S TRADICIJO V PRIHODNOST S TRADICIJO V
S P O D E Ž E L JA . S I št. 15 / 2012, 15. marec 2012 PODELJENA JUBILEJNA PRIZNANJA ZADRUŽNIKOM VEČJO KONKURENČNOST ZAGOTAVLJA SODELOVANJE SLOVENSKI PRAŠIČEREJCI V RESNIH TEŽAVAH PREDNOSTI POSLOVNEGA NAJEMA VSA PREHRANA SE ZAČNE V DOMAČI KUHINJI REZ SADNEGA DREVJA S TRADICIJO V PRIHODNOST 140 let zadružništva na Slovenskem Mednarodno leto zadrug 쮿 IZ INTERVJUJA PAOLO BRUNI 쮿 S POSVETA ZADRUŽNIKOV Največji izziv evropskega kmetijstva je, kako ob naraščajočem povpraševanju, omejenih virih in podnebnih spremembah, zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano. Na posvetu smo govorili o prihodnosti, ki nam jo prinaša skupna kmetijska politika do 2020 in o poslovnem organiziranju zadrug. Stanovanje v soseski Medvode Na klancu je lahko vaše! 63 stanovanj od 35 m2 do 92 m2 od 1.925 EUR/m2 do 2.420 EUR/m2 prodajne površine (z 8,5% DDV)* * Cena ne vkljuèuje parkirnega mesta. veè infor informacij rmacij o nepremièninah h na: info@ dbsl.si in 01 0 23 00 500 ZELO UGODNI roènosttjo do 30 let. UG GODNI STANOVANJSKI STANOVANJSKI KREDITI z roènostjo veè informacij o kreditih na: i naa: www.dbs.si in 01 477 27 391 Arrat® Prazna vreča ne stoji pokonci. Napolnite jo le z najboljšim. Arrat® je vrhunski herbicid za zatiranje najtrdovratnejših enoletnih in večletnih širokolistnih plevelov v ozimnih in jarih žitih (pšenica, ječmen). Najboljše delovanje dosežemo, ko imajo pleveli 2-6 listov, zato ga priporočamo v pšenici in ječmenu do konca razraščanja. Najpomembnejše prednosti: 2 mehanizma delovanja, dodano močilo Break Thru delovanje izboljša, nizek odmerek, odmerku prilagojeno pakiranje, enostavna priprava škropilne brozge in hitro raztapljanje, meša se z večino fitofarmacevtskih sredstev, zaradi hitre razgradnje v tleh, ne omejuje kolobarja. BASF od 1865. Spoštujemo tradicijo, ustvarjamo prihodnost. BASF Slovenija d.o.o., Dunajska cesta 111 a 1000 Ljubljana, T: 041 640 246, www.basf.si Distributer: METROB d.o.o., Začret 20a, 3202 Ljubečna; Tel.: 03 7806 330; [email protected]; www.metrob.si PROJEKT OČISTIMO SLOVENIJO 2012 24. MAREC 2012 Namen projekta Očistimo Slovenijo 2012, ki bo letos potekal v soboto, 24. marca 2012, je prispevati k dvigu kakovosti bivanja v Sloveniji. Organizatorji želijo povezati 250.000 prebivalcev Slovenije s skupnim ciljem očistiti iz narave vsaj 10.000 ton odloženih odpadkov. Akcija Očistimo Slovenijo 2012 bo letos izvedena kot del pobude Očistimo svet 2012. Milijoni prostovoljcev bodo takrat del največje okoljske akcije v zgodovini človeštva, akcije, ki bo združila svet, World Cleanup 2012. Bodite del akcije tudi vi in skupaj naredimo nekaj dobrega za našo Slovenijo. Prijave na akcijo Očistimo Slovenijo 2012 potekajo preko spletne strani www.očistimo.si. UVODNA MISEL MLEKARNE NE DAMO, SEDAJ GRE ZARES! Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta družbe Mlekodel d.o.o. S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina »Naše mlekarstvo je treba izboljšati! Ni še dovolj, da priznamo slabost svojih izdelkov, na boljo stran se obrnilo bo naše mlekarstvo šele tedaj, kadar se bodo sedanje priprave in posode nadomestile z novimi, boljšimi, kadar bode ravnanje z mlekom tako, kakor ugaja njegovi naturi in vedi novega časa.« Tako je zapisal v svojih delih Gustav Pirc, znani učitelj mlekarstva, daljnega leta 1884. Slovenski kmetje so skozi čas upoštevali njegove nasvete in tako je pridelava mleka postala odločilna dejavnost v našem kmetijskem prostoru. Že nekaj časa je znano, da želimo zadružniki kupiti večinski delež Ljubljanskih mlekarn, ki ga dobri dve leti prodaja konzorcij lastnikov, zbranih okrog NFD Holdinga, ki prodaja 50,28-odsotni delež. Zadruge imajo danes skupaj s pooblaščenko, družbo Mlekodel, v lasti dober tretjinski lastniški delež mlekarne. Tega dejstva se zadružniki zavedamo, zato smo strnili svoje vrste in se poenoteno podali v nakup ponujenega deleža mlekarne. Mlekodel, d.o.o., je do sedaj skupaj s poslovnim zadružnim sistemom in večino zadrug izpeljal vse zahtevane postopke; podal je nezavezujočo ponudbo ter opravil skrbni pravni in finančni pregled družbe Ljubljanske mlekarne. Sedaj nas čaka še vrednotenje ciljne družbe, kar je potrebno za oblikovanje bodoče zavezujoče ponudbe. Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Te dni potekajo zelo intenzivne aktivnosti pridobivanja finančnih sredstev za večino zadrug, ki so pristopile k nakupu omenjenega deleža. Takoj zatem bomo podali potrebno zavezujočo ponudbo. Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Že Hipokrat je pred več kot 400 leti pred našim štetjem zapisal: »Mleko je najpopolnejša naravna hrana.« Veseli smo, da smo njegovo sporočilo vzeli zelo resno tudi mi zadružniki. Prepričan sem, da bomo kmalu udejanjili svoje želje in postali lastniki Ljubljanskih mlekarn. Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 15. marec 2012 S tem bomo dokazali, da nam ni vseeno, kdo je lastnik mlekarn in kaj bo s kmetijami, ki jim je pridelava mleka glavni vir zaslužka. Tako bomo zagotovili dolgoročni odkup slovenskega mleka po primerni ceni ter potrošnikom kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov na trgovskih policah. ISSN 2232–4038 3 AKTUALNO S TRADICIJO V PRIHODNOST Slovenski zadružniki so se letos že devetintridesetič zbrali na posvetu zadružnikov, ki je potekal 6. in 7. marca 2012 v Portorožu. Letošnji posvet z naslovom »Prihodnja skupna kmetijska politika – S tradicijo v prihodnost« je bil poleg strokovnim vsebinam namenjen praznovanju 140-letnice zadružništva na Slovenskem in 40-letnice ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Letošnje leto pa je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila tudi za mednarodno leto zadrug, ki ga praznujejo zadruge po vsem svetu. ravni samooskrbe s hrano, boljše gospodarjenje z gozdovi ter varovanje naravnega okolja in kmetijskih zemljišč. Po uvodni slovesnosti so udeleženci nadaljevali s posvetom, kjer so zbrane pozdravili mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS, mag. Dejan Židan, predsednik odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje. Na slovesnosti ob mednarodnem letu zadrug in 140-letnici zadružništva na Slovenskem je zbrane udeležence nagovoril dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, ki je prevzel častno pokroviteljstvo mednarodnega leta zadrug 2012 v Sloveniji in podelil jubilejna priznanja zaslužnim zadružnikom. Zadružništvo je pomemben del odgovorov na vprašanja o izhodu iz krize, je v nagovoru poudaril dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije in kot temeljne naloge kmetijstva in zadružništva izpostavil povečanje Udeleženci posveta pridelovalcem boljše pogoje odkupa mleka. Večje sodelovanje mlekarn bi omogočilo boljšo pogajalsko pozicijo v dogovorih s trgovci, izničilo bi izkrivljeno tekmovalnost mlekarn pri javnem naročanju in preprečilo odliv mleka v tujino. Mlekarne pričakujejo, da bodo javni razpisi usmerjeni tako, da bosta imeli prednost lokalna pridelava in predelava, kjer bi posamezne mlekarne oskrbovale javne zavode v svoji okolici. Zagotovljen dolgoročni odkup mleka zagotavlja stabilno pridelavo ter s tem poseljeno in obdelano podeželje tudi na gorskih in hribovskih območjih. Zagotoviti je treba tudi ustrezno promocijo slovenskih izdelkov in osveščenost potrošnikov, ki je ključna za dolgoročno stabilno oskrbo slovenskega trga s slovenskimi izdelki. VEČJO KONKURENČNOST ZAGOTAVLJA SODELOVANJE Mlekarstvo je najpomembnejša panoga v slovenskem kmetijstvu in ena redkih panog, ki omogoča obstoj hribovskim in gorskim kmetijam. Pridelava in predelava mleka sta se v Sloveniji v preteklih letih izjemno razvili in sta primerljivi ali celo boljše kakovosti od evropskega povprečja. Kaj je treba storiti za večjo konkurenčnost predelave mleka v prihodnje, so se slovenski mlekarji pogovarjali na okrogli mizi z naslovom »Kaj storiti za boljšo konkurenčnost mlečne predelave«, ki je potekala na posvetu zadružnikov v Portorožu. Na okrogli mizi, ki jo je povezovala Anemarija Gerold, predsednica strokovnega odbora za govedorejo pri upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije, je sodelovala večina predsednikov uprav slovenskih mlekarn. Udeleženci okrogle mize so govorili o možnostih za večjo konkurenčnost mlekarn, kjer posamezne mlekarne vidijo priložnosti v odpiranju na nove trge, iskanju nišnih proizvodov, proizvodnji inovativnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo in koncentraciji proizvodnje. Sodelovanje mlekarn bi omogočilo racionalizacijo mlečne predelave, boljšo izkoriščenost zmogljivosti mlekarn, zmanjšanje stroškov predelave, kar bi omogočalo konkurenčnejši položaj na trgu in zagotavljalo M. P. in A. J. Udeleženci okrogle mize Joško Ambrožič, predsednik uprave Mlekarna Vipava, Cecilija Lukančič Valič, vodja mlekarne Škofja Loka, Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mlekarna Planika Kobarid, Anemarija Gerold, Cvetana Rijavec, predsednica uprave Ljubljanske mlekarne in dr. Aleš Kuhar, profesor na Biotehniški fakulteti Ljubljana. 4 AKTUALNO NAGRAJENCI ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE Priznanja Zadružne zveze Slovenije ob 140 letnici zadružništva na Slovenskem in mednarodnem letu zadrug 2012 za delo in izjemen prispevek k razvoju zadružništva v Sloveniji po sklepu upravnega odbora zveze so prejeli: NANDE VODE je bil po drugi svetovni vojni kot kmet dolgo let dejaven član različnih zadružnih organizacij, ki so delovale na območju Komende, kjer je njegova domača kmetija. Kot prvi predsednik Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov se je zavzemal za izenačevanje zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev ter pozneje prispeval tudi k ureditvi starostnega zavarovanja kmetov ter prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bil je izvoljen za poslanca v Zboru socialnega zavarovanja tedanje republiške skupščine. Od leta 1980 do 1982 je bil predsednik Zadružne zveze Slovenije in s svojo preudarno besedo prispeval v tedanjih razmerah k prijaznejšemu odnosu kmetijske politike do zadružništva in zasebnega kmetijstva. Pravni fakulteti v Mariboru, kjer se je pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu ukvarjal tudi z zadružnim pravom. Pomembna je njegova analiza pomena zadrug in socialne ekonomije kot nepogrešljivega sestavnega dela socialno-tržnega gospodarstva. Na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v Skupščino Republike Slovenije in postal predsednik Družbenopolitičnega zbora. Z bogatim znanjem in izkušnjami je kot poslanec prepričljivo podprl sprejem Zakona o zadrugah in posebej rešitve za uspešno prilagoditev zadrug novemu poslovnemu in družbenemu okolju po sistemskih spremembah. Pod njegovim uredništvom je izšel tudi prvi komentar Zakona o zadrugah. LEO FRELIH je poklicno pot začel v Kmetijsko-gozdarski zadrugi Cerknica, ki jo je trinajst let vodil kot direktor, od leta 1982 do leta 1996 pa je bil predsednik Zadružne zveze Slovenije. Za časa njegovega predsedovanja je Zadružna zveza Slovenije skupaj z Zvezo hranilno-kreditnih služb Slovenije položila temelje slovenskemu zadružnemu poslovnemu sistemu. Kot predsednik Zadružne zveze Slovenije, član Republiškega komiteja za kmetijstvo in ne nazadnje tudi kot poslanec Zbora občin po volitvah leta 1990 je sooblikoval številne ukrepe na tržnocenovnem, investicijskem, davčnem in socialnem področju, ki so pripomogli k razvoju kmetijstva in zadružništva v času, ko je Zadružna zveza Slovenije delovala kot edina predstavniška organizacija zasebnega kmetijstva. PETER VRISK se je z zadružno tradicijo seznanil že na domači kmetiji, saj so bili že njegovi starši aktivni zadružniki. Kot kmetijski strokovnjak je deloval najprej v kmetijskem podjetju Hmezad, pozneje je devet let vodil Kmetijsko zadrugo Celje. Od leta 1996 je kot predsednik Zadružne zveze Slovenije sprožil in izpeljal mnoge pobude in predloge za krepitev organiziranosti in učinkovitega poslovanja kmetijskih in gozdarskih zadrug. Pomembna so tudi njegova prizadevanja za razvoj in utrjevanje zadružnega finančnega sistema. Z veliko vztrajnostjo in potrpežljivostjo si prizadeva za vzpostavitev prijaznega okolja za razvoj zadrug, kmetijstva, gozdarstva, živilskopredelovalne industrije in podeželja. Prav to je bil razlog, da so mu svetniki leta 2000 ustanovljene Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zaupali dva mandata zapored funkcijo predsednika te zbornice. Leta 2007 je bil izvoljen za podpredsednika Evropskega združenja kmetijskih zadrug in je danes prvi podpredsednik omenjenega združenja, od leta 1997 pa je dejaven član Državnega sveta Republike Slovenije. Nagrajenci s predsednikom države od leve proti desni Mihael Demšar, Nande Vode, dr. Ludvik Toplak, dr. Danilo Türk, Leo Frelih in Peter Vrisk. MIHAEL DEMŠAR je bil prvi poklicni tajnik Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije. Na to mesto je prišel iz kmetijske zadruge Škofja Loka, kjer je več let delal kot finančni in računovodski strokovnjak. Zato je lahko pridobljene izkušnje v zadrugi uspešno uporabil za gradnjo sistema kmetijskih in gozdarskih hranilno-kreditnih služb in njihove zveze, katere direktor je bil vse do upokojitve leta 1999. Gospod Mihael Demšar ima neprecenljive zasluge za uspešno poslovanje hranilnokreditnih služb, ki so z zbiranjem prihrankov kmetov in zadružnih delavcev odločilno podprle proces modernizacije zasebnega kmetijstva. Njegovo poznavanje bančništva, posebnih potreb zadrug in kmetijstva ter ugled v zadružnih in bančnih krogih sta bila poroka tudi za uspešno ustanovitev in poslovanje Slovenske zadružne kmetijske banke, danes Deželne banke Slovenije. Profesor dr. LUDVIK TOPLAK izhaja iz družine, kjer je zadružništvo doma že več generacij. Predaval je na 5 AKTUALNO NOVI IZZIVI ZAHTEVAJO REFORMO SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE Evropska komisija je oktobra 2011 predstavila zakonodajni predlog reforme skupne kmetijske politike, ki ga je dodatno podprla z obsežno analizo možnih alternativnih scenarijev. Do sprejetja uredb in izvedbenih aktov za programsko obdobje 2014–2020 pa bosta sledili še vrsta razprav in prilagajanj ter temeljita razprava v Evropskem parlamentu in Svetu. Predlog nove skupne kmetijske politike, ki letos praznuje že 50 let obstoja, in odzivi različnih javnosti so bili predstavljeni na posvetu zadružnikov v Portorožu. Razlogov za reformo skupne kmetijske politike je več in so povezani z gospodarskimi, okoljskimi in teritorialnimi izzivi. Evropska komisija namerava zastavljene cilje v smeri večje konkurenčnosti, trajnostnega pristopa in večje učinkovitosti doseči z vrsto ukrepov. Evropska komisija želi večjo konkurenčnost evropskega kmetijstva spodbuditi z ukrepi, ki bodo spodbujali inovacije, raziskave, prenos znanja in omogočili vsem kmetom dostop do kmetijskega svetovanja, je izpostavil Willi Schulz Greve, vodja enote za ekonomske analize kmetijstva EU, Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije. Zagotoviti želi boljši položaj kmetov v dobavni verigi živilske industrije, predlaga tudi nabor orodij za obvladovanje tveganj in rezervna sredstva za krizne razmere. Korake k večjemu trajnostnemu pristopu kmetijstva želi Evropska komisija spodbuditi z »zelenim« plačilom, ki predstavlja plačilo za kmetijske prakse, koristne za podnebje in okolje, in z izboljšanjem navzkrižne skladnosti za podnebne spremembe. Evropska komisija pa predlaga tudi vrsto instrumentov za večjo učinkovitost kmetijstva, in sicer preureditev neposrednih plačil ter njihovo prerazporeditev med državami članicami in znotraj države, določitev skupnega strateškega okvira za sredstva EU in poenostavitev politike. Prihodnja skupna kmetijska politika mora ustvariti učinkovit okvir za vodenje kmetijske politike v EU in izvajanje strateških ciljev razvoja kmetijstva v Sloveniji, hkrati pa ponuditi odgovore na nove izzive, je poudaril minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Brez obdelanega in poseljenega slovenskega podeželja ni dolgoročne prihodnosti ne države, ne družbe, ne našega slovenskega naroda. Prof. dr. Emil Erjavec reformo ocenjuje kot korak k podružbljanju kmetijske politike, ki postaja vse manj sektorska in vse bolj družbena. V svetu se vloga EU zmanjšuje, v ospredje prihajajo velike države, kot so Brazilija, Indija, Rusija, Kitajska. K temu prispe- vajo tudi gospodarska recesija v Evropi in javnofinančne težave držav članic, liberalizira se svetovna trgovina in končuje obdobje cenovnih podpor. Krepijo se okoljevarstveni pritiski, na novo se definira kakovost hrane in posledično nova družbena gibanja zahtevajo drugačno skupno kmetijsko politiko. Kmetijstvo in zadružništvo se bosta morali prilagoditi z ekonomsko profesionalizacijo na vseh ravneh, uporabo znanj, okoljsko vzdržnostjo in naravnanostjo kot priložnosti, s tehnološkim razvojem in integracijo tržnih verig na lokalni in nacionalni ravni. Samo 4 % slovenskih kmetov je mlajših od 35 let. Zelo aktivni na področju kmetijske politike so tudi mladi kmetje, katerih slovenski glas v CEJI - Evropskem združenju mladih kmetov zastopa kot njen prvi podpredsednik Rok Sedminek, ki je opozoril, da je v Evropi le 6 % kmetov mlajših od 35 let, medtem ko je ta odstotek za Slovenijo še manjši in znaša le 4 %. Sedminek se je zavzel za prihodnjo skupno kmetijsko politiko, ki bo povečala zanimanje mladih za kmetovanje. A. J. in B. J. SLOVENSKO ZADRUŽNO HRANILNIŠTVO DELUJE ŽE VEČ KOT 140 LET Zadružno gibanje se je v Sloveniji začelo s kreditnimi zadrugami, ki so rešile težave zadolženosti kmetov v drugi polovici 19. stoletja. S svojo vgrajeno zaščito pred sovražnimi prevzemi so določa le temelje za slovensko gospodarsko emancipacijo. Po vojni so bile prisilno likvidirane in od tedaj ni bilo več mogoče ustanoviti kreditnih zadrug, kot jih poznamo v drugih evropskih državah. Nadomestile so jih najprej hranilnokreditne službe, danes pa Deželna banka Slovenije in Kapitalska zadruga kot njena največja delničarka. Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije: »Korenine Deželne banke Slovenije segajo v čase nekdanjih kmečkih zadrug, hranilnic in posojilnic ter hranilno-kreditnih služb. Tako kmetovalci, njihovi družinski člani in zadruge že tradicionalno predstavljajo pomemben delež med strankami banke in njenega največjega lastnika. Tudi v prihodnosti se bomo v banki trudili z ugodno ponudbo, osebnim pristopom in široko mrežo poslovalnic kar najbolje zadovoljiti potrebe in želje naših strank ter tako slediti našemu sloganu »vedno blizu«. P. Ž in S. V. 6 AKTUALNO kjer morajo rejci tekmovati z velikimi podjetji, ki izkoriščajo ekonomijo obsega, odlično infrastrukturo in finančno podporo držav. Slovenski rejci pa imajo proti njim vedno manjšo pogajalsko moč, zato državo pozivajo, da stori vse za ohranitev prašičereje v Sloveniji s subvencijami za ohranitev minimalnega staleža plemenskih svinj in z rejskim znanjem. SLOVENSKI PRAŠIČEREJCI V RESNIH TEŽAVAH Stanje v prašičereji je kritično in ogroža slovensko samooskrbo s prašiči. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu padla pod 35 % in ta padec se bo v letu 2012 še nadaljeval. Na slovenskem trgu imamo farmsko rejo prašičev, organizirano rejo v zadrugah in rejo, ki ni organizirana in se trži na prostem trgu. A. J. Domača prašičereja zadosti manj kot polovico potreb Poraba prašičjega mesa je v Sloveniji vseskozi večja od domače prireje, tako da je naša država tradicionalna neto uvoznica prašičjega mesa. Po vstopu v EU se je ob večji porabi in manjši domači prireji neto uvoz precej povečal. Resne težave so se v slovenski prašičereji pojavile že na prelomu tisočletja, najbolj leta 2003, ko so cene prašičjega mesa drastično padle, predvsem zaradi uvoza velikih količin prašičjega mesa iz Poljske in Madžarske. Takrat je bila samooskrba s prašičjim mesom 70-odstotna. Prašiče je odkupovalo 41 zadrug članic zveze, ki so odkupile skoraj 90 odstotkov vsega statistično evidentiranega odkupa prašičev s kmetij. Da bi preprečili negativne trende upadanja prireje svinjskega mesa in pujskov, je Zadružna zveza Slovenije takrat pripravila vse potrebno za povezovanje slovenskih prašičerejcev pod skupno blagovno znamko »Kmečki prašič«, ki bi pomenila tudi višjo kakovost prirejenega mesa na kmetijah. Večina kmetij, usmerjenih v prašičerejo, je krmila živali večinoma z doma pridelano krmo, prirast prašičev je bil počasnejši, način prireje v hlevih prijazen živalim, sledljivost je bila zagotovljena. Odziv zadrug in rejcev na pobudo je bil takrat zelo skromen. Z vstopom Slovenije v evropske integracije pa se je stanje slovenske prašičereje še poslabšalo in danes so slovenski rejci v zelo težkem položaju. Usodni položaj v slovenski prašičereji je posledica negativnih učinkov globalizacije, ki spodbuja obstoj nelojalne konkurence iz članic EU, Preglednica: Zakol in količina pridobljenega svežega prašičjega mesa ter izvoz in uvoz prašičjega mesa v obdobju od 2003 do 2011 v Sloveniji LETO ZAKOL (št. živali) MESO (ton) UVOZ (ton) IZVOZ (ton) 2003 384.564 31.722 – – 2004 379.213 31.057 – – 2005 369.722 31.120 – – 2006 390.168 32.806 33.277 5.58 2007 405.311 33.187 33.245 9.56 2008 356.927 28.900 36.043 – 2009 274.480 22.233 39.480 1.191 2010 272.420 23.955 40.897 1.520 2011 259.769 22.840 – – Vir: GIZ Meso in izdelki. V preglednici so prikazane količine zaklanih prašičev in pridobljenega svinjskega mesa po letih na organiziranem trgu. Ocenjuje se, da poleg tega na slovenskih kmetijah zakoljejo še okoli 200 tisoč prašičev za domačo rabo. Prašiči pretežno z mešanih kmetij Po začasnih podatkih popisa kmetijstva se je v letu 2010 s prašičerejo v Sloveniji ukvarjalo okrog 26.500 kmetijskih gospodarstev ali 35 odstotkov vseh. To so večinoma kmetije z mešano dejavnostjo, čistih prašičerejskih kmetij je (po podatkih iz leta 2009) med njimi le kakih 130. D. S. Edina avtohtona slovenska vrsta prašičev Krškopoljski prašič 7 AKTUALNO Razpisi za pomoč prašičerejcem Slovenija mora ohraniti zdajšnji obseg proizvodnje prašičjega mesa, samooskrbo z njim pa povečati na okoli 70 odstotkov, je glede na opredelitev delovne skupine za prašičerejo pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje eden od strateških razvojnih ciljev slovenskega kmetijstva do leta 2020. Panoga mora ohraniti tržni delež z mesom in izdelki iz prašičjega mesa na slovenskem trgu ter predvsem razviti konkurenčno prirejo in predelavo, vključno z večjo raznovrstnostjo proizvodov. Delovna skupina za prašičerejo ugotavlja vrsto razlogov – tudi globalnih in stroškovnih – za nezavidljiv položaj panoge pri nas, kot poglavitne pa izpostavlja nizko konkurenčnost, slabo produktivnost, velikostno strukturo rej in stanovsko nepovezanost. Razvojne možnosti so torej predvsem v odpravljanju zaviralcev razvoja, zmanjševanju stroškov, raznovrstnosti proizvodov in tudi v proizvodnji »zelene« energije, so na naše vprašanje o razvojnih možnostih slovenske prašičereje odgovorili s kmetijskega ministrstva. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje zaradi različne strukture kmečkih gospodarstev, ki se ukvarjajo tudi s prašičerejo, nimajo povsem natančnih podatkov, koliko denarja so iz domačih in evropskih virov prejeli rejci prašičev v zadnjih letih. Neposrednih subvencij iz virov EU rejcem ni bilo, so pa kmetije lahko pridobile sredstva, ki jih je EU namenjala za neposredna plačila in v podporo tržnim ukrepom za izboljšanje položaja panoge. Kot pomoč za premostitev krize je naše kmetijsko ministrstvo v letu 2010 med ostalim namenilo 674 tisoč evrov tudi 287 kmetijskim gospodarstvom, ki se ukvarjajo s prašičerejo. Pred tremi leti pa je bil objavljen razpis iz programa razvoja podeželja, ki je rejcem prašičev za prilagoditev svojih kmetij evropskim standardom omogočal dostop do 6 milijonov evrov evropskih sredstev. Doslej je bilo odobrenih 65 odstotkov razpisanih sredstev, izplačanih pa le 30 odstotkov na razpisih odobrenega denarja. Lani je bil objavljen tudi razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Na podlagi prispelih vlog so prašičerejci pridobili le 10,4 odstotka razpisanih sredstev. Kot eden od 7.374 podpisnikov peticije za ohranitev prašičereje, ki so jo podporniki konec februarja letos poslali v Državni zbor in z njo državo pozivajo k ukrepanju, predsednik GIZ Mesne industrije Slovenije Boris Jež opozarja, da lahko z upadanjem te panoge država izgubi 1.500 delovnih mest, samooskrba s svinjskim mesom pa lahko pade še pod zdajšnjih 35 odstotkov. Fotografija arhiv Evropske komisije Z raznolikimi proizvodi bodo uspešnejši »Okrepiti bi morali vertikalne povezave, izdelke iz slovenske svinjine bi morali narediti prepoznavnejše, rejcem in predelovalcem pa bi morali omogočiti dovolj akumulacije za razvoj panoge,« poudarja Boris Jež. Franc Pribožič, rejec in predsednik odbora za prašičerejo pri KGZS: »Zdaj smo na razpotju: ali bomo prašičerejci skupaj z državo hitro sprejeli določene ukrepe ali pa bomo morali rejci drastično zmanjšati število živali, kar bo sčasoma pripeljalo do dviga cen prašičjega mesa. Rejci bi se morali bolj povezati in si jasno začrtati tržne poti, država pa bi morala pomagati predvsem s spodbudami rejcem plemenskih svinj in z ugodnejšim kreditiranjem zaradi novih standardov potrebne prenove hlevov. O težkem položaju rejcev pa zgovorno priča podatek z naše kmetije, na kateri redimo okoli tisoč prašičev, s prodajo mesa in mesnih izdelkov pa smo ustvarili 160 tisoč evrov prometa in 34 tisoč evrov izgube.« Franc Kuri, rejec zadružnik iz Cogetincev: »Prašičereja je v resni krizi, o čemer pričajo tudi podatki, da se od nekdaj 46 tisoč kmetij zdaj ukvarja z rejo prašičev le še kakšnih 3.200, od prej sedmih pa le še trije veliki mesnopredelovalni sistemi. Panogo bi po mojem morali ohranjati na družinskih kmetijah, ki pridelajo osnovno krmo pretežno same in zagotavljajo zaključeno rejo prašičev od svinj mater do pujskov. Država naj rejcem pomaga pri ohranjanju plemenskih svinj, po vzoru Avstrije in Madžarske pa naj prožneje razpisuje tudi sredstva za prepotrebne investicije, ki jih morajo prašičerejske kmetije v zelo kratkem času izvesti, da bodo zadostile evropskim standardom.« Marjan Hergan, predsednik odbora za prašičerejo pri ZZS: »Temeljito bi morali analizirati vzroke, ki so pripeljali do tako velike krize v naši prašičereji, in se dogovoriti, kaj storiti za ohranitev panoge. Seveda čaka veliko dela prašičerejce same, a tudi država bi morala pomagati. Predvsem s tem, da bi tam, kjer ima pristojnosti – na primer pri odvozu klavničnih odpadkov – pomagala zmanjšati vzporedne stroške proizvodnje, in da bi s svojim vplivom in osveščanjem o pomenu doma pridelane hrane omogočila domačim proizvajalcem oskrbovati šole in druge večje porabnike.« 8 D. S. NOVICE PRIDELOVALCI ZELENJAVE ZA SKUPEN NASTOP NA TRGU PROMOCIJA DOMAČE HRANE JE ZDRUŽILA KRALJICE IN PRINCESE SLOVENIJE Možnosti skupnega nastopa zadrug na trgu z zelenjavo in predlogi za skupno embalažo, s katero bi zagotovili večjo prepoznavnost slovenske embalaže na trgovskih policah, sta bili osrednji temi srečanja članov strokovnega odbora za zelenjadarstvo pri Zadružni zvezi Slovenije. Dogovorili so se za način trženja zelenjave in pristop za pogajanja s trgovskimi verigami ter predlagali, da se poiščejo ponudbe za embalažo in njeno označevanje. Pripravili bodo tudi predlog pogodbe za tesnejše sodelovanje zadrug pri odkupu in prodaji sveže zelenjave. V nadaljevanju je sledilo srečanje s predstavnikom največjega slovenskega trgovca, kjer se iščejo skupne poti za večje sodelovanje na področju trženja slovenske zelenjave, povezano trženje zelenjave v okviru zadrug in enakopravnejše pogoje odkupa tako za kmete kot zadruge. Pogovori so se nadaljevali v okviru delovne skupine zelenjavna veriga, ki je potekala na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so novega ministra seznanili z aktivnostmi in težavami sektorja. V Savinjski dolini so se 25. februarja 2012 zbrale kraljice in princese Slovenije, da bi s promocijo domače hrane potrošniku čim bolj približale slovenske kmetijske in živilske proizvode. Srečanje, ki je bilo že drugo letos, sta organizirali Zala Povše, hmeljska princesa, in Vesna Črepinšek, mlečna kraljica 2011. Zbrane kraljice in princese so si najprej ogledale Mlekarno Celeia v Arji vasi, nato Ekomuzej v Žalcu, kjer jih je sprejel župan občine Žalec. Osrednji del srečanja je bil namenjen hmeljarstvu, ki so ga predstavili Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, in hmeljarski starešine. Po kratkem postanku na hmeljarski kmetiji Povše v Podlogu so kraljice in princese Slovenije ponudile v pokušino domače proizvode v trgovskem centru v Celju. Srečanje so zaključile z željo, da bi taki dogodki postali tradicionalni, številčno obiskani in da bi vključevali čim več kmetijskih in živilskih panog. Fotografija: arhiv Zala Povše B. J. Celotna problematika je bila predstavljena tudi na posvetu zadružnikov v Portorožu. Ključna vprašanja, ki jih je treba rešiti, so predvsem zagotavljanje sledljivosti zelenjave v Sloveniji in enotnega certificiranja, dostop do fitofarmacevtskih pripravkov, ki so dovoljeni tudi v drugih državah članicah, ureditev zakonodaje na področju javnih razpisov, vzpostavitev tehnoloških centrov za zelenjavo, sodelovanje s trgovino in pripravo zakonodaje o organizacijah proizvajalcev prilagojene slovenskim razmeram. M. P. in M. A. Srečanja so se udeležile druga kogovska vinska kraljica Aleksandra Kelemina, vinska kraljica radgonsko-kapelskih goric Andreja Plohl, mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter, ljutomerska vinska kraljica Sandra Vučko, druga cerkvenjaška vinska kraljica Tina Rajh, cvičkova princesa Jasmina Podlesnik, svečinska vinska kraljica Anita Šerbinek, kraljica metliške črnine Sandra Kapušin, ptujska vinska kraljica Monika Rebernisek, hmeljarska princesa Zala Povše in mlečna kraljica 2011 Vesna Črepinšek. CENE GOVEJEGA MESA SE DVIGUJEJO Na trgu govejega mesa so se cene tako v Sloveniji kot tudi v EU v preteklem obdobju gibale na visoki ravni. Lani so bile cene višje od večletnega povprečja in tudi letos so cene govejega mesa višje od enakega obdobja lani. O tem so konec februarja razpravljali člani strokovnega odbora za govedorejo pri Zadružni zvezi Slovenije. V zadnjih dveh letih je EU postala neto izvoznica govejega mesa, saj se je izjemno povečal izvoz govejega mesa zlasti v Turčijo, na drugi strani pa se je zelo zmanjšal uvoz govejega mesa iz Južne Amerike, ki je bila v preteklih letih glavna dobaviteljica EU. M. P. 9 INTERVJU S TRAJNOSTNIM RAZVOJEM DO VEČJE UČINKOVITOSTI Intervju s Paolom Brunijem, predsednikom Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA, visokim funkcionarjem v številnih vodilnih zadrugah v Italiji in po Evropi ter dejavnim predstavnikom v številnih evropskih inštitutih. Skupna kmetijska politika do leta 2020 dobiva novo podobo, nahajamo se v veliki gospodarski krizi. Kmete in zadruge čakajo pomembni izzivi, predvsem kako zagotoviti ustrezno prehransko varnost ob naraščajočem povpraševanju po hrani, kako povečati produktivnost in učinkovitost kmetijstva z upoštevanjem varovanja naravnih virov in podnebnih sprememb ter kako zagotoviti ustreznejša razmerja v prehranski verigi v korist kmetov in njihovih zadrug. O vsem tem smo se pogovarjali z uglednim poznavalcem evropskega kmetijskega in zadružnega sektorja, gospodom Paolom Brunijem. Kot dober poznavalec evropskega kmetijstva, kako ocenjujete razmere v evropskem kmetijstvu in agroživilstvu v času krize? Če želi kmetijski sektor Evropske unije v prihodnjih letih zadovoljiti interese družbe, se mora lotiti dveh glavnih izzivov. Prvič, kako zagotoviti prehransko varnost kljub naraščajočemu povpraševanju v svetu, omejenim virom zemlje in vode ter podnebnim spremembam. In drugič, kako prispevati k še kako potrebni gospodarski rasti in zaposlovanju. Odgovor najdemo v povečanju produktivnosti in učinkovitosti evropskega kmetijstva, in to na trajnostni način. Temu bi lahko rekli »trajnostna intenzifikacija«. Kmetje si želijo čim večji dobiček s trga. Vendar jim trenutna neuravnovešena prehranska oskrbna veriga ne dopušča, da bi ta cilj dosegli. Zato je pomembno, da s skupnimi močmi v zadrugah utrdimo položaj kmetov v prehranski verigi, prispevamo k bolj zgoščeni oskrbi in povečamo dodano vrednost njihovih izdelkov. Ste predsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA. Kako lahko zadružništvo prispeva k hitrejšemu izhodu iz krize? Struktura upravljanja zadrug prispeva k boljši odpornosti proti gospodarski krizi. Članom dovoljuje bolj 10 AKTUALNO INTERVJU demokratičen nadzor in omogoča investicije z nižjim tveganjem, ko se odziva na potrebe trga in članov. Cilj kmetijskih zadrug je pridobiti boljši delež vrednosti v prehranski verigi. Da bi to dosegli, je ključnega pomena sodelovati v aktivnostih, ki dodajajo vrednost proizvodnji njihovih članov. To lahko dosežemo z ustvarjanjem močnih blagovnih znamk ter podpiranjem komunikacije in promocije. Ta strategija zahteva obsežna finančna sredstva, s katerimi lahko zadruge bolje upravljajo, saj omogočajo kmetom skupno financiranje. Kakšno je vaše mnenje o smernicah nove skupne kmetijske politike do leta 2020? Predlogi Komisije zahtevajo »več ozelenitve«, kar kmetom nalaga nadaljnje obvezne okoljske omejitve in pri tem ne upošteva vpliva na prehransko varnost, kar bo vsekakor omejilo sposobnost kmetov pri doseganju teh ciljev. Da neposredna plačila prejemajo le aktivni kmetje, je pozitivno, vendar morajo imeti države članice več svobode pri odločanju o najprimernejšem načinu doseganja tega cilja. Glede kmetijskih zadrug menim, da zakonski predlogi Komisije že prepoznavajo domet za razvoj več organizacij proizvajalcev (predvsem zadrug), ki bodo ustanovljene in bodo delovale na vseh področjih kmetijstva. Vendar je treba natančneje opredeliti organizacije proizvajalcev, njihov namen, naloge in jamstvo »pravne varnosti« pod skupnim zakonom o konkurenčnosti, da se bodo lahko okrepile. Potrebujemo tudi določene ukrepe, da bi se izognili nepoštenim in neprimernim poslovnim praksam v prehranski verigi. Splošni pristop Komisije, ki se nanaša na politiko razvoja podeželja v EU, ocenjujem kot korak v pravo smer, še posebej uvajanje šestih posodobljenih prednostnih nalog. Vendar Komisija ne ponuja zadostnih ukrepov, usmerjenih v doseganje novih izzivov, ki so pred nami. Čeprav je Komisija jasno poudarila pomembnost poenostavitve, bodo številni predlogi prispevali k manjši preglednosti sistema ter bodo v večje breme kmetom in vladam. Paolo Bruni z družino Paolo Bruni na lovu Fotografije: osebni arhiv Paolo Bruni PAOLO BRUNI OSEBNO Paolo Bruni se je rodil v kraju Portomaggiore v italijanski provinci Ferrara leta 1959. Izhaja iz družine živinorejcev z dolgoletno tradicijo. V mladosti je delal na domači kmetiji, kjer je s pridom uporabljal znanje, pridobljeno med študijem agronomije. Skupaj z mlajšim bratom sta ustanovila podjetje L’erba del Persico, ki se na območju Italije in Romunije ukvarja s kmetijsko in trgovsko dejavnostjo v sektorju sušenih izdelkov in kmetijstva. S soprogo Paolo imata dve hčeri, Carlotto in Eleonoro. Že kot otrok je z navdušenjem in odgovornostjo skrbel za konje na kmetiji svojih staršev, kar se je razvilo v strast za konjerejo. Najraje prebira biografije znanih ljudi. Rad ima mirne kraje, pozimi gorske regije, kjer se lahko poda na tek na smučeh, poleti rad jadra in se sprehaja po gozdu. Njegova konjička sta tudi jahanje in lov. Leto 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto zadrug. Kakšno je vaše sporočilo slovenskim zadružnikom? Odločitev Združenih narodov je enkratna priložnost, da opozorimo na prispevek zadružništva pri doseganju izzivov, ki skrbijo družbo. Odgovoriti je treba na globalne družbeno-gospodarske, okoljske in izredno pomembne prehranske izzive. Zato v letu 2012 organiziramo številne dogodke, da bi poudarili prispevek poslovnega modela zadrug pri doseganju teh izzivov. Slovenske zadruge pa bi lahko izkoristile to priložnost ter predstavile slovenski javnosti in potrošnikom svoj prispevek pri pomoči kmetom in odzivih na izzive trga. mag. Anita Jakuš 11 STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Andrej Rajh, direktor DBS Leasinga dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak PREDNOSTI POSLOVNEGA NAJEMA Vse zahtevnejši trg na področju kmetijskih dejavnosti zahteva hitro prilagajanje tržnim razmeram in nenehen razvoj. Zato je hitra pridobitev sredstev za opravljanje novih dejavnosti oziroma razvoj toliko pomembnejša. Če vas zanima predvsem uporaba predmeta lizinga, ne pa tudi njegov dejanski nakup, je poslovni najem za kmetijsko dejavnost (kmetijska mehanizacija, traktorji ipd.) prava rešitev. Ta oblika lizinga vam omogoča hitro pridobitev sredstev za opravljanje novih dejavnosti in s tem visoko odzivnost na zahteve trga ter tudi natančno spremljanje in planiranje stroškov. Prednosti: • najem z minimalnim finančnim vložkom, • v najem sta vključena registracija in zavarovanje, • v najem je vključeno servisiranje, • v najem je vključen asistenčni klicni center za pomoč, • mesečni obroki najemnine za ves čas najema so fiksni, • zunajbilančno vodenje (ne obračunavate amortizacije). S poslovnim najemom pridobite pravico do uporabe predmeta lizinga, ne pa tudi pravice do njegovega lastništva po izpolnitvi pogodbenih obveznosti. Poslovni najem je primeren tako za kmetovalce kot za podjetja, saj omogoča zunajbilančno financiranje in uporabo predmeta najema za dogovorjeno obdobje. Vaš mesečni strošek je fiksna mesečna najemnina. Za določitev višine najemnine je pomembna določitev preostanka vrednosti predmeta najema, ki se giblje v okviru tržnih cen, amortizacijske dobe in dobe uporabnosti predmeta najema. Najemojemalec, ki je registriran davčni zavezanec, lahko uveljavlja vračilo plačanega DDV samo, če za predmet najema velja odbitna postavka za davek. ODSTOPNINA Obligacijski zakonik postavlja načelo, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Stranki pa se lahko ob sklenitvi pogodbe posebej dogovorita, da ima ena ali lahko tudi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe tako, da drugi strani da odstopnino ali skesnino. Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati, ko poda izjavo o odstopu. Če ni dogovorjeno, do kdaj lahko upravičena stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe, lahko upravičena stranka to stori vse dotlej, dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti. V zvezi z odstopnino zakon določa še dve pravili, ki izhajata iz načela vestnosti in poštenja. Tako stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka) in izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe. Izjave o odstopu in odstopnine pa upravičena stranka ne more dati več potem, ko upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke, ko torej s takšnim nedvoumnim ravnanjem ustvari pri drugi stranki vtis, da bo sama vztrajala pri pogodbi. KAJ JE ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE? Obstaja več vrst oziroma oblik življenjskega zavarovanja, ki se razlikujejo tako glede vsebine kot tudi oblike zavarovanja. Življenjsko zavarovanje za doživetje je oblika življenjskega zavarovanja, pri katerem zavarovalnica izplača zavarovancu zavarovalno vsoto le v primeru, da ta preživi v življenjskem zavarovanju dogovorjeno obdobje. Namen takega zavarovanja je izključno varčevanje, pri čemer so vplačana sredstva v upravljanju pri zavarovalnici in v konzervativnih manj tveganih naložbenih oblikah (depozitih, obveznicah). Ravno nasprotno pa je po vsebini življenjsko zavarovanje za primer smrti. Ta ne predstavlja varčevanja, ampak izključno zavarovanje za tveganje smrti. V primeru, da pride do smrti zavarovanca, upravičenci dobijo izplačano zavarovalno vsoto, kot jo določa zavarovalna polica, v primeru preživetja pa zavarovanec ni upravičen do nikakršnega izplačila. V praksi so najpogostejša mešana življenjska zavarovanja, ki vključujejo mešanico zavarovanja za primer smrti in varčevanja – gre torej za kombinacijo zavarovanja za primer smrti in zavarovanja za doživetje. Če zavarovanec izbere mešano življenjsko zavarovanje, ki v okviru zavarovanja za doživetje predvideva nalaganje tistega dela sredstev, ki je namenjeno varčevanju v bolj tvegane naložbene oblike (sklade, delnice), potem takemu zavarovanju rečemo naložbeno življenjsko zavarovanje. A. G. 12 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO NACIONALNI PROGRAM ZAŠČITE KRANJSKE ČEBELE zagotoviti trajno zdravstveno varstvo in kontrolo stanja čebeljih družin in optimalno izkoriščanje čebeljih paš ter spodbuditi ljudi k čebelarjenju. Da bi se v oblikovanje programa vključili tudi strokovna in širša javnost, je bil Nacionalni program zaščite kranjske čebele v Sloveniji posredovan v javno razpravo. Ob zaključku razprave je ministrstvo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije na Brdu pri Lukovici konec februarja organiziralo posvet, ki se ga je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Na njem je med drugim izpostavil različne ukrepe, s katerimi ministrstvo omogoča kontinuirano in kar se da celostno podporo čebelarstvu in vsem čebelarjem. Prisotni na posvetu so se strinjali, da program pomeni korak v pravo smer in da ga za ohranitev kranjske čebele potrebujemo, vendar še vedno ostajajo deljena mnenja o tako imenovanih ekotipih in tudi o prostem pretoku genskega materiala znotraj Slovenije v luči ohranitve biodiverzitete kranjske čebele. Nacionalni program zaščite kranjske čebele v Sloveniji je dostopen na spletni strani www.mko.gov.si. Čebelarjenje ima v Sloveniji dolgo tradicijo in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se zaveda pomena ohranjanja čebel in dejstva, da je k temu treba pristopiti celovito. Zato je tudi na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ki je s peticijo v letu 2010 opozorila na ogroženost kranjske čebele, skupaj s strokovnjaki začelo s pripravo Nacionalnega programa zaščite kranjske čebele v Sloveniji. Nacionalni program bo predstavljal nadgradnjo že obstoječih ukrepov na področju čebelarstva z dolgoročnim ciljem ohraniti kranjsko čebelo na ozemlju Slovenije. Prvi glavni cilj nacionalnega programa zaščite kranjske čebele je ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele ob ohranitvi obstoječe diverzitete. Nujno je, da populacijo kranjske čebele v Sloveniji ohranimo in da vzpostavimo pogoje, ki jo bodo varovali pred pritiski sosednjih ras čebel. Drugi glavni cilj nacionalnega programa je ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji. Zato je treba zmanjšati izgube čebeljih družin zaradi bolezni, Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE TUDI LETOS SODELUJE V PROJEKTU OČISTIMO SLOVENIJO 2012 Akciji Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekala 24. marca, se pridružuje tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Ideja skupnega vseslovenskega projekta je povezati vse, ki bi radi pomagali in s skupnimi močmi spremenili Slovenijo na bolje. Tudi v ZGS verjamemo, da smo združeni močnejši v prizadevanjih za čistejšo Slovenijo. Akcija je letos del svetovne pobude Očistimo svet 2012. Milijoni prostovoljcev bodo na ta dan del največje okoljske akcije v zgodovini človeštva. Cilj projekta je povezati 250.000 prebivalcev Slovenije s skupnim ciljem očistiti iz narave vsaj 10.000 ton odloženih odpadkov ali eno 20-litrsko vrečo na vsakega državljana! Gozdarji se z nelegalnimi odlagališči ukvarjamo vse leto. Največ dela opravimo pri iskanju nelegalnih odlagališč in njihovem vnosu v kataster. Na terenu pri tem sodeluje več kakor 400 gozdarjev. S tem izpolnjujemo svoje poslanstvo in svojo dolžnost, to sta ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov. Gozdarji imamo tu prednost, saj s svojimi zaposlenimi dobro obvladujemo gozdni prostor. Ob svojem rednem delu preverjamo stanje nelegalnih odlagališč in vse spremembe vnesemo v digitalni kataster. Stalno obveščamo pristojne službe za sanacijo divjih odlagališč. Revirni gozdarji popisujejo divja odlagališča že vrsto let. Če na divjem odlagališču v gozdu opazimo nevarne odpadke, o tem takoj obvestimo okoljskega inšpektorja. Redno obveščamo tudi gozdarsko inšpekcijo. Poleg rednega evidentiranja odlagališč bomo aktivni tudi na dan akcije. Svojo vlogo vidimo predvsem v usmerjanju prostovoljcev na dan akcije do lokacij nelegalnih odlagališč odpadkov v gozdu, seveda pa bomo tudi sami sodelovali pri odstranjevanju odpadkov. Žal takšne akcije nimajo pravega učinka, če se odpadki vedno znova znajdejo v naravi. Gozdarji pozivamo vse, da ne odlagajo smeti v naravno okolje. Vabimo vas, da se nam v akciji pridružite. Status projekta lahko spremljate na spletni strani projekta www.ocistimo.si. Besedilo in fotografija: Borut Debevc, Zavod za gozdove Slovenije 13 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS VSA PREHRANA SE ZAČNE V DOMAČI KUHINJI PARTNERSTVO IN DRUŽINA Gibanje ali telesna vadba sta za naše zdravje izjemno pomembna. Brez telesnega naprezanja je slabši izkoristek hranil iz hrane, ki jo pojemo. Lahko jemo še tako »zdravo« hrano, ki bo sicer poskrbela, da bodo osnovne funkcije telesa delovale normalno, a v mišice, ki bodo samo sedele na stolu, se ne bo naložila. Pa ne bodo »zasedene« samo mišice, manj »gibčni« bodo tudi možgani. Telesna vadba je torej pomembna tako za naše telesno kot tudi duševno zdravje. Spomnim se, kako so se najini otroci obremenjevali s tem. V vrtcu so risali risbice, pozneje so iskali poceni kič in »šparali« denar iz žepnin. Imela sem kar nekaj prijateljic, ki so ta dan odhajale skupaj ven na večerjo. Stran od družine – s prijateljicami. Bilo mi je smešno, kakšen smisel ima materinski dan praznovati skupaj s prijateljicami. Zato sem zgodbo obrnila. Otrokom sem povedala, da ne pričakujem nobenih daril in da je to materinski dan. Jaz ga razumem, da si mamice vzamemo čas, ki ga posvetimo družini. Poseben – posvečen čas. Zato takrat pridem bolj zgodaj domov in z otroki skupaj počnem stvari, ki jih imajo radi. Dam jim občutek, da imajo mamico. Seveda je tudi očka dobrodošel v naši družbi. Posebnost tega dne je, da skupaj pripravimo večerjo, okrasimo mizo, posedimo ob svečkah in si povemo, zakaj smo hvaležni, da smo skupaj. Na ta dan se še posebej potrudim in sem dobrovoljna Mama z veliko začetnico. Materinski dan po materinsko Sodobna družba je telesno nedejavna družba Sodobna družba našemu telesu s svojim lagodnim, v prvi vrsti »sedečim« slogom življenja, ki ga »oplemeniti« še stres, ne koristi. Zato se številni vedno bolj zavedajo zdravstvenega pomena telesne vadbe, nekaj pa je naredila tudi moda. Gibanje je danes postalo moderno! Moderno pa je postalo tudi uživanje posebnih živil in raznih prehranskih nadomestkov in dodatkov. Ob tem se malokdo vpraša, kako so preživeli naši predniki, ki so trdo fizično delali, veliko več kot današnji povprečni rekreativec. Ob tem pa so imeli tudi čvrste mišice, ki bi bile v ponos marsikomu, ki prelaga uteži v fitnesu. Najprej poskrbimo za uravnoteženo prehrano Odgovor je relativno preprost. Osnovni vir hranil za čvrste mišice prihaja iz normalne, uravnotežene prehrane. Ni ga praška, ki bi nadomestil vse hranilne vrednosti normalnih živil. Zato se priprava na vsako telesno aktivnost začne v domači kuhinji z rednimi obroki. Kadar pa so telesne obremenitve še posebej velike, obroke hrane posebej skrbno načrtujemo in poskrbimo, da je v njih zastopanih zadosti energetskih snovi za uspešno fizično delo in beljakovinskih virov, ki neposredno pripomorejo k regeneraciji telesa po naporu. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal Najstarejša praznovanja, posvečena materam, segajo vse do antičnih časov. Sodobna praznovanja materinskega dne pa so se začela leta 1910 v ZDA. V Evropo je navada praznovanja materinskega dne prišla po prvi svetovni vojni. V Sloveniji se je praznovanje materinskega dne uveljavilo po letu 1991. Slovenija praznuje materinski dan 25. marca in je edina država, ki praznuje ta praznik na ta dan. IZ ZAKLADNICE NARAVE LANENO SEME naj bo vedno na mizi Laneno seme pozitivno vpliva na celoten organizem. Uravnava holesterol, odpravlja zaprtje, ščiti pred rakom ter boleznimi srca in ožilja. Je odličen vir mineralov in fitoestrogenov, laneno olje pa je bogato z omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Laneno seme skrbi za zdravo srce, saj pripomore k zniževanju tveganja za srčne bolezni, preprečuje poškodbe ožilja in celo srčno kap, povečuje raven koristnega holesterola HDL ter zmanjšuje raven škodljivega holesterola LDL, uravnava krvni tlak in raven trigliceridov v krvi. Laneno seme preprečuje nastanek raka in diabetesa tipa 2, pomaga pa tudi pri lajšanju težav, povezanih z menopavzo. Pater Ašič je laneno seme priporočal tudi pri zdravljenju mehurja in ledvic. Ob napadih revme in protina je priporočal obkladke iz vročega lanenega semena. Priporočal ga je tudi kot preventivo pred nastajanjem ledvičnih in žolčnih kamnov. Zmleto seme z medom očisti pljuča, pozdravi kašelj in hripavost ter odvaja brez bolečin. Laneno seme je priporočljivo uživati redno vsak dan, eno ali dve veliki žlici. Zraven pa je priporočljivo popiti veliko tekočine. Seme moramo dobro prežvečiti, lahko ga zmeljemo ali uživamo laneno olje. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 14 PREDSTAVLJAMO V sklopu upravne stavbe v Lescah imajo zadružno trgovino, kjer člane zadruge in okoliške kmete zalagajo z repromaterialom, ponujajo pa tudi široko ponudbo programa za vrtičkarje. Že tri leta pa vsak petek in soboto ob upravni stavbi pripravljajo kmečko tržnico, na kateri se predstavljajo pridelovalci in proizvajalci, ki so člani zadruge, in drugi okoliški kmetje. VEČ KOT 50 LET TRADICIJE PRIDELAVE JABOLK Kmetijsko-gozdarska zadruga Sava, z.o.o., Lesce, deluje od leta 1964 in danes vključuje 118 članov. Zadruga zajema področje od Rateč do Radovljice, manjši del pa tudi Naklo, Duplje in Zavrh. Osnovna dejavnost zadruge je prireja mleka na dveh posestvih v Poljčah in na Bledu. Pred sedmimi leti so v Poljčah odprli zbirni center surovega mleka za prodajo mleka iz lastnih posestev ter odkupljeno mleko pridelovalcev. Zadruga v sadovnjaku Resje prideluje jabolka, v manjši meri pa tudi hruške, slive in orehe. Iz lastnih jabolk, pridelanih na naravi prijazen način, izdelujejo jabolčni sok in kis. Rabič Slavko, predsednik KGZ Sava Lesce: »V prihodnje bo zadruga Sava Lesce svoji osnovni dejavnosti skušala dodati dejavnost, ki bo prinašala visoko dodano vrednost in bo s tem dobra finančna opora osnovnemu poslanstvu naše zadruge.« Več o zadrugi in njeni ponudbi si lahko preberete na www.kgz-sava.si. Fotografiji: arhiv Sava Lesce Sadovnjak Resje, Fotografija: arhiv Tatjana Zupan REZ SADNEGA DREVJA Pomlad se nezadržno bliža in narava se prebuja. Kmalu bo na vrtu preveč dela, da bi ga sproti postorili. Eno od najpomembnejših del v sadnem vrtu je rez sadnega drevja, ki jo moramo opraviti ob pravem času. Z rezjo drevo oblikujemo in vzpostavimo ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Vsaka sadna vrsta ima pri rezi svoje značilnosti in zakonitosti. Najprimernejši čas za rez Fotografija: arhiv Tatjana Zupan pečkarjev je v času mirovanja, takoj ko popusti hud mraz in ni nevarnosti poškodb zaradi mraza. Drevesa, ki rastejo slabše in imajo manjše število enoletnih izrastkov, režemo prej, da spodbudimo rast, tista pa, ki imajo veliko število lanskoletnih poganjkov in močno rastejo, pa režemo pozneje. Drevo, ki ga želimo obrezati, si najprej ogledamo. Zanima nas, kakšna je gojitvena oblika, ali je zdravo, kako raste in koliko ima rodnega nastavka. Z obrezovanjem ponavadi začnemo od zgoraj navzdol. Pazimo, da so zgornje veje krajše in šibkejše od spodnjih, tako da ima drevo obliko stožca. Najprej izrežemo predebele in odvečne veje. Ostale veje naj imajo obliko trikotnika. Izrežemo premočne enoletne poganjke, ki izraščajo navpično navzgor iz hrbtov vej, tiste, ki rastejo v notranjost krošnje in jo senčijo. Enoletnih poganjkov ne krajšamo, ker s tem povzročimo, da se krošnja zgosti in plodovi nimajo dovolj sonca. Izrežemo tudi star zverižen rodni les oziroma ga samo razredčimo. Mlade enoletne poganjke, ki smo jih pustili za obnovo rodnega lesa privežemo v vodoravno lego. Na koncu si drevo še enkrat ogledamo, popravimo, če je še kaj potrebno, in poberemo porezane veje iz krošnje. Svetuje Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje KGZ Sava Lesce 15 ZANIMIVOSTI KAR ŽE V SUŠCU ZELENI, SE RADO POSUŠI Star vremenski pregovor pravi takole: »Če sušca živinče po travniku nori, mali ga traven (april) spet v hlev spodi«. Staro slovensko ime sušec za mesec marec pomensko opozarja na čas, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče začeti obdelovati. Ime sušec je v svojih rokopisih uporabljal že Primož Trubar, Jurij Dalmatin je uvedel ime brezen, med drugimi imeni (postnik, ebehtnik) pa se je nekaj časa za marec pojavljalo tudi ime brstnik. Če tega nismo storili že jeseni, v marcu obrežemo trto, očistimo in precepimo sadno drevje ter posadimo mlado sadno drevje in grmičevje. Prej ko bo drevje v zemlji, bolje bo, opozarja Slovenska stoletna pratika. Marca, ko je že dovolj toplo, je tudi čas za predspomladansko škropljenje proti škodljivcem, pri čemer moramo paziti, da pred škropljenjem iz brstov že kuka konica lističa. Ko se zemlja otopli, začnemo s prekopavanjem gredic. Presadimo drobnjak, hren in druge večletne rastline, v toplo gredo posejemo mesečno redkvico, glavnato solato in berivko, peteršilj, korenček, zeleno, zelje, ohrovt, papriko in paradižnik, v toplejših krajih pa na prosto grah, črni koren, pastinak in špinačo, vendar gredice prekrijemo z vrtno tkanino. Proti koncu meseca sejemo čebulček, česen in krompir. V zabojčke na okenske police sejemo enoletnice in čebulnice, ki jih bomo pozneje presadili v vrt, čas je tudi, da presadimo sobne lončnice. Ko sneg skopni, pograbimo in zrahljamo vrtno trato. D.S. 22. marec – svetovni dan voda Generalna skupščina Združenih narodov je 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Na ta dan vsako leto več pozornosti namenimo vodi kot temelju življenja na zemlji. »Voda in varnost preskrbe s hrano« je geslo letošnjega dneva vode, s katerim želi Generalna skupščina Združenih narodov poudariti ustrezne ukrepe za varčevanje z vodo na vseh stopnjah dobavne verige, od proizvajalca do potrošnika. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ZANIMIVOSTI AKTUALNO TEK NA SMUČEH DRSALNA TEHNIKA Drsalna tehnika teka na smučeh se je razvila šele v zadnjih 30 letih s širše in bolj urejenimi tekaškimi progami. Za razliko od klasične tehnike je hitrejša in zahteva dobro ravnotežje. Ker pa nam smuči zanjo ni treba mazati z mažami, kot jih moramo pri klasični tehniki s smučmi »classic«, pa je ta tehnika pogosto bolj priljubljena. V mesecih, ko snega ni, pa lahko tako klasično kot drsalno tehniko vadite na tekaških rolkah, ki so najboljši približek tekaškim smučem. Tehnika teka pri drsalni tehniki: V drsalni tehniki, kjer so smuči večinoma v škarjastem položaju, tečemo po širokem delu proge. Pri drsalni tehniki sta najbolj uporabna enojni in dvojni drsalni korak. Pri enojem drsalnem koraku, ki je primeren za vodoravni teren, se izmenično odrivamo z nogami ob vsakokratnem soročnem odrivu z rokami. Dvojni drsalni korak uporabljamo v dveh različicah, ki se razlikujeta glede na teren in način gibanja tekača. Pri daljšem dvojnem drsalnem koraku se ob izmeničnem odrivanju z nogami soročno odrivamo na vsak drugi drsalni korak. Značilnost tega koraka je poudarjeno drsenje na smučeh na položnem terenu. Druga različica je krajši dvojni drsalni korak, ki je najbolj značilen za drsalno tehniko teka na smučeh in ga uporabljamo za tek v vzpon. Biatlonec Vasja Rupnik na tekmi Pri tem koraku se tekač soročno odriva na vsak drugi drsalni korak. Oprema za drsalno tehniko teka na smučeh: Proizvajalci ponavadi označujejo smuči za drsalno tehniko z oznako »S«, »skating«. Ponavadi uporabljamo smuči, ki so od 5 do 10 centimetrov daljše od naše telesne višine. Za tek v drsalni tehniki naj bi palice segale do višine brade ob upoštevanju, da smo obuti. Formula je naša višina krat 0,90. Tekači v drsalni tehniki izbirajo predvsem visoke in tudi polvisoke čevlje. Oblačila za tek na smučeh: Dovolj so že domača športna oblačila. Uporabimo lahko tanjše smučarsko perilo, trenirko, brezrokavnik, vetrovko, kapo, tanjše rokavice in sončna očala. Zahtevnejši tekači lahko izbirajo med posebnimi tekaškimi oblačili. Osnovno pravilo pa je, da se oblečemo v več tanjših oblačil, ki jih Poletna različica teka na smučeh je tek na rolkah Fotografiji: osebni arhiv Vasja Rupnik lahko po potrebi odložimo, po vadbi pa spet oblečemo. Še opozorilo: Preden začnemo s tekom po urejeni tekaški progi, je pomembno vedeti, v katero smer potekajo tekaške proge. Na ta način se izognemo potencialnemu trčenju na ovinkih in spustih, ki je lahko nevarno, če tečeš v nasprotni smeri kot ostali tekači. B. J. ŠTUDENTI AGRARNE EKONOMIKE USTANOVILI DRUŠTVO Študenti generacije 2010/2011 podiplomskega magistrskega študijskega programa Agrarna ekonomika na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so ustanovili Društvo prijateljev agrarne ekonomike (DPAE). Društvo je nastalo z namenom povezovati sedanje in prejšnje študente študijskih programov Management v agroživilstvu in razvoj podeželja na dodiplomski stopnji dislocirane enote v Rakičanu ter podiplomskega magistrskega in doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika, ki jih vodi Katedra za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja. Več o društvu, članstvu in aktualnih dogodkih društva si lahko preberete na uradni spletni strani društva DPAE http://dpagrekon.wordpress.com/. Predsednik in zakoniti zastopnik Silvo Pozderec (drugi z desne v srednji vrsti) in tajnik Jožef Vinčec (drugi z leve v srednji vrsti) v družbi članov DPAE in dveh rednih profesorjev, dr. Črtomira Rozmana in dr. Jerneja Turka (zgornja vrsta, skrajno desno). Besedilo in fotografija: Silvo Pozderec, predsednik DPAE 17 RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS BEŠKOVNIKOVA DOMAČIJA, Hudinja, Vitanje Južno Pohorje KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS SVETILO Z ŽARILNO NITKO MAKEDONSKI NACIONALNI PRAZNIK SLOVENSKI PODJETNIK IN MECEN ZOIS PLIN (pogovorno) ANTIČNO RAČUNALO, ABAKUS PRISTANIŠKO MESTO V SEVEROZAHODNI ŠPANIJI DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO SEŠTEVEK, SUMA IVAN TAVČAR SPOROČANJE Z GESTAMI, GESTIKULACIJA STRUKTURNA ENOTA CELICE, ORGANČEK 11 8 2 Življenje na južnem delu Pohorja na PROZORNA VRSTA nadmorski višini 850 metrov in odnos SADRE ZA OKRASNE do hrane v prvi polovici 20. stoletja PREDMETE 5 SLAVKO nam predstavlja Beškovnikova GRUM PRIPRAVA ZA NEKDANJA domačija. Domačijo sestavljajo hiša, RISANJE DRŽAVA ELAMITOV 1 10 gospodarska poslopja ter za javnost STRANICA odprti preužitkarska hiša in kašča iz PRAVOKOT. NICK TRIKOTNIKA NOLTE začetka 19. stoletja. Predmeti v kašči STAR SLOVAN 6 7 predstavljajo pridelavo, spravilo in ŠVEDSKI SLOVENSKA PISEC hrambo hrane na domačiji. NAPOVEDO(OLOF VON) VALKA TATUM BAŠ Obnovljena preužitkarska hiša pa O'NEAL 3 PREDPONA priča o bivanjski kulturi na tem delu ZA ROMAN DESETIŠKO WOLEJA Pohorja ter o socialni strukturi na POTENCO SOYINKE 10 12 velikih domačijah in sobivanju več generacij. Del domačije je v SLOVENSKI SLOVENSKI PESNIK PISATELJ upravljanje pridobilo KulturnoAŠKERC (VITAN) 4 9 turistično društvo Sveti Vid, ki je v GESLO: __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ sodelovanju z Zavodom za varovanje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 kulturne dediščine in lastniki domačije Rešitev prejšnje križanke je MLEČNI IZDELKI. obnovilo kaščo in preužitkarsko hišo ter ohranilo zbirko predmetov, ki v veliki večini izvirajo z domačije. V sklopu NEKOČ JE BILO … interpretacije načina življenja na tem delu Pohorja pa Reklamni letak Ljudske posojilnice, registrovane zadruge društvo predstavi tudi branje mravljinčjih jajc, ki je v z neomejeno zavezo, izdan 1. 1. 1913. Posojilnica je tega preteklosti predstavljalo pomemben vir zaslužka na leta nudila 4,5-odstotne obresti za hranilne vloge. V stavbi, tem prostoru. ki je bila leta 1908 zgrajena po načrtih arhitekta Josipa Za ogled zbirke se dogovorite na tel.: 031/629 194 Vancaša, je sedaj sedež Zadružne zveze Slovenije, z.o.o., (Viktor Kotnik). in Kapitalske zadruge, zadruge za pospeševanje gospodarVeč informacij na: [email protected] ali skih koristi članov, z.b.o. Enak motiv je bil pred letom http://mitakota.com/ktd-sveti-vid//. 2011 uporabljen pri izdaji razglednice, vendar brez robnega besedila. Za SED pripravila: Janja Sivec Stanislav Čičerov −2 Eden od prostorov na Beškovnikovi domačiji., Foto: Tanja Gobec 18 OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 20. februarja do 26. februarja 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 PONUDBA KREDITOV ZA KMETIJSKO DEJAVNOST 0,32 Pribitek na 6M EURIBOR jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov do 3 mesecev do 6 mesecev do 12 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev do 72 mesecev do 120 mesecev do 240 mesecev do 360 mesecev* dec €/kg k.t. Mlado pitano govedo, razred R3 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 3,64 * Kredit do 360 mesecev je namenjen za financiranje nakupa zemljišč. 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 MALI OGLASI 49 teden ODKUPUJEM KOSTANJEVE DROGOVE Odkupujem kostanjeve drogove za potrebe elektrodistribucije. Telefon 041 673 987. Prašiči, razred E 1,60 PRODAM KOSO ZA KULTIVATOR 1,57 1,55 Prodam koso z mehanizmom za kultivator Gorenje Muta (okrogli priklop) ali menjam za mulčar. Telefon 041 330 817. 1,50 1,45 €/kg k.t. 2,95 % 3,20 % 3,25 % 3,55 % 3,75 % 3,95 % Nespremenljiva obrestna mera 4,70 % 4,80 % 5,10 % 6,30 % 6,60 % 6,80 % 7,10 % 1,40 1,35 1,30 Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 1,25 1,20 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden Pšenica 3,40 3,10 2,80 €/kg 2,50 2,20 2,12 1,90 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja želi spodbujati razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, izboljšati gospodarski in socialni položaj kmetov ter utrjevati kmetijsko zadružništvo. Člani društva Kmečka lista si prizadevamo za večjo vlogo mladih in kmečkih žensk v kmetijskem prostoru. 1,60 1,30 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden 2010 2011 2012 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 19 Z NAM NAMI MI DO CILJA C Ponujamo P j va vam am )LQDQQL )LQDQQLOL]LQJLQ'H³HOQLQDMHP]DNPHWLMVNRPHKDQL]DFLMR, )L L OL]LQJ OL L LQ L 'H³HOQL ' ³ O L QDMHP M ]D NPH N HWLMVNR LM N PHKDQL]DFLMR K L LM , traktorje, t k j stroje in vso drugo opremo, potrebno potrebn no za vaše kmetovanje. Kot strokovn strokovnjaki njaki na podroèju finan financiranja nciranja kmetijstva vam m zagotavljamo individualne individ dualne in prilagodljivee pogoje ter svetovanje in i pomoè med celotnim m obdobjem financiranja. financiranjaa. Kolodvorska Kolodv vorska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2300 01/2300 500, faks: 01/2300 505, 5055, e-naslov: [email protected] [email protected]
© Copyright 2024