Sonaravno urejanje
površinskih voda
Uvajanje celostnih interdisciplinarnih rešitev
Kakovost površinskih voda ni
odvisna le od kakovosti vode,
temveč tudi od stopnje ohranjenosti
hidromorfoloških značilnosti, na
katere vplivamo z različnimi posegi in
ureditvami (regulacijami, zavarovanji
brežin in dna struge, odstranjevanjem
obrežne zarasti idr.). Prav zato je
izjemno pomembno, da se sodobne
ureditve izvajajo tako, da so vplivi
na hidromorfološke značilnosti čim
manjši in da v okviru urejanja voda
iščemo celostne interdisciplinarne
rešitve, za katere v zadnjem času vse
pogosteje uporabljamo izraz »dobre
prakse«.
Dobre prakse urejanja voda
Zbirka primerov sonaravnega urejanja površinskih voda
Dobre prakse urejanja voda so ureditve, za
katere so poleg dobrih hidrotehničnih lastnosti
(podajnost, odpornost, vzdržljivost idr.) značilni
tudi čim manjši (negativni) vplivi na okolje (na
hidromorfološke značilnosti, ekološko stanje,
varovane vrste idr.) in čim večje sovpadanje s
krajinskimi značilnostmi. Dobra praksa je tudi
ureditev, ki prinaša socio-ekonomske koristi
(ugoden vpliv na kakovost bivalnega okolja,
cenovna sprejemljivost ureditve idr.). Mnoge
sonaravne ureditve sicer še niso nujno tudi
dejanske dobre prakse in bi jih bilo treba še
nadgraditi, a vendarle predstavljajo spodbuden
začetek sodobnega urejanja voda.
Z namenom, da bi v Sloveniji spodbudili in vse bolj pogosto izvajali
celostne in interdisiciplinarne ureditve površinskih voda, smo na
Inštitutu za vode Republike Slovenije pripravili zbirko primerov
sonaravnih ureditev površinskih voda. Vanjo je trenutno vključenih
28 različnih sonaravnih ureditev po Sloveniji, ki skušajo poleg
popolnoma hidrotehničnega vidika vključevati tudi krajinski in delno
okoljski vidik. Prva zbirka je izhodišče, v prihodnje pa jo želimo
nadgrajevati z vedno boljšimi primeri sonaravnih ureditev oziroma
dobrih praks. Zbirka bo obsegala različne tehnike, znanja in druge
informacije o sonaravnem urejanju voda v Sloveniji ter omogočala
izmenjavo znanj in izkušenj vseh strokovnjakov, ki se tako ali drugače
ukvarjajo z vodami.
Dostop do zbirke: www.izvrs.si.
Primeri sonaravnih ureditev
površinskih voda
_3
1_Obnova Mure na odseku Bakovci-Mota (BIOMURA)
(Foto: M. Habinc, 2010)
2_Ekološka sanacija Ptujskega jezera (Foto: M. Habinc, 2013)
3_Obnova Soče v Trenti (Foto: R. Fazarinc, 2006)
4_Sonaravno obrežno zavarovanje Dravinje v Studenicah
(Foto: M. Habinc, 2011)
5_Nadomestitev jezu na Bači s skalnim pragom
(Foto: M. Habinc, 2011)
6_Izgradnja ribjega prehoda na HE Arto Blanca
(Foto: M. Habinc, 2010)
_4
1_
_5
2_
_6
Lesena kašta ali kranjska stena –
dobra praksa urejanja voda
Lesena kašta ali kranjska stena je tehnika, ki se uporablja predvsem
pri urejanju vodotokov ter tudi širše pri sanaciji erozijskih žarišč in
zavarovanju pogojno stabilnih pobočij. Za to tehniko so značilna
rešetkasto sestavljena debla, pri katerih je vmesni prostor zapolnjen
z vodoodpornim kamenjem. Lesena kašta se pri urejanju vodotokov
lahko uporablja kot obrežno zavarovanje in tudi pri gradnji prečnih
objektov (jezov, pregrad ipd.). Primerna je predvsem pri urejanju
hudournikov ter gorskih in hribovitih vodotokov.
Lesena kašta je opredeljena kot dobra praksa urejanja voda. Njene
prednostne hidrotehnične značilnosti so, da je podajna oziroma
prožna, precejna in izjemno prilagodljiva terenskim značilnostim. Na
hudournikih, gorskih in hribovitih prodonosnih vodotokih sovpada s
krajinskimi značilnostmi ter (zlasti kot obrežno zavarovanje) ustvarja
majhne negativne vplive na okolje. Lesena kašta je sprejemljiva tudi s
socio-ekonomskega vidika, saj ugodno vpliva na kakovost bivalnega
okolja, je združljiva z drugimi rabami vode (v turizmu, rekreaciji)
in sprejemljiva tudi glede na ceno ureditve in vzdrževanja ter ima
v slovenskem prostoru status tradicionalne tehnike, kar kaže tudi
kulturno-izobraževalni pomen. Prav tradicionalnost tehnike je razlog,
da je lesena kašta ali kranjska stena vpisana v Register žive kulturne
dediščine Slovenije.
1_
2_
Pri načrtovanju in izvajanju lesenih kašt je pomembno (če lokalne
značilnosti to dopuščajo), da so razgibane, v več ravneh, tako da
se čim bolje vklopijo v samo strukturo brežine ter tako omogočajo
dostop do vode vodnim in obvodnim organizmom in ne nazadnje tudi
človeku. Pomembno je tudi, da je kašta zasajena z avtohtono zarastjo
v kombinaciji s pionirskimi vrstami že ob sami gradnji, saj se tako
zagotovi hitrejše vklapljanje objekta v strukturo vodotoka. Pri gradnji
kašte je treba upoštevati tudi izvedbo zatočišč za vodni živelj. Izredno
pomembno je, da se pri gradnji uporabijo lokalno značilna gradiva in
se v okolje ne vnesejo tujerodne invazivne vrste. Pri gradnji lesene
kašte kot pregrade je pomembno zagotoviti tudi vzdolžno prehodnost
za vodne organizme.
1_ Sonaravna ureditev Savinje v Trnovcu (Foto: P. Repnik Mah, 2012)
2_ Sonaravna ureditev Save Bohinjke v Laškem Rovtu
(Foto: P. Repnik Mah, 2012)
3_ Lesena kašta kot prodna pregrada na Kokri (Foto: P. Repnik Mah, 2011)
3_
Lesena kašta ali kranjska stena –
živa kulturna dediščina slovenskih
vodarjev in hudourničarjev
_1
Gradnja lesenih kašt ali kranjskih sten se je z namenom
izrabe vodnega potenciala in protierozijskega zavarovanja
vodotokov intenzivneje izvajala nekje do druge svetovne
vojne. Obstoječi objekti so se vzdrževali vse do 70. let
20. stoletja, ko se je močno povečala gradnja betonskih
konstrukcij, ki so na številnih vodotokih nadomestile lesene
kašte, izdelane na star, tradicionalen način. Kontinuirano
pa se je gradnja lesenih kašt izvajala na vodotokih, kjer
dostop s strojno mehanizacijo ni bil mogoč, predvsem na
hudournikih.
Gradnja lesenih kašt se je do danes v posameznih
segmentih nadgradila, predvsem so drugačni posamezni
elementi, pri izvajanju je razlika predvsem ta, da so se
pred desetletji dela opravljala ročno, medtem ko so danes
številne faze gradnje izvedene strojno. V zadnjih letih ta
tehnika ponovno pridobiva na veljavi ter jo je tako mogoče
najti na številnih vodotokih (Savi Dolinki, Savi Bohinjki,
Ribnici, Kokri, Savinji, Čerinščici idr.) ter številnih manjših
vodotokih in hudournikih.
_2
Lesena kašta se je kot tehnika na slovenskih tleh ohranila
skozi čas ter prav zato predstavlja izjemno živo kulturno
dediščino vodarjev in hudourničarjev. V letu 2013 je bila
vpisana tudi v Register žive kulturne dediščine Slovenije.
V slovenskem prostoru sicer tehniko pogosteje
poimenujemo le z izrazom lesena kašta. Izraz kranjska stena
je dodan kot sopomenka glede na dejstvo, da se tehnika
imenuje po deželi Kranjski (kot je navedeno v strokovni
literaturi). Zato je prav, da tudi Slovenci pri poimenovanju
tehnike poznamo izraz, ki to tehniko urejanja voda
identificira z našim prostorom.
1_Nekdanji kaštni jez na Savi v Medvodah leta 1938 ob visoki vodi,
kjer je danes zgrajena HE Medvode (arhiv: P. Muck)
2_Nekdanje kaštne jezbice na Kamniški Bistrici v Nožicah
(arhiv: B. Jenko)
_3
3_Lesena kašta na Savi Dolinki (Foto: P. Repnik Mah, 2013)
Slovenski center za obnovo vodotokov
Inštitut za vode Republike Slovenije se je pridružil
evropski mreži nacionalnih centrov za obnove
vodotokov v okviru Evropskega centra za obnove
vodotokov (angl. European River Restoration Centre)
ter tako ustanovil Slovenski center za obnovo
vodotokov. Osrednji cilji nacionalnih centrov so
uveljaviti pomen obnov in sonaravnega urejanja
vodotokov, izmenjavati znanje in izkušnje, spremljati
strateške dokumente in vključiti ciljne vsebine s
področja obnove vodotokov v strateške dokumente,
poleg tega pa tudi ozaveščati strokovno in širšo javnost
o pomenu obnov ter številnih okoljskih, družbenih in
ekonomskih koristih, ki jih te prinašajo.
ZAHVALA
Za posredovanje podatkov in fotografskega gradiva o
sonaravnih ureditvah se zahvaljujemo oddelkom Urada
za upravljanje z vodami Agencije Republike Slovenije za
okolje, koncesioniranim vodnogospodarskim podjetjem,
Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave, zasebnim
projektantskim podjetjem in hidroenergetskim družbam,
ribiškim družinam idr., ki so pomembno prispevali k
sooblikovanju zbirke sonaravnih ureditev površinskih voda.
Inštitut za vode Republike Slovenije
Hajdrihova 28 c
1000 Ljubljana
Tel.: (01) 477 53 00
Faks: (01) 426 41 62
E-pošta: [email protected]
Splet: www.izvrs.si
Izdajatelj: IzVRS, oktober 2013
Vsebinska zasnova: Petra Repnik Mah
Sodelovanje pri pripravi besedila: Lucija Marovt
Oblikovanje: Alenka Planinc Kuhar, www.JAdesign.si
Tisk: Pro Grafika
Naklada: 100 izvodov