbnih zemljišč .
Območja podeželskega naselja so območja Starih Reteč in območje Gorenje vasi.
Območja zelenih površin je območje pas med Retečami in Gorenjo vasjo ter območja gozdov znotraj
ureditvenega območja.
10
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
2
2.1
PODROBNEJŠI DEL URBANISTIČNEGA NAČRTA
USMERITVE ZA UREJANJE POSAMEZNIH OBMOČIJ NASELJA
Enota urejanja prostora znotraj katere je opredeljeno območje manjše širitve jedra in območje prenove
obstoječega jedra naselja z cerkvijo in šolo je območje osrednjih centralnih dejavnosti. Opredeljeno je kot
območje notranjega razvoja.
Kot območje širitev je opredeljeno območje za čistilno napravo.
Območja notranjega razvoja so vsa ostala območja še nepozidanih stavbnih zemljišč, obstoječa večinoma
pozidana območja, ki jih je potrebno zgostiti, prenoviti v delih območja ali območja, ki se zgradijo na podlagi
sprejetega izvedbenega akta.
Območja javnih in zelenih površin so območja zelenih in javnih površin v posameznih primerih območja, kjer se
ohrani primarna namenska raba, a se uporablja kot rekreativno območje (hoja tek, kolesarjenje) brez gradbenih
ureditev ali posegov.
2.2
OKVIRNA DOLOČITEV ENOT UREJANJA PROSTORA
Enote urejanja prostora so določene glede na prevladujočo namensko rabo na območju enote.
OZNAKA ENOTE UREJANJA PROSTORA
Določena podrobna
namenska raba
RE 001 RETEČE SEVER
S območje stanovanj
RE 002 RETEČE CENTER
C območje centralnih
dejavnosti
RE 003 RETEČE JUG
S območje stanovanj
RE 004 STARE RETEČE
S območje stanovanj
RE 005 ZELENI PAS
Z območje zelenih
površin,
Območje
širitve
Območje
notranjega
razvoja
Območje
javnih
površin in
zelenih
površin
G območje gozda
RE 006 ROB TERASE z VARIANTNO LOKACIJO ČN
O območje okoljske
dejavnosti
RE 007 GORENJA VAS
S območje stanovanj
RE 008 GORENJA VAS RAZPRŠENA POSELITEV
S območje stanovanj
RE 009 RETEŠKA GMAJNA
G, K območje primarne
rabe gozd, kmetijska
zemljišča
11
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
2.3
PODROBNE USMERITVE PO EUP
Objekti se glede na tipologijo delijo na:
a - prosto stoječi objekti manjšega merila, ki se z nobeno stranico ne stikajo z drugimi objekti , višine do 3 etaže (K), P+1 do P+1+1M
b - objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki višine do 3 etaže (K), P+1 do P+1+1M,
ac – prostostoječi objekti srednjega merila podolgovatega tlorisa – nestanovanjski kmetijski objekti višine, manjši proizvodno obrtni objekti
do 2 etaži - (P+M, P+1)
j - ohranjena območja jeder, vaška in mestno jedro
av – visoki prosto stoječi objekti večjega merila, višine nad 3 etaže (bloki, poslovni objekti)
bv- visoki objekti večjega merila v nizu, višine nad 3 etaže (bloki, poslovni objekti v nizu)
c - objekti svojstvenega oblikovanja ,objekti centralnih dejavnosti (cerkve, šole, poslovilni objekti, objekti zdravstvene dejavnosti, hotelski
objekti , gostinski objekti…)
e - objekti velikega merila ( pritlični ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjeni proizvodni dejavnosti, športu, posebnim dejavnostim
kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki…)
f - tehnološki objekti (silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, transformatorska postaja,
betonarna itd)
Za celotno območje UN so po posameznih enotah urejanja prostora določena oziroma prikazana območja
namenske rabe prostora, ki ji določa naslednja preglednica:
OBMOČJA OSNOVNE
NAMENSKE RABE
OBMOČJA PODROBNEJŠE
NAMENSKE RABE
ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
I.OBMOČJA STAVBNIH
ZEMLJIŠČ
S-OBMOČJA STANOVANJ
SS-Stanovanjske površine
SSes-čiste stanovanjske površine enodružinska strnjena
gradnja
SSea- stanovanjske površine z dejavnostmi enodružinska
gradnja
SSv – stanovanjske površine večstanovanjska gradnja
SB-stanovanjske površine za posebne
namene
/
SK-površine podeželskega naselja
SKj-območja historičnega jedra naselja
SKk – površine izključno za kmetije in nestanovanjske
kmetijske objekte
C-OBMOČJA CENTRALNIH
DEJAVNOSTI
CU –osrednja območja
/
CD-druga območja centralnih
dejavnosti
i - območja centralnih dejavnosti za izobraževanje
c- območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih
obredov
z – območje centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva
I-OBMOČJA PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI
IP-površine za industrijo
/
IG-območja gospodarskih con
/
IK-območja z objekti za kmetijsko
proizvodnjo
/
12
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
B-POSEBNA OBMOČJA
BT-površine za turizem
/
BD-površine drugih območij
/
Z-OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS –površine za rekreacijo in šport
/
ZP-parki
/
ZD-druge urejene zelene površine
/
ZK-pokopališča
/
P- OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
PC-površine cest
/
PŽ-površine železnic
/
PO-ostale prometne površine
/
E-OBMOČJA ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE
/
O-OBMOČJA OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE
/
A-POVRŠINE RAZPRŠENE
POSELITVE
A (SK) - površine podeželskega naselja
RAZPRŠENA GRADNJA
Zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč
(informacija o dejanskem stanju)
II.OBMOČJA KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČ
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA
K2-DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
III.OBMOČJA GOZDNIH
ZEMLJIŠČA
G-GOZDNA ZEMLJIŠČA
IV.OBMOČJA VODA
VC-CELINSKE VODE
2.4
PODROBNE USMERITVE PO EUP
OZNAKA ENOTE UREJANJA
OPIS OBMOČJA
RE 001 RETEČE SEVER
Novejša stanovanjska pozidava s pretežno individualnimi stanovanjskimi hišami severno od
regionalne ceste z območjem nepozidanih stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske
gradnje.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
SSea/1
TIPOLOGIJA STAVB
a, ac
NAČIN UREJANJA
OPN
PODROBNI PIP
Ureditev prometnega in komunalnega omrežja.
Obstoječe prometno omrežje se rekonstruira tako, da se vzpostavijo pomembnejše dostopne
13
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
ceste z pločniki, ki se navežejo na mestno zbirno cesto oziroma regionalno cesto Jeprca
Škofja Loka in nadaljujejo na južni del naselja.
Te ceste napajajo tudi območje za predvideno stanovanjsko gradnjo.
Ob mestni zbirni cesti – regionalni cesti se umesti drevored, kjer to dopuščajo prostorske
možnosti.
Območje obstoječe stanovanjske gradnje se ohranja kot območje individualne stanovanjske
gradnje z nemotečimi dopolnilnimi dejavnostmi. V obcestnem pasu se lahko umešča
oskrbne, dopolnilne dejavnosti vezane na stranke.
Obstoječi stanovanjski objekti se ne smejo širiti na območje obcestnega pasu, oziroma
upoštevati je potrebno 15 m odmik od robu cestnega telesa.
Pri zgoščevanju območja je potrebno upoštevati potrebo po rekonstrukciji obstoječih
prometnic.
Upoštevati je potrebno dovoljeno pozidanost do 40%, faktor izrabe zemljišča FSI 0,4 ter
delež potrebnih zunanjih bivanjskih površin 40%.
Zagotoviti je potrebno dovolj parkirnih mest znotraj posameznega zemljišča, kjer stoji objekt.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
SSea/2
TIPOLOGIJA STAVB
a, b
NAČIN UREJANJA
OPPN
PODROBNI PIP
Območje predvidene stanovanjske gradnje se nameni predvsem individualni gradnji do
gostote 80 preb/ha do 40stanovanj/ha.
Ob mestni zbirni cesti se umesti strnjena individualna gradnja, ali manjši večstanovanjski
objekti do gabarita P+2. Proti severu pa prehaja v nižje gostote predvsem individualne
gradnje.
FSI od 0,4 za individualno gradnjo do 0,8 za večstanovanjsko gradnjo.
Rob pozidave ob mestni zbirni cesti – regionalni cesti se oblikuje v smislu oblikovanja
urbanega robu.
Upošteva se gradbena meja, ki naj bo odmaknjena najmanj 15m od roba cestnega telesa. Ob
tej cesti se območju zasadi drevored ter pločnik.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
ZP
OPN
Na delu zelenih površin, obstoječega gozda se ohranja primarna namenska raba, območje
služi kot rekraecijsko območje – pasivna rekreacija z otroškim igriščem. Vse ureditve ne
smejo posegati v zemeljske plasti - območje arheološke dediščine.
Na severu območja je predvidena gradnja povezovalne ceste med območji obstoječe in
predvidene gradnje z pešpotjo.
OZNAKA ENOTE UREJANJA
RE 002 RETEČE CENTER
OPIS OBMOČJA
Novejši center naselja, razvojno težišče kraja z novimi razvojnimi površinami. Na območju se
nahajajo površine obstoječih centralnih dejavnosti, pokopališča, stanovanjska gradnja,
oskrbne in gostinske dejavnosti, območje za industrijsko proizvodnjo.
14
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
Čez območje poteka železniška proga Ljubljana – Kranj z predvidenim drugim tirom.
USMERITVE
Predvidena je širitev družbenih dejavnosti – območje šole.
Na celotnem območju se ob regionalni cesti oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne
poteze, kjer je to mogoče, izgradnjo pločnika ter upoštevanjem odmika vsaj 15 m od roba
cestnega telesa. Na še nepozidanih površinah ob cesti so novi objekti lahko višji do P+2
oziroma do 6,00m do kapi.
Ob železniški progi je potrebno z zaščitnimi ukrepi zagotavljati varstvo pred hrupom za
družbene dejavnosti in stanovanjske objekte.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
CU/1
a, b,c
OPPN
Na območju je predvidena umestitev centralnih funkcij in pa izgradnja nove dostopne ceste
do dela naselja južno od železnice z dograditvijo nove dostopne ceste z izzvenivojskim
križanjem z železniško progo.
Rob pozidave ob mestni zbirni cesti – regionalni cesti se oblikuje v smislu oblikovanja
urbanega robu.
Na celotnem območju se ob regionalni cesti oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne
poteze, kjer je to mogoče, izgradnjo pločnika ter upoštevanjem odmika vsaj 15 m od roba
cestnega telesa. Na še nepozidanih površinah ob cesti so novi objekti lahko višji do P+2
oziroma do 6,00m do kapi.
Ob železniški progi je potrebno z zaščitnimi ukrepi zagotavljati varstvo pred hrupom za
družbene dejavnosti in stanovanjske objekte.
Upošteva se gradbena meja, ki naj bo odmaknjena najmanj 15m od roba cestnega telesa. Ob
tej cesti se območju zasadi drevored ter pločnik.
Stanovanjska gradnja je dopustna samo v kombinaciji z javnim programom, predvsem v
pritličju.
CU/2
a, b,c
OPN
Na celotnem območju se ob regionalni cesti oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne
poteze, kjer je to mogoče, izgradnjo pločnika ter upoštevanjem odmika vsaj 15 m od roba
cestnega telesa. Na še nepozidanih površinah ob cesti so novi objekti lahko višji do P+2
oziroma do 6,00m do kapi.
Rob pozidave ob mestni zbirni cesti – regionalni cesti se oblikuje v smislu oblikovanja
urbanega robu.
Ob železniški progi je potrebno z zaščitnimi ukrepi zagotavljati varstvo pred hrupom za
družbene dejavnosti in stanovanjske objekte.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
CU/3
a, b, c
OPPN
Na območju je predvidena umestitev poslovno stanovanjskih objektov, centralnih funkcij ali
poslovnih dejavnosti vezanih na večji obisk strank.
Ob regionalni cesti se oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne poteze, kjer je to
mogoče, izgradnjo pločnika ter upoštevanjem odmika vsaj 15 m od roba cestnega telesa.
Objekti višine do P+2 oziroma do 6,00m do kapi.
Predvidena gradnja napajalne ceste, ohranjanje koridorja.
Stanovanjska gradnja je dopustna samo v kombinaciji z javnim programom, predvsem v
pritličju.
15
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
CDi
c
OPN
Na območju je predvidena širitev izobraževalnih dejavnosti šola vrtec s spremljajočimi igrišči..
CDc
a, b
OPN
Območje cerkve s pokopališčem.
IG/1
f, av,c
OPN, OPPN
Obstoječe območje za industrijo se ohranja. Območje se ureja z OPN. Ob spremembi
namembnosti za drugo vrsto industrije je potrebno izdelati OPPN.
Širitev objektov proti stanovanjskim območjem ni dovoljena. Na teh območjih se lahko uredijo
z drevjem ozelenjena parkirišča. Na območju je potrebno zagotoviti varstvo pred hrupom za
bližnja stanovanjska območja.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
ZD
OPN
Ohranjanje primarne rabe z zaščitno funkcijo.
SSea
a, ac
OPPN
-
OZNAKA ENOTE UREJANJA
OPIS OBMOČJA
RE 003 RETEČE JUG
Novejša stanovanjska pozidava z individualno stanovanjsko gradnjo južno od železniške
proge z neustrezno prometno in komunalno opremljenostjo.
Obsega območja predvidena za individualno stanovanjsko gradnjo ter manjše območje
gozdnih površin.
Predvidena je nova dostopna cesta, ki bo prometno napajala še nepozidana območja za
stanovanjsko gradnjo.
Poleg prometne ureditve je potrebna komunalna ureditev območja. Gradnja na predvidenih
območjih je pogojena z možnostjo priključitve na potrebno komunalno omrežje.
Vse obstoječe pešpoti na območju se ohranjajo.
SSea/1
a, b, ac
OPN
Nepozidano območje na zahodu se zgradi v skladu z kompleksno presojo skupno
urbanistično ureditvijo območja. Prometno se navezuje na predvideno povezovalno cesto.
USMERITVE
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
SSea/2
a, b, ac
OPN
Pas počitniških objektov ob terasi nad Soro je v večji meri že spremenjen v stanovanjske
objekte za stalno bivanje.
V tem delu se ob gradnjah dovoli pozidanost do 25%, delež zunanjih bivanjskih in zelenih
površin naj bo 50%, priporočljiv FSI 0,25. S tem se ohranja redkejša pozidava robu nad
teraso in postopen prehod v zeleno.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
SSea/3
a, b, ac
OPN
16
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
PODROBNI PIP
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
Predvidena je umestitev drugega tira železniške proge Ljubljana – Kranj. Ob umestitvi 2. Tira
je potrebno ustrezno urediti dostop do stanovanjskih objektov ob železniški progi ter varstvo
pred hrupom.
Urediti prometne navezave na predvideno novo napajalno cesto.
SSes
a, b
OPPN
Predvidena je umestitev drugega tira železniške proge Ljubljana – Kranj. Ob načrtovanju
nove pozidave z prostorskimi in urbanističnimi rešitvami zagotoviti ustrezno varstvo pred
hrupom. Zagotoviti 2. Stopnjo varstva pred hrupom.
Območje se prometno navezuje na predvideno novo napajalno cesto, ki jo je potrebno
zgraditi pred pričetkom gradnje na območju.
Predvidi se pozidava z individualnimi stanovanjskimi objekti. Predvidena gostota do 80 preb
na hektar.
Območje se pozida z prostostoječo ali strnjeno individualno stanovanjsko gradnjo.
Objekti naj se oblikujejo skladno z tipologijo značilno za območje Reteč, višinski gabarit do
P+1.
Upošteva naj se geomorfološke značilnosti območja.
Izraba posameznih zemljišč za gradnjo:
Individualna prostostoječa pozidava:
Pozidanost največ 40%
FSI 0.4
Delež zunanjih bivanjskih in zelenih površin 40%
Strnjena individualna pozidava:
Pozidanost največ 40%
FSI 0.5
Delež zunanjih bivanjskih in zelenih površin 30%.
Upoštevati potrebe po potrebnih parkirnih mestih skladno z določili OPN.
Gozdne površine znotraj območja se ohranjajo in imajo turi funkcijo pasivne rekreacije.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
SSes
a, b
OPN, OPPN
Gozdne površine znotraj območja se ohranjajo , na območju se uredi otroško igrišče in
pešpoti, ki zagotovijo povezavo območja z sosednjimi stanovanjskimi območji.
OZNAKA ENOTE UREJANJA
OPIS OBMOČJA
RE 004 STARE RETEČE
Območje ohranjenega vaškega jedra z novejšo obcestno pozidavo pretežno stanovanjskih
objektov obcestne pozidave.
SKj
J, a, ac
OPN
Območje vaškega jedra se ohranja. Ob gradnjah se ohranja oblikovanost kvalitetnih
elementov objektov, lega v prostoru skladno z pogoji za gradnjo v varovanih območjih
kulturne dediščine.
SK
a, ac
OPN
Na delih območja, ki so poplavno ogrožena možne nove gradnje po izvedbi predhodnih
omilitvinih ukrepov.
Na delu območja izven območja vaškega jedra za individualno stanovanjsko gradnjo
Pozidanost največ 40%
FSI 0.4
Delež zunanjih bivanjskih in zelenih površin 40%
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
17
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
Območja kmetij
Pozidanost največ 40%
FSI 0.5
Delež zunanjih bivanjskih in zelenih površin 30%
Upoštevati potrebo po manipulacijskih površinah v okviru posamezne kmetije.
Stanovanjski objekti naj imajo daljšo stranico vzporedno z napajalno cesto.
SKk
a, ac
OPN
Območje namenjeno izključno za potrebe kmetije.
Stanovanjski objekt se lahko zgradi samo na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta.
OZNAKA ENOTE UREJANJA
PODROBNA NAMENSKA RABA
RE 005 ZELENI PAS
ZD
NAČIN UREJANJA
OPN
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
Pretežno kmetijske površine med Gorenjo vasjo in Retečami.
Zemljišča se ohranjajo v primarni rabi zaradi močne členitvene funkcije poselitvene strukture.
Gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov ni dovoljena.
Dovoljeno urejanje poljskih poti in gradnja predvidene napajalne ceste.
Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo prostorske možnosti.
OZNAKA ENOTE UREJANJA
RE 006 ROB TERASE OB SORI
PODROBNA NAMENSKA RABA
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
G
OPN
Varovalni gozd na strmem robu terase ob Sori z poudarjeno varovalno in ekološko funkcijo
(območje Nature 2000).
Znotraj območja se lahko urejajo dostopi do reke za pešce in kolesarje.
Na skrajnem vzhodnem robu območja je predvidena variantna lokacija izgradnje čistilne
naprave.
Zagotovi naj se 15m odmik od vrha brežine vodotoka.
Ohranja se obrežna vegetacija.
Brežin in struge vodotoka naj se ne nasipava, zasipava ali kako drugače posega vanje.
V strugo vodotokov naj se ne odlaga nikakršnih materialov.
USMERITVE
OZNAKA ENOTE UREJANJA
RE 007 GORENJA VAS
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
Dobro ohranjeno vaško jedro z novejšo obcestno stanovanjsko pozidavo.
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
PODENOTA UREJANJA PROSTORA
TIPOLOGIJA STAVB
SKj
j, a, ac
OPN
Območje vaškega jedra se ohranja. Ob gradnjah se ohranja oblikovanost kvalitetnih
elementov objektov, lega v prostoru skladno z pogoji za gradnjo v varovanih območjih
kulturne dediščine.
SK
a, ac
OPN
Obstoječi stanovanjski objekti ob regionalni cesti se ne smejo širiti na območje obcestnega
pasu, oziroma upoštevati je potrebno 15 m odmik od robu cestnega telesa.
Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo prostorske možnosti.
SKk
a, ac
18
URBANISTIČNI NAČRT RETEČE
NAČIN UREJANJA
PODROBNI PIP
OPN
Območje namenjeno izključno za potrebe kmetije.
Stanovanjski objekt se lahko zgradi samo na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta.
OZNAKA ENOTE UREJANJA
PODROBNA NAMENSKA RABA
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
RE 008 OBMOČJE RAZPRŠENE POSELITVE
SK
OPN
Manjše območje razpršene poselitve .
Gradnje na območju dovoljene v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
Obstoječi objekti ob regionalni cesti se ne smejo širiti na območje obcestnega pasu, oziroma
upoštevati je potrebno 15 m odmik od robu cestnega telesa.
Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo prostorske možnosti.
OZNAKA ENOTE UREJANJA
PODROBNA NAMENSKA RABA
NAČIN UREJANJA
OPIS OBMOČJA
USMERITVE
RE 009 OBMOČJE ČISTILNE NAPRAVE
O
OPN
Kmetijska zemljišča
Predvidena je izgradnje čistilne naprave. Dovoljena je izvedba iztoka in čistilne naprave in
gradnja spremljajočih objektov in ureditev.Med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični
in drugi ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in brežin vodotoka
Sore.
V strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi, razen v delih kjer je to
nujno potrebno za izvedbo iztokov iz čistilne naprave, zadrževalnega bazena in
razbremenilnika. Tu naj se posegi omejijo na najmanjšo možno mero. Strugo in brežine
vodotoka naj se ne nasipa utrjuje ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom. Morebitni
odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec del
odpelje izven posebnega varstvenega območja.
V obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekovanjem in redčenjem, razen v
delih kjer je to nujno potrebno za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v vegetacijo naj se omejijo
na najmanjšo možno mero.
Po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi z avtohtono vegetacijo.
19