Skupni raziskovalni projekt medicinskih sester in zdravnikov o medpoklicnih odnosih v zdravstvenem timu – priložnost, ki je še ni bilo Darinka Klemenc, dipl.m.s. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana Medpoklicno sodelovanje v zdravstvenem timu – prva obsežnejša raziskava v slovenskem prostoru Raziskovalni projekt »Medpoklicno sodelovanje v zdravstvenem timu med medicinskimi sestrami in zdravniki« pomeni nadgradnjo nekaterih dosedanjih raziskovalnih projektov, ki jih je v zadnjih letih razvijalo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Ljubljana: Nasilje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji (1999), Medicinske sestre v Sloveniji (2000), nadgradnja tega je magistrsko delo in publikacija: Slovenske medicinske sestre na poti v postmoderno (Kvas, Seljak, 2004), Etika v luči zdravstvene nege (2003), večletne delavnice s področij komunikacije in etike v zdravstveni negi. DMSBZT Ljubljana v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom in Raziskovalnim inštitutom Visoke šele za zdravstvo Univerze v Ljubljani že tri leta raziskuje medpoklicno sodelovanje v zdravstvenem timu med medicinskimi sestrami in zdravniki. Cilj razvojno – raziskovalnega projekta je prepoznati in analizirati medsebojno sodelovanje, »delovno klimo« obeh poklicnih skupin, proučevati timsko delo, iskati rešitve za izboljševanje tega področja in s tem prispevati k nenehnemu izboljševanju kakovosti v zdravstvu. Verjamemo, da bo raziskovanje medpoklicnega (ne)sodelovanja in medosebnih odnosov med najštevilčnejšima in najpogosteje sodelujočima poklicnima skupinama v zdravstvu, iskanje dobrih zgledov in koristnih izkušenj, izboljšav, tudi eventualnih preprek v teh odnosih, skozi konstruktivno sodelovanje vseh sodelujočih, pripomoglo k izboljševanju kakovosti dela, večji uspešnosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvene obravnave posameznika v sistemu slovenskega zdravstva. Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov je tesno povezano s kakovostno zdravstveno obravnavo, z zadovoljstvom pacientov, zaposlenih in managementa, z večjim ugledom obeh poklicnih skupin v strokovni in splošni javnosti ter z večjim zaupanjem prebivalstva v zdravstveni sistem. Ob tem ekonomski učinek ni zanemarljiv (Klemenc, Pahor 2006). Tako pri nas kot v svetu se z medpoklicnimi odnosi vedno bolj ukvarjajo različni strokovnjaki. Veliko lahko prispevamo zdravstveni delavci sami. Pobuda za skupni raziskovalni projekt ima prav ta namen. Zdravstveni delavci delujemo v zdravstvenih, negovalnih in drugih timih. Ob tem se tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih pojavlja vprašanje, kako in koliko je zadovoljstvo posameznika povezano z oprijemljivim, materialnim, ekonomskim, organizacijskim, koliko z etičnim, moralnim, emocionalnim, kajti v zdravstvu ne gre le za izdelke, storitve, izide zdravljenja, bolj ali manj kakovostne, gre tudi za medosebne odnose tistih, ki profesionalno (o)skrb(o) nudijo, do tistih, ki jo prejemajo, in obratno (Klemenc, Pahor 2006). Visok odstotek odsotnosti z dela pri zdravstvenih delavcih v slovenskih zdravstvenih zavodih, zatekanje v bolezen, nasilje na delovnih mestih v različnih pojavnih oblikah, nezadovoljstvo pacientov in zaposlenih, vse večje odtujevanje obeh poklicnih skupin, vztrajanje na okopih 1 hierarhije, neprijazna delovna klima so le nekatera opažanja, ki smo jim dali prijaznejše iztočnice in predpostavke: če je sodelovanje dobro, so boljši rezultati dela, bolj zadovoljni bolniki in zaposleni, skrajšuje se ležalna doba, zmanjšuje se število zapletov, ponovnih hospitalizacij, zmanjšujeta se absentizem in fluktuacija zaposlenih, zadovoljstvo le teh pa se povečuje (Klemenc, 2005). Ena od temeljnih značilnosti odnosov med zdravstvenimi delavci je njihova hierarhičnost. Skupne značilnosti delovnih mest obeh poklicnih skupin so specifični delovni pogoji, kot so: izmensko delo, delo ob nedeljah in praznikih, izpostavljenost škodljivim vplivom, nasilje vseh vrst, neugodna mikro in makroklima, velike psihične, telesne, čustvene obremenitve. Narava dela predvideva vstop zdravnika in medicinske sestre v pacientovo intimo tako telesno, psihično, socialno kot ekonomsko in drugo. Ob tem se dnevno srečujemo s pomanjkanjem zdravnikov in medicinskih sester, od slednjih zlasti diplomiranih. Našteti dejavniki predvidoma vplivajo tudi na medpoklicne odnose med medicinskimi sestrami in zdravniki (Klemenc, 2006). Zdravniki in medicinske sestre se med seboj razlikujejo po slojevski pripadnost, tako v izvorni kot v ustvarjeni družini, po spolu (delež moških med zdravniki je večji), po izobrazbi (razlike niso le v napisanem, ampak tudi v skritem kurikulu), po poklicni subkulturi, po družbenem ugledu poklica in po mestu v organizacijski shemi zdravstvenih ustanov, ki ne spodbuja sodelovanja. Te razlike se ohranjajo in jih je nemogoče odpraviti (vsaj v doglednem času). Mogoče pa je spremeniti in s tem izboljšati odnosno dimenzijo zdravstvenega dela (Klemenc, Pahor, 1999). Zakaj raziskovanje medpoklicnih odnosov v zdravstvu? Multidisciplinarna raziskovalna skupina pri ljubljanskem društvu z nekajletnimi izkušnjami, ki jo sestavlja že skoraj trideset raziskovalk in raziskovalcev (v zadnjem letu so se pridružili zdravniki), z dobro sociološko in statistično podporo, z entuziastičnim pristopom in delovnim »navorom" si je zastavila smeli raziskovalni projekt, ki nas je zaposloval več kot tri leta, in ki ga s to publikacijo postavljamo na ogled, v presojo in razpravo tako samim sebi, drugim raziskovalcem kot strokovni in splošni javnosti. Ocenili smo namreč, da je dozorela pripravljenost zaposlenih v zdravstvu na odprtje še ene občutljive teme: naših medpoklicnih odnosov in s tem povezanega (ne)zadovoljstva na delovnih mestih oz. kakovosti življenja nasploh. Tematika pomeni izziv v času in prostoru, ne le v domačem okolju, tudi v drugih državah EU; tako nam signalizirajo bolj sociološko naravnani krogi. Obe stanovski društvi lahko z obravnavo te tematike izkoristita svojo vlogo kot civilno družbeni organizaciji, ki družbi nastavljata ogledalo; zaznavata pojave, potrebe stroke in organizacije, sprejemata izzive nenehnih sprememb v družbi in v poklicnem delovanju svojega članstva. Dodatni razlogi, da smo želeli raziskati to področje, so: zdravniki in medicinske sestre smo najbližji in stalni sodelavci v zdravstvenem timu, zakonske podlage delodajalcu narekujejo zagotovitev prijaznega, nenasilnega delovnega okolja, prejšnja raziskava o nasilju na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji (1999) se medpoklicnih odnosov zelo dotika. V praksi medicinske sestre različno zaznavamo medpoklicne odnose - od zelo dobrih do zelo slabih. Ob tem želimo poudariti konstruktivni pristop k tej temi, iščemo time, ki dobro delujejo in se učimo na pozitivnih izkušnjah. Istočasno lahko pripomoremo k skrbi za zdravje in dobro počutje članstva; če smo ljudje na svojih delovnih mestih, kjer prevladujejo dobri 2 medpoklicni/medosebni odnosi, zadovoljni, je manj odsotnosti z dela, manj zatekanja v bolezen, manj poškodb na delu, večja uspešnost in učinkovitost dela. Izkušnje z delavnic etike in komunikacije, ki jih več let organiziramo v ljubljanskem društvu, nakazujejo, da so vzroki, ki povzročajo nesoglasja in konflikte med medicinskimi sestrami in zdravniki: slaba organizacija dela in pomanjkljiva znanja s področja managementa in komunikacije pri obeh poklicnih skupinah, pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester in neenakomerne delovne obremenitve obeh skupin, vprašljivo priznavanje samostojnosti stroke zdravstvene in babiške nege, podcenjevanje, neupoštevanje, nepoznavanje dela druge/drugih poklicne/ih skupin, prelaganje odgovornosti na drugo/e poklicno/e skupino/e, slaba kontaktna kultura in komunikacija v vseh smereh, nejasni delokrogi in delitev dela, premalo časa, posvečenega pacientu, slab časovni management, nezadostna izkoriščenost človeških, prostorskih in časovnih virov (Velepič, 2005). Pozitiven pristop k projektu Od vsega začetka k projektu pristopamo s pozitivnim predznakom: proučujemo zdravstvene time, ki “dobro delujejo”, opaziti je vedno več skupnih strokovnih izobraževanj obeh poklicnih skupin, racionalizacija dela v zdravstvu narekuje prepletanje vlog obeh poklicnih skupin, imamo dobre izkušnje sodelovanja v vsakdanji praksi, potrjene v neformalnih razgovorih z medicinskimi sestrami in zdravniki, in dobre izkušnje s študenti obeh profesij na nekaterih skupnih interesnih področjih (humanitarne odprave, drugi mednarodni in domači projekti, drugo). Obe stanovski društvi sta imeli za raziskovanje tudi tehnične možnosti zajetja reprezentativnega vzorca populacije tako zdravnikov kot medicinskih sester in materialne možnosti za izvedbo projekta, podporo obeh vodstev. In imeli smo motivacijo, optimizem, vztrajnost in entuziazem. Verjeli smo v projekt. Znano je, da se podobnih, do neke mere občutljivih tem, lažje lotevajo organizirana združenja, ki nastopajo v vlogi civilne družbe, torej stanovska združenja in sindikati. Kot tretji partner je v projekt vključen Raziskovalni Inštitut Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani; od tu prihaja odlična sociološka podpora; vodja raziskovalne skupine in nekaj raziskovalk je prav tako zaposlenih na tej instituciji. S tem se dodatno potrjuje dejstvo, da je stanovsko društvo tisto, ki lahko igra vlogo povezovalca različnih institucij, ne le zdravstvenih, tudi izobraževalnih, socialno varstvenih in drugih, kjer so zaposlene medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki. S polno optimizma smo se torej lotili teme, z željo prispevati k zmanjševanju stereotipov in tabujev še precej hierarhično naravnane slovenske zdravstvene scene med zdravniki in medicinskimi sestrami. Morda bomo uspeli dokazati, da znamo stopiti skupaj, če ocenimo, da bo to prineslo pozitivni rezultat. Delamo v želji, da premaknemo stvari z mrtve točke, da bodo imele generacije za nami nakazano rdečo nit, ki jo želimo ob tem projektu razviti: izobraževanje je npr. eden tistih dejavnikov, kjer imamo odprte možnosti za sodelovanje v nekaterih skupnih vsebinah (npr. psihologija, (delno) etika, komunikacija, celostni individualni pristop k človeku, vzpostavitev profesionalnega medosebnega odnosa s pacientom, njegove pravice in dolžnosti in še mnogo drugega) in oblikah (npr. skupna praksa ob pacientu v času izobraževanja pripomore k prijaznosti, upoštevanju, enakopravnim sodelavcem v zdravstvenem timu, četudi iz različnih poklicnih skupin – ali prav zato. 3 Zaključno dejanje našega skupnega dela je organizacija simpozija, izdaja publikacije in ustvarjanje baze podatkov, ki bodo na voljo za nadaljnje raziskovanje. S tem dokončujemo lani (2005) predstavljene raziskovalne vsebine (prav tako na simpoziju DMSBZT Ljubljana), ki so mnogim pomenile prvo srečanje s to tematiko, zanetile nekaj iskric občudovanja (bog ne daj zavisti), kaj zmoremo in znamo, razlile nekaj tiskarskega črnila po medijih, kjer je kulminirala izjava, da smo zdravniki in medicinske sestre »kot družina pred ločitvijo«. A zadevo smo nazadnje dobro sprejeli tako medicinske sestre kot zdravniki in tudi javnost. Zaključek Skupni projekt – zdravniki in medicinske sestre in njihovo medpoklicno sodelovanjevključno s to knjigo, smo delali z željo po novem, svežem pristopu k tematiki, ki se nas vseh dotika, jo dnevno občutimo in soustvarjamo v številnih niansah. Medpoklicni odnosi - paleta občutkov, čustev, besed, gest, stisk in radosti, dobrih in slabih zgodb; prepletanja nalog – in vlog, odgovornosti, situacij, ko ne vemo, kako in kaj, zgodb, ki jih pišejo vsakdan, nočna dežurstva. prazniki, nedelje. Ko smo v službi, ker smo si izbrali poklic, ki to zahteva. In v tej zgodbi nismo sami. Tim, skupina ljudi, s katero se dnevno, tedensko, (več)letno srečujemo, je tisto, kar imamo, in ki jo zaznavamo tudi kot refleksijo medosebnih/medpoklicnih odnosov. V prizadevanjih, da naredimo nekaj dobrega za slovensko zdravstveno sceno, zlasti za obe poklicni skupini, smo naredili ta projekt. Sodobni časi prinašajo nove izzive; če je zdravstvo v tranziciji, so medpoklicni odnosi tudi. Intenziviranje zasebništva, razslojevanje prebivalstva, hiter življenjski tempo, razvoj znanosti in tehnologij, pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester, prost pretok ljudi v EU, prizadevanja za učinkovito zdravstveno (in socialno) oskrbo, globalizacija s pozitivnimi in negativnimi vplivi, staranje prebivalstva s posledično spremenjeno patologijo in potrebami, skrb za človeka v celoti, tudi v domačem okolju, pojav neoliberalizma tudi v zdravstvu (merjenje konkurenčnosti), bojazen in negotovost – odpuščanje medicinskih sester (zasebništvo) so le nekateri napovedniki sprememb, ki bodo doletele obe poklicni skupini. In nedvomno vplivale na medpoklicno sodelovanje. Zdravstvena nega in medicina sta profesiji, disciplini, ki se najpogosteje srečujeta v vsakdanji praksi: ob bolniški postelji, v ordinaciji, v domačem bolnikovem okolju. Z željo, da taki in podobni skupni projekti pripomorejo k razvoju in nadgradnji iztočnic, ki smo jih ponudili, naj služijo študentom, zaposlenim in tistim, ki želijo svoja znanja s področja obravnavanih vsebin in raziskovanja v zdravstvu, oprtega tudi na sociološke podlage, potrditi, ovreči, na novo postaviti, oplemenititi, nadgraditi z akademskimi naslovom. Naši podatki so na voljo. Uživali smo ob delu, se raziskovalno kalili; trošili svoj prosti čas, energijo, prebrali na kupe knjig, srfali po spletu, brskali po knjižnicah in pisali, mailali, kopirali, blefirali (da je vse že narejeno…). Pozabili smo gledati na uro, prebedeli zadnje noči ob pisanju člankov, se vzpodbujali in proti koncu kot vedno hiteli. In dočakali – tole knjigo, kjer ne bo moč našteti vseh, ki so zaslužni, da je nastala. Zahvale Izjemno delo so opravile članice Raziskovalne skupine DMSBZT Ljubljana, ki je lani (2005) ob 12. maju – mednarodnem dnevu medicinskih sester prejela najvišje priznanje Zbornice – Zveze »Zlati znak« in kamor se priključujejo člani/ce drugih društev in drugih 4 poklicev, z vodjo mag. Andrejo Kvas na čelu. Neprecenljiva je bila strokovna pomoč doc. dr. Majde Pahor, sociologinje z Visoke šole za zdravstvo, kot tudi vodstva šole, ki na različne načine prispeva k projektu in ga podpira. Zahvala velja DMSBZT Ljubljana, še posebej Upravnemu in Izvršnemu odboru, ki sta podpirala in vzpodbujala projekt in raziskovalno dejavnost nasploh. Ključnega pomena, da smo lahko zastavili projekt skupaj z zdravniki, je bila, poleg motiviranih in že utečenih raziskovalk ljubljanskega društva, takojšnja pripravljenost vodstva Slovenskega zdravniškega društva, da brez pomislekov pristopi k sodelovanju. To šteje in zato javna zahvala prof. dr. Pavlu Poredošu, predsedniku. V začetku ni bilo čisto jasno, kaj bo iz tega nastalo, a nekaj pogumnih posameznikov iz vrst zdravnikov je smelo pristopilo k projektu; med njimi je postal naš prvi sodelavec prim. Matija Cevc, takoj za njim doc. dr. Marjan Premik. Zahvala gre vsem avtorjem strokovnih člankov in poljubnih prispevkov, ki ste knjigi dali vsebino, ki bo za vedno govorila o nekem zanimivem času, ko smo se zdravstveni delavci znali združiti za smele skupne cilje. K sodelovanju so bili s prispevki vabljeni predstavniki vseh institucij, ki v slovenskem prostoru v tem trenutku vplivajo na dogajanje v zdravstvu: Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja R Slovenije, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Slovenska zdravniška zbornica, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, članica vodstva mednarodnega sveta medicinski sester ICN Veronika Pretnar Kunstek in drugi. V knjigi je - za zgodovino - razvidna udeležba tistih, ki so se našemu povabilu prijazno odzvali. Posebno zahvalo namenjamo vsem zdravnikom, medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam, ki so se odzvali na poslani anketni vprašalnik, kot tudi tistim, ki ste poskrbeli, da so bili vprašalniki oblikovani, razposlani, zbrani, obdelani. Na koncu, kot vedno, se v imenu vseh sodelujočih in v svojem imenu zahvaljujem tistim, ki ste nas tako v službenem kot domačem okolju podpirali, potrpežljivo in prenašali sredi raziskovalnih čeri in strasti. Hvala vsem, ki ste poskrbeli za realizacijo tako simpozija kot knjige in nasvidenje v naslednjem raziskovalnem projektu. Literatura 1. Klemenc D., Pahor M. Povezovanje poklicnih skupin kot pogoj za uvajanje kakovosti v zdravstvu. Portorož. Management v zdravstvu, 2006. 2. Klemenc D. Medosebni odnosi v zdravstvu med medicinskimi sestrami in zdravniki. Zdrav vestn 2005; 74:321-3. 3. Klemenc D., Pahor M. Nasilje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji. V: Klemenc (ur.), Pahor M. (ur.) Nasilje in spolno nadlegovanje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, 1999; 12-35. 4. Velepič M. Analiza delavnic etike v zdravstveni negi (zapiski). Simpozij DMSBZT Ljubljana 2005. 5