PREPREČEVANJE OKUŢB Z OSTRIMI PREDMETI V ZDRAVSTVU Pripravila: Mladen Savić, dr. med. spec. Nebojša Terzija, dr. med. spec. Ravne na Koroškem, 17. 2. 2015  UVOD Ostri predmeti predstavljajo posebno nevarnost za nezgode v zdravstvu, saj prekinejo integriteto kože in sluznic ter tako omogočajo mikroorganizmom vstop v telo. Vsako leto se v Evropski uniji zgodi več kot 1.2 milijona poškodb z onesnaženimi iglami in ostrimi predmeti pri zdravstvenih delavcih. Te nesreče predstavljajo najpogostejše in najresnejše tveganje za delavce v zdravstvu. Igle in ostri predmeti so lahko okuženi z različnimi virusi ( hepatitis B –HBV, hepatitis CHCV, virus človeške pomanjkljivosti imunitete-HIV itd.). Večinoma se na ta način okužijo medicinske sestre, zdravniki in zdravstveni delavci, ki so odgovorni za čiščenje in ravnanje z medicinskimi odpadki.  OKUŢBA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV PRI POŠKODBAH Z OSTRIMI ONESNAŢENIMI PREDMETI Virusi s katerimi se zdravstveni delavci najpogosteje okužijo so: HBV, HCV in HIV. Patogeni se prenesejo s krvjo ali telesno tekočino od okuženega pacienta na zdravstvene delavce preko kože ali izpostavljene sluznice. Najpogostejše poti prenosa virusov so: a. b. c. d. Z vbodom igle, Pri poškodbah z drugimi ostrimi predmeti (npr skalpel), Direktno skozi poškodovano kožo, Preko sluznice (oči, nos,opekline). Virusi HIV, HBV in HCV se ne prenašajo skozi nepoškodovano kožo, prav tako se ne prenašajo po zraku. Pri perkutani izpostavitvi krvi bolnika s hepatitisom B je možnost je možnost okužbe pri poškodovancu 5-30 %, krvi bolnika s hepatitisom C 3-10 % in krvi bolnika z navzočnostjo virusa človeške imunske pomanjkljivosti 0,3 % ( pri sluznične membrane 0,09 %).  UKREPI ZA PREPREČEVANJE OKUŢB ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Interno izobraževanje ZRCK: Preprečevanje okužb z ostrimi predmeti v zdravstvu, 17. 2. 2015 Kot ukrepe za preprečevanje okužb zdravstvenih delavcev viri navajajo: 1. Poučevanje zdravstvenih delavcev o tveganju in zaščitnih ukrepih, 2. Splošne zaščitne ukrepe pri ravnanju s krvjo, telesnimi tekočinami , izločki,iztrebki. 3. Cepljenje in kemoprofilakso (glede na imunizacijski program in Zakon o nalezljivih boleznih RS), 4. Evidenco in preprečevanje nezgod, ukrepe ob nezgodah, 5. Nadzor zdravstvenega stanja zdravstvenih delavcev (redni pregledi,ocena zdravstvene ogroženosti na delovnem mestu.  Direktiva Evropske unije za zaščito zdravstvenih delavcev pred okuţbo z ostrimi okuţenimi predmeti v zdravstvu Namen direktive je okrepiti zaščito zdravstvenih delavcec na delovnem mestu.  Vsebina direktive 1. Ocena tveganja, 2. Uporaba igel in drugih ostrih predmetov, ki so opremljeni z varovali, da bi preprečili naključne okuţbe, 3. Prepoved ponovnega pokrivanja igel po uporabi(največje tveganje za okuţbo ), 4. Določitev in izvrševanje varnostnih ukrepov za uporabo in reciklaţo igel, drugih ostrih predmetov in okuţenega materiala, 5. Ozaveščanje ogroţenih oseb. Verjetnost prenosa okuţbe je odvisna od količine krvi, globine vboda, pogostnosti in trajanja izpostavljenosti, prevalence okužbe v populaciji. Stopnja tveganja je odvisna od več dejavnikov:  VELIKO TVEGANJE: globoka poškodba+neposredni stik s koncentriranim virusom. Interno izobraževanje ZRCK: Preprečevanje okužb z ostrimi predmeti v zdravstvu, 17. 2. 2015  ZMERNO TVEGANJE: poškodba z vidno krvavim predmetom, izpostavljenost odprte rane, očesne sluznice ali vidno krvavi telesni tekočini.  MAJHNO TVEGANJE: Povrhnja poškodba, ki ne krvavi, izpostavljenost sluznice (razen oči),ali zaprte rane krvi ali krvavi telesni tekočini.  ZANEMARLJIVO TVEGANJE: Stik manjše površine nepoškodovane kože s krvjo, poškodba s predmetom, ki ni vidno krvav. V zdravstvenih ustanovah je mogoče znižati incidenco poškodb z ostrimi predmeti z zagotovitvijo varnega delovnega okolja, varnih medicinsko-tehničnih pripomočkov, organizaciji izobraževanj ter pravilno uporabo zaprtih kontejnerjev za odlaganje ostrih predmetov.  NAVODILA ZA RAVNANJE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV PO POŠKODBI Z OSTRIMI IN/ALI OKRVAVLJENIM PREDMETOM ALI PO OBRIZGANJU OZ. POLITJO S KRVJO  PRVA POMOČ  Po poškodbi koţe z ostrim (okrvavljenim) predmetom (npr. iglo) iztisnemo kri in pustimo , da teče. Izpiramo z mlačno vodo ali fiziološko raztopino 10 min. Mesto prelijemo z alkoholnim razkuţilom, ki naj učinkuje 2-3 min. Rane ne sesamo. Globoko poškodbo oskrbimo.  Če je polita nepoškodovana koţa, spiramo politi predel z mlačno tekočo vodo 10 min.  Po obrizganju sluznice oči, nosu ali ust ter poškodovane koţe izpiramo s fiziološko raztopino ali čisto tekočo mlačno vodo najmanj 10 min. Ne pozabimo odstraniti morebitnih kontaktnih očesnih leč!  OBRAVNAVA POŠKODOVANCA Interno izobraževanje ZRCK: Preprečevanje okužb z ostrimi predmeti v zdravstvu, 17. 2. 2015  Poškodovani naj čim hitreje po poškodbi oziroma obrizganju s krvjo odide k osebnemu ali deţurnemu zdravniku v Zdravstvenemu domu, ki oskrbi rano (če je to potrebno) in preveri ali je poškodovani ustrezno cepljen proti tetanusu. Če je bil ostri predmet nečist in je pri poškodovancu minilo od zadnjega cepljenja več kot 5 let, ga cepimo s cepivom proti tetanusu ( TETANOL ) v odmerku 0,5 ml i.m. Necepljene osebe poleg cepiva dobiva še humani tetanusni imunoglobulin (TETABULIN-INJECT), čez mesec dni pa še en odmerek cepiva proti tetanusu.  Poškodovanega nato splošni zdravnik napoti v ambulanto Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja (tudi v času deţurne sluţbe), kjer bo zdravnik infektolog odredil potrebne preiskave(jetrni testi in serološke preiskave na HBV, HCV in HIV ter odrejanje nadaljnjih kontrolnih preiskav do izteka inkubacijske dobe hepatitisov in aidsa, tj. 1 leto. Če poškodovanec še ni bil cepljen proti hepatitisu B, sledi kompletno cepljenje (shema cepljenja je: prvi odmerek, drugi čez 1 mesec in zadnji eno leto po poškodbi (0, 1, 6 mesecev) ; po potrebi dobi i.v. imunoglobuline proti hepatitisu B. Proti hepatitisu C ţal zaščite ni, proti aidsu pa v primeru resne nevarnosti okuţbe uvedemo takojšnjo ustrezno peroralno zaščito, ki traja 4 tedne Interno izobraževanje ZRCK: Preprečevanje okužb z ostrimi predmeti v zdravstvu, 17. 2. 2015  CEPLJENJE JE ZA VSE OSEBE, KI SO PRI SVOJEM DELU IZPOSTAVLJENE OKUŢBI Z VIRUSOM HEPATITISA B ALI LAHKO PRI SVOJEM DELU PRENESEJO OKUŢBO NA DRUGE OSEBE, OBVEZNO!  ZAKLJUČKI Zdravstvo spada med poklice , pri katerih so delavci precej izpostavljeni nevarnim snovem. Največje tveganje predstavljajo nevarne biološke snovi – mikroorganizmi, med njimi posebej virusi. Poškodbe z ostrimi predmeti so pomemben način prenosa. Biološki agensi predstavljajo problem tako pri okužbah zdravstvenih delavcev od bolnikov, kot obratno, zato je še posebej pomembno, da država in Evropska unija urejata predpise, ki bi zmanjšali možnost okužbe ter tako prispevali k bolj varnemu zdravstvu. Interno izobraževanje ZRCK: Preprečevanje okužb z ostrimi predmeti v zdravstvu, 17. 2. 2015