mesec prazničnih doživetij mesec prazničnih doživetij
S P O D E Ž E L JA . S I št. 27 / 2012, 1. december 2012 IZTEKA SE MEDNARODNO LETO ZADRUG 2012 S KOMISARJEM CIOLOSOM O PRIHODNJI SKUPNI KMETIJSKI POLITIKI JAVNI RAZPISI MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE ZAČENJA SE ZADRUŽNA AKADEMIJA ZA PRAZNIKE TUDI SLOVENSKI ZAŠČITENI KMETIJSKI PRIDELKI IN ŽIVILA MESEC PRAZNIČNIH DOŽIVETIJ SPREJETI NOVI GOZDARSKOLOVSKI NAČRTI 140 let zadružništva na Slovenskem 쮿 IZ INTERVJUJA JOŽICA LOKOŠEK Mednarodno leto zadrug Fizično je kmečko delo lažje, kot je bilo, saj delo na kmetiji lajšajo stroji, je pa vodenje kmetije danes neprimerno bolj stresno. 쮿 ZADRUŽNE DOBROTE NA PRAZNIČNI MIZI Kmetijsko-gozdarske zadruge ponujajo raznoliko ponudbo odličnih slovenskih mesnih izdelkov, s katerimi lahko obogatite praznično mizo. VABILO NA ZADRUŽNO AKADEMIJO Zadružna zveza Slovenije že vrsto let organizira aktualna in strokovna izobraževanja, v okviru katerih lahko pridobite novo znanje, da boste lažje sledili izzivom poslovnega okolja. V januarju 2013 pripravljamo izobraževanja, ki so namenjena članom upravnih in nadzornih odborov zadrug, vodstvu in zaposlenim v zadrugah ter drugim zainteresiranim. Pripravili smo naslednja izobraževanja: I. SPLOŠNE ZADRUŽNE TEME 1. Zadružništvo – temeljno usposabljanje, 15. januar 2013 − Kaj je zadruga in kako deluje − Članstvo v zadrugi Predavatelji: sodelavci Zadružne zveze Slovenije 2. Zadružništvo – nadaljevalno usposabljanje, 29. januar 2013 − Organiziranost in upravljanje zadruge − Branje in razumevanje računovodskih izkazov Predavatelji: sodelavci Zadružne zveze Slovenije, Bernarda Simončič, Revizijska hiša Simončič, d.o.o. II. OŽJA STROKOVNA PODROČJA IZOBRAŽEVANJA 3. Trening prodajne komunikacije (za prodajalce), 8. januar 2013 Predavateljica: Polona Zupančič, Sedi5, podjetniško svetovanje, d.o.o. 4. Poslovne finance za vodstvo in nadzornike, 10. januar 2013 Predavatelj: dr. Jožko Peterlin, Inštitut za poslovne finance Smartfin 5. Vodstvena komunikacija za motivacijo sodelavcev, 22. januar 2013 Predavateljica: Polona Zupančič, Sedi5, podjetniško svetovanje, d.o.o. 6. Sestavljanje letnega poročila za zadruge za leto 2012, 24. januar 2013 Predavateljica: Bernarda Simončič, Revizijska hiša Simončič, d.o.o. 7. Prednosti dobre organizacije in sistemizacije dela, 31. januar 2013 Predavatelj: Peter Mlakar, PQM, gospodarsko svetovanje 8. Varčevanje z energijo, investicije in ukrepi v poslovnih stavbah, januar 2013 Predavatelj in termin izobraževanja bosta javljena pozneje. Izobraževanja bodo potekala na sedežu Zadružne zveze Slovenije, Miklošičeva 4, v Ljubljani z začetkom ob 9. uri in bodo trajala predvidoma do 14. ure. Na izobraževanja se je mogoče prijaviti do 12. decembra 2012. Člani in zaposleni v zadrugah se lahko prijavite preko svojih zadrug, kjer dobite tudi prijavnico, ostali zainteresirani pa po elektronski pošti [email protected]. Kotizacija za izobraževanja iz zadružnih tem znaša 20 EUR ali za zaključeno skupino v vaši zadrugi 400 EUR z vključenim DDV, za ostala izobraževanja pa 100 EUR z vključenim DDV. UVODNA MISEL Z OPTIMIZMOM V NOVO LETO mag. Anita Jakuš, odgovorna urednica S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja mesečno. Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. december 2012 ISSN 2232–4038 Zaključuje se zelo razgibano leto 2012. Kriza, v kateri smo se znašli, je osvežila vrednote zadružništva, kot so sodelovanje, demokratičnost, odgovornost, skrb za druge. Zadruge v Evropi in svetu se pojavljajo na različnih področjih družbenega življenja in prihajajo v ospredje vsakodnevnega dogajanja kot možna alternativa za izhod iz krize. O zadrugah smo začeli govoriti tudi v Sloveniji, organizirana je bila vrsta mednarodnih zadružnih dogodkov, ustanavljajo se nove zadruge, povezovanje in sodelovanje sta vse pogostejši besedi v pripravi ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike. Zavedamo se, da skupaj, povezani v zadrugo, lahko dosežemo večje prednosti in koristi, tako za vsakega posameznika kot za skupno dobro. K temu je prispevalo tudi mednarodno leto zadrug 2012, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, da bi prebudila zadružno idejo in jo predstavila širši javnosti. Leto 2012 je bilo prelomno, prelomno v razmišljanjih in odločitvah. Zadružniki smo ponovno uspeli vzpostaviti most sodelovanja in strnili vrste, ko je to bilo potrebno. Narava je večkrat pokazala zobe. Poletna suša in burja sta zdesetkali pridelek, jesensko deževje s poplavami pa je marsikomu uničilo vse, kar je imel. V takih trenutkih smo se Slovenci izkazali kot izjemno dobrodelen narod, ki je pripravljen pomagati drug drugemu. Radi imamo slovensko zemljo, ki jo obdelujemo, radi imamo domačo hrano, ki jo jemo, in želimo si, da bi tudi v prihodnje lahko pridelovali kakovostno hrano zase in za slovenskega potrošnika. Zato se še posebej zavedamo pomena, ki ga imata zadružno lastništvo živilskopredelovalne industrije in promocija slovenske hrane potrošnikom. Vsak dan bolj se zavedamo pomena povezovanja in sodelovanja. Ni nam vseeno, kako se bo oblikovala skupna kmetijska politika do leta 2020 za razvoj slovenskega kmetijstva, poseljenosti in obdelanega podeželja. Novo leto prinaša nove priložnosti. Pred nami je še veliko dela in odgovornih odločitev. Vedno pomembnejše postajajo prehranska varnost, samooskrba, varovanje okolja in voda, boljša izkoriščenost gozdnega potenciala, konkurenčnost in še bi lahko naštevala. Globalni trg je neusmiljen. Dolgoletna tradicija, ki slovensko zadružništvo spremlja že 140 let, in pridobljene izkušnje nam bodo v pomoč pri korakih v prihodnosti. Upamo, da smo majhen delček k temu prispevali tudi soustvarjalci časopisa S PODEŽELJA.SI. Dragi bralci, naša popotnica za novo leto je dobra, zasejali smo dobro seme v rodovitno prst. Dokažimo, da zmoremo sodelovati, zmoremo sobivati ter zmoremo prepoznati različnosti in jih spoštovati. Povezani bomo močnejši in prijaznejši. Naj vam novo leto 2013 prinese obilo zdravja, vlije optimizem in veselje ter krepi medsebojno sodelovanje. 3 AKTUALNO Leto, ki je pred nami, bo pomembno oblikovalo našo prihodnost. S KOMISARJEM CIOLOSOM O PRIHODNJI SKUPNI KMETIJSKI POLITIKI Želimo vam vse najboljše, veliko dobrih poslovnih idej in priložnosti, zdravja in osebne sreče. Slovenijo je v začetku novembra obiskal Dacian Cioloş, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je ob tej priložnosti pripravilo posvet z naslovom »Reforma Skupne kmetijske politike do leta 2020«, ki se je odvijal v Krškem. Evropski komisar se je na posvetu seznanil s slovenskimi pogledi na reformo skupne kmetijske politike in s sprejetimi ključnimi usmeritvami Slovenije za izvedbo skupne kmetijske politike. Komisar je udeležencem predstavil aktualno stanje v pogajanjih na ravni EU. Poudaril je pomen pridelave hrane v EU, ki zagotavlja prehransko varnost in delovna mesta ob hkratnem varovanju okolja in naravnih virov, vlogo mladih kmetov ter pomen inovacij in konkurenčnosti. Skupna kmetijska politika mora upoštevati razlike med državami članicami, zato skuša biti čim fleksibilnejša, prav tako pa mora tudi poenostaviti postopke pridobivanja sredstev za kmete. Stališča Slovenije je predstavil Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje. Slovenija ima nalogo pripraviti prioritete, okrepiti povezovanje in povečati konkurenčnost. Na okrogli mizi so svoja stališča o prihodnosti skupne kmetijske politike predstavili tudi predstavniki nevladnih organizacij. V novembru je načrtovan sprejem skupnega stališča Sveta EU do posameznih zakonodajnih predlogov, ko se bo tudi Evropski parlament opredelil do predlaganih vsebin zakonodajnih predlogov. Pomembna pa bo tudi odločitev o proračunu EU za obdobje od leta 2014 do leta 2020, ki bo vplival na reformo skupne kmetijske politike. Voščimo vam vesel božič in srečno novo leto. Zadružna zveza Slovenije PETER VRISK IN CVETKO ZUPANČIČ IZVOLJENA V DRŽAVNI SVET RS Peter Vrisk in Cvetko Zupančič sta bila na volitvah 22. novembra 2012 izvoljena za člana Državnega sveta kot predstavnika kmetov. Kot kandidata sta ju predlagali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. V Državni svet je bilo poleg omenjenih predstavnikov kmetov izvoljenih skupaj 40 svetnikov za obdobje naslednjih pet let. A. J. Fotografija arhiv KGZS A. J. 4 AKTUALNO IZTEKA SE MEDNARODNO LETO ZADRUG 2012 Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2012 razglasila za mednarodno leto zadrug, da bi poudarila prispevek zadrug h gospodarskemu in socialnemu razvoju družbe. Zadruge so s svojimi vrednotami in načeli v današnjih časih opomnik posamezniku, skupini, podjetjem in mednarodni skupnosti, da je mogoče poleg ekonomskim merilom slediti tudi socialnim ciljem, kot so družbena odgovornost, demokratičnost, pravičnost, poštenost in skrb za drugega. Čeprav so zadruge v družbi pogosto neznanka ali spregledan gospodarski subjekt, pa številni podatki pričajo, da zadruge niso le stranski igralec v družbi, ampak velika, globalna gospodarska sila. prehranske industrije, kjer deluje 26 % zadrug, 21 % zadrug je potrošniških ali trgovskih zadrug, 7 % jih deluje na področju industrije in komunale, prav tako 7 % na področju bančništva in financ. Zadruge pa delujejo tudi na področju zdravstva, sociale in drugih storitev. V Sloveniji je registriranih 352 zadrug, 87 % prometa vseh zadrug pa ustvarijo na področju kmetijstva in gozdarstva, kjer je zadružništvo v Sloveniji tudi najbolj razvito. Ob mednarodnem letu zadrug smo v Sloveniji pripravili vrsto odmevnih dogodkov, ki bodo, upamo, spodbudili širšo skupnost k razvoju zadružnega načina poslovanja na vseh področjih družbenega življenja in pozitivno spodbudili vladajoče politične strukture v Sloveniji, da prepoznajo zadružno obliko organiziranja kot primerno in pomembno za današnji čas. Več o zadružništvu si lahko preberete na spletni strani ICA http://2012.coop/ ali pa na spletni strani Zadružne zveze Slovenije www.zzs.si. Fotografija vir ICA O gospodarski moči zadrug pričajo statistični podatki, ki jih je pripravila Mednarodna zveza zadrug (ICA) v sodelovanju z Evropskim raziskovalnim inštitutom o zadružništvu in socialnem podjetništvu (EURICSE) in kažejo, da tristo največjih zadrug na svetu ustvari skoraj 2 bilijona ameriških dolarjev letnega prometa. Največ prometa ustvarijo zadruge na področju zavarovalništva, bančništva in financ. Glede na promet je največja zadruga japonska zavarovalniška zadrug Zenkyoren, ki ustvari 70,70 milijard USD prometa, sledi ji Zen-noh, nacionalna zveza kmetijskih zadrug na Japonskem, s 60,88 milijardami USD prometa, na tretjem mestu pa je nemška potrošniška zadruga Edeka Zentrale, ki ustvari 58,16 milijard USD prometa. Po številu zadrug je največ zadrug v Evropi, in sicer 1297. V Ameriki je skupaj 560 zadrug, v Aziji 156, Oceaniji 151 zadrug. Najmanj je zadrug v Afriki, kjer imajo skupaj le osem zadrug. Največ zadrug deluje na področju zavarovalništva, 28 %, sledijo jim zadruge na področju kmetijstva in Povzela po spletni strani ICA B. J. SPREJETI NOVI GOZDARSKO-LOVSKI NAČRTI Fotografija Kajndol Vlada RS je 8. novembra 2012 izdala Odlok o gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtih območij za obdobje 2011–2020 (območni načrti). Ti načrti so strateški dokument ravnanja z gozdom in divjadjo v tem desetletju. Posameznemu lastniku sicer ne povedo, kaj bo treba konkretno storiti glede poseka, gojitvenovarstvenih del in ravnanja s populacijami divjadi, so pa poleg Nacionalnega gozdnega programa osnovni dokument načrtnega dela z gozdovi, ki se v podrobnostih potem pokaže na nižjih (operativnih) ravneh načrtovanja. Šele iz slednjih si lahko lastnik gozda vsaj približno izračuna svoje obveze do gozda in možen donos iz njega. Kaj nam kaže analiza stanja naših gozdov? Povečali so se lesne zaloge in prirastek ter delež listavcev. Gozdni sestoji se postopno starajo, ponekod je premalo gozdnih prometnic in ob tem, da se slabšajo življenjske razmere za nekatere vrste divjadi, zlasti jelenjad in divji prašiči lokalno povzročajo večjo škodo. Gozdovi opravljajo še celo vrsto drugih vlog za vse državljane, zlasti pri ohranjanju biotske pestrosti, varovanju vodnih virov, krepitvi socialnih funkcij gozdov, zagotavljanju ponora ogljikovega dioksida in podobno. Cilji, ki so postavljeni za naslednjih deset let, so skladni z uspešno slovensko gozdarsko doktrino, ki zagotavlja trajnostno in naravi prijazno gospodarjenje. Če pogledamo posek kot enega od pomembnih elementov načrta, se bo ta lahko dvignil do 6,5 milijona m³ lesne mase letno, kar je precej več kot sedaj (posek 2011: 3,9 milijona m³). To gozdovi potrebujejo za razvoj in na lastnikih je, da skupaj s stroko zavihajo rokave. 5 Besedilo Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije AKTUALNO vinogradništvo Poljoprivredne fakultete iz Novega Sada. Zadruge v Vojvodini so pomemben komercialni partner kmetom, skrbijo za strokovno svetovanje, organiziranje, izobraževanje in vodenje knjigovodstva. Površine, ki jih kmetje obdelujejo, so precej večje od obdelovalnih površin v Sloveniji, saj posamezniki obdelujejo tudi več tisoč hektarov zemlje. Zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje številni mladi odhajajo v mesta, cena najema ali nakupa zemlje pa je zelo visoka. ZADRUŽNIŠTVO V VOJVODINI SE KREPI Avtonomna pokrajina Vojvodina je del Republike Srbije in vse pomembnejša proizvajalka žit, zlasti pšenice (posejanih je več kot pol milijona ha površin), koruze, sončnic (posejanih je 190.000 ha) in soje. Zelo pomembna pa je tudi pridelava sladkorne pese, saj v Vojvodini delujejo kar štiri sladkorne tovarne. Pokrajina je razdeljena na tri geografske dele: Srem, Bačko in Banat. Na območju Vojvodine danes obstaja več kakor 500 zadrug, od teh jih 400 aktivno deluje in so članice Zadružne zveze Vojvodine. Poznajo več vrst zadrug, med njimi prevladujejo tako imenovane stare zadruge, ki imajo v lasti obdelovalno zemljo in so danes zelo uspešne, ter tako imenovane družinske zadruge, ki so novejše in se vse bolj uveljavljajo. Večina živilskopredelovalne industrije v Vojvodini je v tuji lasti, zato se številne družinske zadruge odločajo za lastne predelovalne obrate. Na obisku v Vojvodini so zadružniki obiskali zadrugo Kuzmin in zadrugo Mrkšićevi salaši, Zadružno zvezo Vojvodine in Zadružno zvezo Srbije ter si ogledali oddelek za sadjarstvo in A. J. Na obisku v zadrugi Mrkšićevi salaši, ki ima kar 35.000 ton silosnih zmogljivosti • dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem lastnih kmetijskih proizvodov in pridelavo grozdja • izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – namakanje • podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje • podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev • diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti • obnova in razvoj vasi • izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – komasacije Finančna pomoč ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje je objavljen javni razpis, ki podeljuje skupaj 45.000 evrov za podporo kmetijskim gospodarstvom zaradi poslabšanja ekonomskih razmer pri pridelavi vrtnin zaradi neugodnih vremenskih razmer, in sicer zimske pozebe pri pridelavi vrtnin. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na ARSKTRP, tel. 01/580 77 92, vprašanja lahko posredujete tudi po elektronski pošti na naslov [email protected]. Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov Ministrstva za kmetijstvo in okolje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za naslednje ukrepe. November 2012: • pomoč mladim prevzemnikom kmetij • podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij December 2012: • posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe, namenjene prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na vodovarstvenih območjih • posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe, namenjene mladim prevzemnikom kmetij Marec 2013: • pomoč mladim prevzemnikom kmetij • posodabljanje kmetijskih gospodarstev • dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode • sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane 6 Predvidene objave javnih razpisov za ukrepe 1. in 3. osi PRP 2007 – 2013 so zgolj informativne narave in se lahko spreminjajo. Povzela po MKO B. J. ZADRUŽNE DOBROTE NA PRAZNIČNI MIZI Decembrski praznični dnevi ponujajo tudi čas za druženje ob dobri hrani in pijači. Iz pestre izbire izdelkov na trgu predstavljamo nekaj specialitet, ki jih ponujajo slovenske zadruge in bodo obogatile vašo praznično mizo. Narejena je iz kakovostnega rezanega svinjskega in govejega mesa z dodano rezano slanino. Začimbe so izbrane po stari, klasični metodi. Salama je rahlo odimljena in zorjena, lepega videza in prijetnega okusa. Pri prerezu je gladka z mozaikom, ki daje salami lep, domač videz. Salamo je mogoče dobiti v živilskih trgovinah KZ Krka in v vseh trgovinah Mercatorja. Poleg salame so zelo iskane dolenjske krvavice, ki spadajo v skupino kuhanih klobas, katerih posebej izbrane začimbe po receptih naših babic in dedkov dajejo krvavici domačnost v vonju in okusu. Meso izvira z bližnjih, slovenskih kmetij, strokovnjakom pa je zaupano, da ga s pomočjo tradicionalnih domačih receptur predelajo v slastne mesne izdelke. Mesne dobrote iz Idrije Kmetijsko-gozdarska zadruga Idrija v svoji enoti v Idriji izdeluje mesne izdelke, ki so lokalno prepoznani kot »Mesne dobrote iz Idrije«. Poleg vseh vrst prekajenega mesa (rebra, vrat, krača, hamburger slanina) in nekaterih drugih izdelkov (hrenovke, zaseka, mast z ocvirki, salame in drugo) še posebej priporočajo svojo »domačo klobaso«, ki jo pripravljajo iz najkakovostnejšega svinjskega mesa po posebni recepturi in ima poseben prepoznaven okus. Klobasa je nekoliko dimljena in primerna tako za kuhanje kot za pečenje. Polona Hrovat Okus nad okusi Ponudba Kmetijske zadruge Laško se zrcali v pestri paleti delikatesnih proizvodov. Njeni izdelki pod blagovno znamko »okus nad okusi« ne vsebujejo glutena. Najprepoznavnejši delikatesni proizvodi zadruge so: Laška domača salama in Laška domača suha špilena klobasa sta klasično sušena izdelka iz kakovostnega svinjskega in govejega mesa z dodano hrbtno slanino. Izdelkoma dajeta okus harmonija začimb (sol, poper, česen) in dim, dobljen iz bukovine. Laška domača špilena krvavica je kuhana klobasa, ki vzbuja tek in domišljijo. Pripravljena je iz izbranih kosov svinjskega mesa, drobovine, riža, krvi in začimb. Nadev je polnjen v svinjsko debelo črevo in ročno zašpiljen. Klobasa je toplotno obdelana – obarjena. Mesne izdelke KGZ Idrija lahko dobite v njihovih živilskih trgovinah ter v maloprodajni mreži Mercatorja na Primorskem in Notranjskem ter tudi pri nekaterih drugih trgovcih z živili. Dober tek z »mesnimi dobrotami iz Idrije«! Besedilo in fotografija KGZ Idrija Dolenjske krvavice in domača salama Meso in mesne izdelke Kmetijske zadruge Krka, z.o.o., iz Novega mesta odlikujeta poln okus in kakovost, kar dokazuje tudi medalja za jetrni namaz Jutro, navadno klobaso in tlačenko, ki so jo prejeli na letošnjem ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov v okviru sejma AGRA. Predstavljamo vam domačo dolenjsko salamo, trajni izdelek, ki ga uvrščamo med sušene mesnine. 7 Besedilo in fotografija KZ Laško Fotografija arhiv KZ Krka ZADRUŽNE DOBROTE NA PRAZNIČNI MIZI ZADRUŽNE DOBROTE NA PRAZNIČNI MIZI Loške mesnine in Loška mlekarna prepoznavni po ponudbi slovenske hrane Sevniška klobasa Sevniška klobasa je najbolj poznana mesnina Kmečke zadruge Sevnica. Pripravljena je po klasičnem načinu predelave iz primerno pripravljenega svinjskega in govejega mesa domačega Fotografije arhiv KZ Sevnica lokalnega porekla. V postopku izdelave uporabljajo standardne kuhinjske začimbe, kot so kuhinjska sol, poper, česen, brez drugih dodanih aditivov mesu. Izrednega pomena sta končna obdelava in prekajevanje z bukovimi sekanci, katerih dim daje značilno aromo in barvo sevniške klobase. Zaradi klasičnega postopka izdelave to ni klasična kranjska klobasa, ima daljši čas kuhanja in jo je treba kuhati 20 minut. Kmečka zadruga Sevnica je med drugim znana tudi po mesnih izdelkih in svežem mesu, kjer v zadružni klavnici izdelujejo pasterizirane, barjene in suhomesnate izdelke. Poznani so sevniški salamin, hrenovka, sevniška klobasa, prekajeno meso, klasično prekajena šunka, praška šunka, krvavice, pečenice in sveže meso. S svojimi proizvodi sodelujejo v projektu OD TUKAJ.SI. Vsi njihovi izdelki so brez konzervansov in so izdelani po klasičnih postopkih proizvodnje ter iz domačih in lokalnih surovin. Sevniške mesnine lahko kupite v trgovinah Kmečke zadruge Sevnica, prisotni pa so na področju Posavja, Dolenjske, Primorske in Ljubljane z okolico. Fotografije arhiv KGZ Škoa Loka Kmetijsko-gozdarska zadruga Škoa Loka širi proizvodnjo tudi na mesnem področju. Poleg mlekarne, v kateri po strogih merilih ekološke predelave in kontrole pridelujejo ekološko mleko, ki je nehomogenizirano in izključno slovenskega, lokalnega porekla, se širi ponudba Loških mesnin. Podjetju Loške mesnine, d.o.o., ki je v večinski lasti KGZ Škoa Loka ter ostalih zadrug in občin Gorenjske, je v enem letu uspelo vzpostaviti lastno maloprodajno mrežo. Podjetje postaja poleg storitvenega klanja vse prepoznavnejše kot dobavitelj kakovostne slovenske govedine. Prodaji govejega mesa sta se pridružili tudi proizvodnja in trženje »žar programa«. V njihovi osnovni ponudbi, ki obsega dejavnosti klanja, prodaje in pakiranja mesa, žar program in lastno maloprodajno mrežo, pa je manjkala še lastna proizvodnja izdelkov. To so začeli vzpostavljati v obratu predelave v Bohinjski Bistrici s prevzemom v upravljanje in sanacijo družbe Mesnine Bohinja, d.o.o.. Tako zadruga Škoa Loka utrjuje svoje mesto med prepoznavnimi ponudniki kakovostne slovenske hrane, saj se kljub izredno zaostrenim tržnim razmeram povpraševanje po domači in kakovostni hrani povečuje. Dobrote iz Loških mesnin in Loške mlekarne so vam na voljo v vseh špecerijskih trgovinah KGZ, z.o.o., Škoa Loka, poslovalnicah Loških mesnin, Nami in v Mercatorjevih prodajalnah. Bogata ponudba Loške mlekarne vsebuje še široko paleto topljenih sirov, ekološke sirotke in jogurtov, skute, sirov in kajmaka, ki ga uporabljamo kot dodatek k pečenemu mesu, jedem z žara ali kot dodatek jedem za izboljšanje okusa, arome, lahko pa tudi kot samostojni namaz. Stanko Renko Tolminski želodec s tradicijo Alpija Tolmin na osnovi kvalitetne domače surovine, akumuliranega znanja tehnologov in MIP-ovih receptur, proizvaja ene izmed najkvalitetnejših suhih salam na slovenskem tržišču. Posebno tradicijo ima Tolminski želodec, narejen iz izbranega grobo mletega mesa tolminske govedine in slovenske svinjine. Odlikuje ga blag in prefinjen okus ter specifična aroma, ki nastane med 50 dnevnim tradicionalnim zorenjem. Želodec je ročno delan, ročno vezan, kar poudarja domačnost izdelka. Kupite ga lahko pri vseh dobro založenih slovenskih trgovcih. Mitja Vodnjov Besedilo in fotografija Alpija Tolmin 8 ZADRUŽNE DOBROTE NA PRAZNIČNI MIZI Meso iz kible, posebnost Štajerske Kmetijska zadruga Šaleška dolina je prva organizirana večja ponudnica ekološkega mesa izključno slovenskega porekla. Meso je proizvedeno po vseh predpisih EU za ekološke izdelke in pod stalno kontrolo nadzornih organizacij. Certificirani so vsi členi v verigi od kmeta do kupca. Posebno pozornost so namenili sledljivosti. Vsak kos mesa je opremljen s tako imenovano kodo Quick response, ki kupcu preko pametnega telefona omogoči ogled kmetije, od koder izvira meso, z vsemi podatki, vključno z EKO-certifikatom. Meso je vakuumsko pakirano, ustrezno označeno in je lahko na željo kupcev tudi zorjeno (2–4 stopinje Celzija). Z zorenjem postane meso sočno, mehko in okrepi se aroma. Eko govedina je pusta in nizkokalorična, saj ima manj kot 10 % maščob, je izjemno okusna in ima visoko prehransko vrednost (beljakovine, vitamin B12, cink, železo ...). Pakirana je lahko v vakuumsko folijo s kartonsko škatlo za potrebe maloprodaje ter tudi v večjih kosih za potrebe gastro sektorja in javnih ustanov. Ekološko meso KZ Šaleška dolina lahko dobite v specializiranih bio trgovinah, kot je Kalček, na oddelkih s svežim mesom v večjih hipermarketih Mercator in preko direktne prodaje kupcem ter v javnih ustanovah. Več na spletni strani www.ekodar.si Jana Hozjan Meso iz kible Kmetijske zadruge Rače predstavlja fuzijo okusov iz osrednjega štajerskega konca. Njegova odličnost se ujema s prazničnim vzdušjem in se ga bodo razveselili še tako zahtevni gurmani. Primerno krojene kose lokalno pridelanega svinjskega mesa – stegno, hrbet, ledja, vrat –klasično razsolijo s tradicionalnimi postopki, ki trajajo najmanj tri tedne. Nato meso dimijo v klasičnih dimnicah z bukovimi drvi Framskega Pohorja. Fotografija arhiv KZ Rače Fotografiji arhiv KZ Saleška dolina Ekološko meso slovenskega porekla Ekodar Po toplotni obdelavi meso hladno vlagajo v kible z zaseko, ki jo prav tako izdelujejo po izročilu prednikov. Kible pustijo zoreti vsaj 30 dni, da meso dobi značilen okus, sočnost in aromo, ki so poznani daleč naokoli. Postrežemo ga tanko narezanega skupaj z belo ali mesnato zaseko, v kateri je zorel, najbolje z domačim kmečkim kruhom iz krušne peči in štajerskimi polsladkimi vini. Meso iz kible je bilo nagrajeno na letošnji AGRI s srebrno medaljo za kakovost. Več o ponudbi Kmetijske zadruge Rače najdete na www.kz-race.si ali jih obiščite v sodobni novi mesnici v Račah. Simona Sternad Evropska komisija je 8. novembra 2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo Kraške pancete, že 16. slovenskega proizvoda, registriranega pri Evropski komisiji. Kraška panceta nosi označbo »zaščitena geografska označba«, kar pomeni, da mora biti kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano ali predelano na določenem geografskem območju. ričnim lastnostim. Mesnati del pancete je suh in čvrst. Rezino sestavljajo pretežno mesnati deli z vrinjenimi tankimi sloji slanine. Mišičnina in slanina sta čvrsto spojeni. Rezina mora biti polnega, harmoničnega vonja in sladkega neslanega okusa. Ugodne naravne razmere na Krasu, kjer se stikata blago mediteransko podnebje in mrzel celinski zrak, so omogočile ugodno sušenje in zorenje kraške pancete, zato je tradicija sušenja slanine zelo dolga. Povzeto po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Kraška panceta je tradicionalen suhomesnati izdelek z značilno pravokotno obliko. Proizvedena je iz mesnate slanine prašičev, ki se za sušenje pripravi s kožo in brez reber. Pri njeni proizvodnji se uporabljajo tradicionalni postopek izključno suhega soljenja, le z morsko soljo, ter sušenje in zorenje brez toplotne obdelave, kar prispeva k njenim značilnim senzo 9 Fotografija arhiv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Kraška panceta že 16. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji INTERVJU KMEČKO DELO JE FIZIČNO LAŽJE, A VEDNO BOLJ STRESNO Intervju s kmetico leta 2012 Jožico Lokošek Sicer zelo zgovorna in nasmejana se zresni in znajde v veliki zadregi, ko beseda nanese na ugledno stanovsko priznanje, s katerim je bila 51-letna Jožica Lokošek iz zasavskih Strahovelj nad Kisovcem sredi oktobra razglašena za kmetico leta 2012. Priznanje bi si zaslužilo še mnogo slovenskih kmetic, je prepričana nagrajenka, a po razmisleku vendarle skromno ugotavlja, da si je prestižni naziv morda le zaslužila, če na kmetiji le z redkimi premori trdo dela že skoraj 30 let, prav tako pa je dejavna tudi v lokalnem društvu kmetic in podeželskih žena ter v izlaški kmetijski zadrugi. Ste se že od mladega odločili, da boste kmetica? Doma sem s kmetije nad Laškim in po končani osnovni šoli se je staršem zdelo samoumevno, da ne bom nadaljevala šolanja, temveč bom pomagala na kmetiji. Štiri leta sem bila res doma, pri osemnajstih pa sem se želela osamosvojiti, zaposlila sem se v tovarni in naslednja štiri leta opravljala triizmensko, tudi nočno delo. Ko sem se pri triindvajsetih poročila s Slavkom, pa se nama je ponudila priložnost, da se naseliva k daljnemu sorodniku Ivanu in njegovi ženi Mici Prosenc v Strahovlje pod zasavski hrib Marela, kjer sta imela višinsko kmetijo, bila pa sta brez naslednikov. In sva z možem šla. Osemindvajset let sva že tu, imava odrasla otroka, hčerko Tanjo in sineta Jureta, ter gospodariva na 11-hektarski živinorejski kmetiji. Nikoli mi ni bilo žal, da sva se naselila na to hribovsko kmetijo, čeprav so z njo povezana leta trdega dela in odrekanj. A tudi lepih trenutkov, uspehov in opaznega napredka. Ko enkrat osvojiš ritem dela in pridobiš delovne izkušnje, se namreč lotevaš novih stvari, dograjuješ objekte, dopolnjuješ dejavnost in omogočaš kmetiji večje prihodke. Vse to pa lahko počnemo zato, ker smo trdna in povezana družina, ki vedno stopi skupaj, ko je to potrebno. Kako se danes godi kmetom? 10 Fizično je kmečko delo zagotovo lažje, kot je bilo, saj delo na kmetiji lajšajo stroji. Je pa res, da je vodenje kmetije po drugi strani neprimerno bolj stresno, kot je bilo še pred nekaj desetletji, saj so stroški veliki, prihodki pa manjši. Za primerjavo naj povem, da je kmet, ki je pred kakimi AKTUALNO INTERVJU tridesetimi leti dnevno oddal 40 litrov mleka, mesečno zaslužil več kot delavec za osemurno delo v tovarni. Danes so zaslužki pičli, posebej na taki višinski kmetiji, kakršna je naša, kjer potrebujemo za obdelavo zemlje in rejo krav molznic veliko strojev in tudi ročnega dela, kar je povezano z velikimi stroški. Obremenjeni smo tudi z obsežnim administrativnim delom, čeprav sama menim, da red pač mora biti. Katera dejavnost prinaša prihodek vaši kmetiji? Pr' Urodež, kot po domače pravijo naši kmetiji, so bili predniki živinorejci in to tradicijo z možem nadaljujeva. V hlevu imamo 20 glav plemenskih telic in krav molznic, ki nam letno dajo okoli 60 tisoč litrov mleka. To mleko deloma oddamo v mlekarno, deloma pa ga sama prodam strankam ali ponudim na trboveljski tržnici, kjer prodajam dvakrat tedensko. Pomemben vir dohodka pa nam prinaša tudi dopolnilna dejavnost reje kokoši nesnic, katere nosilka sem prav jaz, prevzela pa sem jo po pokojnem sorodniku Ivanu. Doma imamo tudi pakirni center, ki nam omogoča, da jajčka varno pripeljem do kupcev. Jožica Lokošek v domači zbiralnici mleka Jožica Lokošek z možem Slavkom Ni težko ugotoviti, da je vaš delovnik zelo natrpan … Če moža ni, se začne že zgodaj zjutraj v hlevu, sicer pa vstanem ob pol šestih. Mleko odpeljem v dolino, ga razvozim strankam in v zadrugo. Pozimi je včasih zaradi poledenele ceste križ, zgodilo se je že, da mi je bazen z mlekom zdrsnil po strmini, pa tudi s traktorjem sem že zdrsnila v hribu. Okoli devetih se lotim gospodinjstva, le mimogrede spijem kavo in pozajtrkujem. Ko postorim najnujnejše v hiši, grem h kuram. Nahranim jih, okidam in skupaj s teto Mici poberem jajca. Hitro pride čas kosila, ko se za mizo zbere družina, popoldne pa spet kliče delo: ali na polju ali pa je treba vrteti mešalec, saj kar naprej nekaj zidamo. Dela pri nas nikoli ne zmanjka. Sreča pa je, da jaz delo na kmetiji opravljam z velikim veseljem. Kaj pa vam pomeni druženje v okviru društva kmetic, žena in deklet na podeželju Mlinše-Izlake-Kolovrat, katerega dejavna članica ste? V naše društvo sem se vključila že takoj po prihodu v Strahovlje pred 28 leti. Članicam ponuja možnost druženja, kar je po mojem za nas podeželske ženske najpomembnejše, sicer pa organizira izlete in ekskurzije, predavanja, tečaje, razstave in podobno. V društvu sem bila ves čas aktivna, od ustanovitve tudi članica upravnega odbora, zato seveda ni naključje, da me je v okviru Zveze kmetic Slovenije predlagalo za dobitnico naziva kmetica leta. Aktivni ste v lokalnem društvu kmetic in podeželskih žena, ste tudi članica upravnega odbora Kmetijske zadruge Izlake. Je zadruga v oporo zadružnikom? Vam priznanje veliko pomeni? Če odmislim družino, je naziv kmetica leta 2012 zagotovo najboljše, kar me je doletelo v življenju. Zelo sem ga vesela. Je pa podelitev priznanja tudi priložnost, da se vsaj enkrat v letu glasneje sliši beseda kmečke ženske. Če ima kmetija usmerjeno pridelavo, ji je zadruga gotovo v oporo, saj zadružniku pomaga pri odkupu, kontroli proizvodov, organizaciji prevozov, vzorčenju, nabavi krmil in drugih potrebnih sredstev, seveda pa se zadruga lahko uspešneje kot kmet sam pogaja tudi o odkupnih cenah. Besedilo in fotografije Damjana Stamejčič Jožica Lokošek osebno Kmetica leta Jožica Lokošek je zvedava in zelo simpatična ženska jeklene volje, ki se zelo rada druži, spoznava novosti in rada obišče nove kraje, a po vrnitvi domov vedno ugotavlja, da ji je doma najlepše. Izrazitih hobijev nima, saj zanje tudi časa nima, ko pa »sem vedno v pogonu in imam rada vse sproti opravljeno in narejeno,« pravi. Znanja in spretnosti si je v življenju nabirala sama, lotevala pa se je vsega, kar je bilo na kmetiji treba vedeti: od spoznavanja ekološkega kmetovanja do vožnje s traktorjem. Prav v spretnostni vožnji s traktorjem je dvakrat zastopala izlaško društvo in med kmeticami dvakrat osvojila prvo mesto. 11 NOVICE Znanstveni posvet o prehrani domačih živali Murska Sobota. Na letošnjih Zadravčevih – Erjavčevih dnevih so obeležili tudi 60-letnico osemenjevanja v Pomurju in najzaslužnejšim pri razvoju te dejavnosti podelili zahvalne listine. Prejeli so jih Veterinaria Murska Sobota, Veterinarska postaja Lendava, Veterinarski inženiring Nabergoj, Veterinarske ambulante Ljutomer, Šantl in Radgona ter osemenjevalni center Ptuj, za življenjsko delo pa Janez Pucko. Na 21. Mednarodnem znanstvenem posvetovanju o prehrani domačih živali »Zadravčevi – Erjavčevi dnevi« so številni udeleženci razpravljali o načinu krmljenja in vrsti krme domačih živali, ki neposredno vpliva na gospodarnost in kakovost prireje mesa in izdelkov ter posledično tudi na zdravje potrošnikov. Mednarodni znanstveni simpozij je potekal 8. in 9. novembra v Radencih v organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Fotografija arhiv KGZ Murska Sobota B. J. Lombergarjevi dnevi Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor pripravlja od 5. do 7. decembra 2012 »Lombergarjeve dneve«, ki bodo potekali v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. V sredo, 5. decembra 2012, bo potekal drugi Poljedelski posvet, v četrtek, 6. decembra 2012, peti Vinogradniški posvet, in v petek, 7. decembra 2012, osmi Lombergarjev sadjarski posvet z mednarodno udeležbo. Na vseh treh posvetih bodo tuji in domači strokovnjaki predstavili tehnološke novosti, ki so potrebne pri pridelavi poljščin, vina in sadja, saj so razvijajoče se sodobne tehnologije stalnica in pogoj za uspeh omenjenih kmetijskih panog. Prejemniki zahvalnih listin %UDONDPLQEUDOFHP63RGH³HOMDVL³HOLPR %UDONDPLQEUDOFHP63RGH³HOMDVL³HOLPR PLUHQER³LYNURJXYD°LKGUX³LQ P LUHQER³LYNURJXYD°LKGUX³LQ OHWXSDSUHGYVHP]GUDYMH YYOHWXSDSUHGYVHP]GUDYMH VVUHRLQSRJXP]DXUHVQLHYDQMH UHRLQSRJXP]DXUHVQLHYDQMH RVHEQLKLQSRVORYQLK³HOMD 12 STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI mag. Drago Cerovšek, direktor PE Dolenjska pri Deželni banki Slovenije Manca Petelin, pravnica FINANCIRANJE SOCIALNIH PODJETIJ SUBVENCIJA ZA SAMOZAPOSLITEV Januarja letos je stopil v veljavo Zakon o socialnem podjetništvu. Vlada Republike Slovenije je julija izdala Uredbo o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva, na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa je bil ustanovljen Svet za pripravo strategije razvoja socialnega podjetništva do leta 2015, ki pripravlja program konkretnih ukrepov. Sprejemajo se podzakonski akti, ki bodo socialnim podjetjem olajšali delovanje in razvoj. Kot socialna podjetja se lahko registrirajo društva, zavodi, zadruge, gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava. Cilj socialnih podjetij ni povečevati dobiček, temveč prispevati k družbenim ciljem in pospeševati blaginjo v okolju, v katerem delujejo. Socialno podjetništvo je v Evropi že zelo razvito, pri nas pričakujemo razmah v bližnji prihodnosti. Socialna podjetja se srečujejo s težavami pri zagotavljanju ustreznih finančnih sredstev za financiranje svojih projektov, zato so se nekatere banke v Sloveniji odzvale in uvedle posebno ponudbo, prilagojeno njihovim potrebam s področja financiranja ekološke proizvodnje hrane, obnovljivih virov energije, zelene ekonomije ter drugih projektov. Za socialna podjetja je ključno, da v začetni fazi delovanja spremljajo razpise skladov za spodbujanje socialnega podjetništva in evropskih virov za socialna podjetja. Dejstvo je, da postaja področje socialnega podjetništva ob sedanji ekonomski in finančni krizi vedno aktualnejše, z ustrezno zakonsko in finančno podporo pa bo mogoče njegove pozitivne učinke v čim večji meri vpeljati v slovensko okolje. Zavod RS za zaposlovanje omogoča pridobitev subvencije za samozaposlitev v višini 4.500 EUR, enkratno finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Subvencijo lahko pridobi vsak, ki je najmanj tri mesece prijavljen na zavodu med brezposelnimi ali kot iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, in je pridobil pozitivno presojo svoje poslovne ideje ter opravil delavnico za samozaposlitev. Samozaposliti se mora v roku 60 dni po koncu delavnice. Poleg zaključenih priprav na samozaposlitev mora prosilec za subvencijo izpolnjevati še naslednje pogoje: da v zadnjih 12 mesecih ni bil samozaposlen, da v zadnjih petih letih od zavoda ni prejel finančne pomoči za samozaposlitev, da se samozaposli v novo ustanovljenem poslovnem subjektu za polni delovni čas 40 ur tedensko ter da prijavi samozaposlitev s sedežem na območju Slovenije. Do subvencije ni upravičen, kdor se samozaposli na področju kmetijstva, gozdarstva, lova, ribištva ali rudarstva. Samozaposlitev je treba ohraniti najmanj dve leti, velja pa za samozaposlitve, kot so direktor oziroma poslovodna oseba v novo ustanovljeni gospodarski družbi ali zavodu, pridobitev statusa samostojnega podjetnika ali pridobitev statusa osebe, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost na podlagi odločbe pristojnega organa oziroma vpisa v register samostojnih dejavnosti. KAJ SO KOMERCIALNI ZAPISI? Komercialni zapisi so kratkoročni podjetniški dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajajo podjetja z namenom pridobiti nebančne dolžniške vire financiranja neposredno od vlagateljev. Ročnost komercialnih zapisov je ponavadi krajša od enega leta, zato predstavljajo instrumente denarnega trga. So torej podobni finančni instrumenti, kot so zakladne menice, le da slednje izda država. V Sloveniji komercialne vrednostne papirje izdajajo največja podjetja, ki so med investitorji dobro poznana, med njimi na primer Petrol, d.d., in Mercator, d.d. Mercator, d.d., je v začetku novembra izdal šestmesečne komercialne zapise po 4,437-odstotni letni obrestni meri, Petrol, d.d., pa jih je konec septembra 2012 izdal po 3,80-odstotni letni obrestni meri. Višja zahtevana donosnost Mercatorjevih komercialnih zapisov v primerjavi s Petrolovimi odraža odnos investitorjev do kreditnega tveganja, povezanega s posameznim izdajateljem. Komercialni zapisi niso posebej zavarovani, za izpolnitev obveznosti jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. Komercialni zapisi so izdani v centralnem registru KDD, z njimi pa se trguje na Ljubljanski borzi. A. G. 13 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO ZA PRAZNIKE TUDI ZAŠČITENI KMETIJSKI PRIDELKI IN ŽIVILA V času pred božičem in novim letom se mize pogosto šibijo pod težo dobrot. Pri izbiri pravih pridelkov in živil za praznično mizo ne smemo pozabiti na slovenske zaščitene kmetijske pridelke in živila. Slovenija je po običajih in tradiciji zelo raznolika dežela, kar se močno izraža tudi v pestrosti ponudbe tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Prazniki bodo zagotovo prijetnejši, če boste v svojo kulinarično ponudbo stkali tudi nekaj kakovostnih in okusnih domačih živil oziroma pridelkov iz shem kakovosti. Sheme kakovosti v Sloveniji so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost, ekološka proizvodnja in integrirana pridelava. Da posamezni kmetijski pridelek ali živilo dejansko izhaja iz določene sheme kakovosti, da je avtentičen in visoko kakovosten, dokazujejo certifikati. Visok standard kakovosti teh živil zagotavlja tudi dodatni nadzor inšpektorjev in certifikacijskih organov. Če je proizvod certificiran, ima na embalaži nacionalni zaščitni znak, proizvodi, ki so registrirani v EU, pa tudi znak Unije. Na nacionalni ravni je do sedaj zaščitenih 39 proizvodov, od tega jih je 26 certificiranih (www.mko.gov.si). Prekmurska gibanica Zorilnica sira Tolminc Pri Evropski komisiji je skupaj registriranih že 16 slovenskih proizvodov: Kočevski gozdni med, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Bovški sir, Tolminc, Prleška tünka, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Kraška panceta, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica. Želimo vam lepe in prijetno doživete praznike, ki naj vam jih polepšajo izbrana kakovostna živila iz naše bližine. Besedilo in fotografije Ministrstvo za kmetijstvo in okolje NOVE TEHNOLOGIJE ZBIRANJA PODATKOV O GOZDOVIH Na trgu so že nekaj časa prisotne tehnologije, ki omogočajo visoko ločljiv daljinski zajem podatkov, potrebnih pri gospodarjenju z gozdovi. Ena od teh tehnologij je tudi lasersko snemanje površja iz zraka ali t. i. LiDAR. LiDAR deluje podobno kot sonar, vendar pa namesto zvoka uporablja elektromagnetno valovanje oziroma laser. Ta vrsta daljinskega zajema podatkov med drugim omogoča posnetek konfiguracije terena in objektov iz zraka v visoki ločljivosti. Na posnetkih brez težav razločimo gozdne ceste, vlake in celo posamezna drevesa. Z ustreznimi postopki lahko gozdarji iz teh posnetkov pridobimo podatke o višini dreves in gozdnega sestoja ter posledično lesno zalogo. Za uspešen prenos teh tehnologij v prakso je treba podrobneje preučiti vse vidike njihove uporabe, prve analize pa dajo slutiti, da bodo rezultati teh snemanj nudili kakovostno podlago za racionalno odločanje in načrtovanje posegov v gozdni prostor, kot so: optimalno načrtovanje gozdnih prometnic, lažja izbira Primer grobe obdelave podatkov LiDAR (vir: ZGS, november 2012) ustrezne tehnologije dela v gozdu, natančnejši izračuni stroškov dela, manjši stroški gozdne inventure in podrobnejši podatki o gozdovih nasploh. Na območju Alp sta zaradi težkih terenskih in podnebnih značilnosti načrtovanje in izvedba gozdarskih del dražji, pomen ustreznih podatkov pa toliko večji. Alpe so zato primeren poligon, v okviru katerega bomo razvili ustrezna orodja za uporabo podatkov LiDAR v gozdarski praksi. S tem namenom je Zavod za gozdove Slovenije postal projektni partner evropskega transnacionalnega projekta na območju Alp s kratico NEWFOR (www.newfor.fr). 14 Besedilo Luka Rebolj, Zavod za gozdove Slovenije ZDRAVJE IN PROSTI ČAS HRANA ZA PRAZNIKE Nedavni pogovor je nanesel na prehrano v prazničnih dneh. Prijatelj mi je navdušeno razložil, da bo še kakšen teden skoraj brez hrane, samo da bo imel zadosten minus za dobrote prazničnih jedi, ki se bodo kmalu znašle na naši mizi. Posledice nezadostne prehrane Dokler je moj prijatelj zdrav, s tem pristopom seveda ni večjih težav. Bo pač izgubil kakšen kilogram maščevja pa tudi nekaj mišične mase. A zelo pogosto takšen radikalen pristop spremlja dehidracija. Ker je zagnan tekač, ga seveda lahko doleti kakšna poškodba, ker sestradane mišice niso dobra zaščita za sklepe. Upati je le, da zaradi slabe prehranske podpore ne bo v teh mračnih in mrzlih dneh odpovedal imunski sistem in bo praznike preživel s kakšno infekcijo. Za tiste, ki niso zdravi, pa zna biti ta pristop poguben. Ker je bolnikova funkcionalna masa že ponavadi načeta, jo bo tako še dodatno potolkel. Vsako zdravljenje kroničnih bolezni bo še slabše, še celo telesna aktivnost bo v stanju pomanjkljive prehrane bolniku bolj škodila kot koristila. Ob tem se seveda vprašamo, ali je »praznična« hrana res vredna takšnih »žrtev«. Praznična hrana Prehrana med prazniki je namenjena temu, da so prazniki prijetnejši. Na ta način se boste izognili pastem pred- in poprazničnih diet. Prazniki naj bodo namenjeni tudi kulinaričnim užitkom, a ti naj ne bodo v prvem planu. Zmernost pri prehrani bo užitke pravzaprav še povečala. Po enem koščku vsakega živila lahko mirno sežete. Če pa za potešitev potrebuje še drugi, tretji ali deseti kos hrane, pa se raje vprašajte, ali je tisto, kar čutite, res lakota po hrani. Mogoče pa ste lačni česa drugega. Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA POVEZANOST IN PRAZNIKI December je mesec poln pričakovanj. Smo generacija, ki ob decembrskih praznikih najprej pomisli na obdarovanje, vendar danes ne bi rada govorila o tem. Rada bi govorila o pričakovanjih o povezanosti. Decembrski prazniki so družinski prazniki. Imamo priložnost veliko časa preživeti skupaj, že vnaprej razmišljamo in sanjarimo, kako bo to, kaj bomo počeli, kako bomo skupaj okrasili dom. Žal se ne konča vedno tako. Vsak pride s svojimi željami in pričakovanji in velikokrat pride do nepotrebnih konfliktov zaradi skoraj nepomembnih stvari. Ali lahko to preprečimo? Pomembno je, da ima vsak v družini svojo vlogo. Zato je modro, da se na začetku praznikov zberemo vsi skupaj in podelimo svoja pričakovanja z drugimi ter seveda poslušamo tudi pričakovanja drugih. Na tak način se zavarujemo pred tem, da bi imeli občutek, da nismo upoštevani in slišani, saj bo veliko lažje sprejeti dogovore in na ta način upoštevati čim več pričakovanj. Rezultat takega načina bosta povezanost in veselje družinskih članov, ki bo začinjeno z veliko sodelovanja. Želimo vam veliko topline, povezanosti in varnosti v vaših domovih! Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE ZAKAJ JE PETERŠILJ SIMBOL SREČE? Peteršilj (Petroselinum hortense) je najbolj uporabno zelišče, ki ne sme manjkati v kuhinji, ki naj bi bila tudi naša lekarna. Je zelišče s svežim in čistim okusom. Uporabni so vsi deli rastline, tako listi, stebla, korenina in semena. Vsebuje veliko antioksidantov ter za zdravje pomembnih vitaminov in mineralov. Priporočljivo je uživati eno do dve žlici peteršilja na dan. Najbolje je uživati svežega, kuhanim jedem ga dodajmo, ko so te že na krožniku. Lahko pa uživamo tudi čaje iz semen in korenin peteršilja. Je odličen vsesplošni čistilec organizma, krepi imunski sistem, deluje kot naravni antibiotik. Pomaga pri zdravljenju nekaterih najnevarnejših vrst raka, saj učinkuje kot naravni kemoterapevtik. Peteršilj ugodno vpliva na prebavila, jetra, rodila, ledvice in mehur ter jih čisti. Pomaga pri vnetjih sečnih poti in ledvičnih kamnih, pri diabetesu, artritisu, revmi, putiki, slabokrvnosti, pri tegobah dihalnih poti in pri astmi ter znižuje krvni tlak. Pater Ašič ga je priporočal tudi pri vnetju prostate in motnjah v krvnem obtoku. Skrbi za zdrave in močne kosti, izboljšuje vid, pomaga pri ekcemih ter čisti in pomlajuje kožo. Spodbuja delovanje živčevja, deluje izrazito spodbujajoče, izboljšuje spomin in pomaga k dobremu razpoloženju. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 15 ZANIMIVOSTI KO SO BILE KOLINE ŠE PRAZNIK Včasih so bile koline za družino težko pričakovan praznični dan. Na dan, ki so ga določili za zakol prašiča, so vsi družinski člani poprijeli za delo, tudi otroci, ki so prašiča držali za rep, saj bi sicer po starih verovanjih lahko ušel. Gospodinja je poskrbela, da na ta dan ni manjkalo dobrot na mizi, gospodar pa je pripravil vse ostalo za nemoten potek tega kmečkega praznika. Na koline so bili povabljeni sorodniki in sosedje, veselo razpoloženje, ki je prevevalo ves dan, pa je po večerji doseglo višek s petjem, plesom in pripovedovanje šaljivih dogodivščin. Kljub spreminjanju običajev in prehranskih navad so koline še danes med večjimi hišnimi prazniki po vaseh in trgih. V dediščini sloKoline pri Cmreškovih na Polzeli venske prehranske kulture predstavljajo koline s pestro paleto izdelkov zares veliko bogastvo. Samo osnovnih izdelkov, ki smo jih znali in jih še znamo v Sloveniji narediti iz prašiča, je krepko čez petdeset. Znotraj vsake skupine je cela vrsta lokalnih in regionalnih receptur, izvedb, načinov prekajevanja in sušenja. Med vrhunce kolinarskega znanja sodijo kranjska klobasa, kraški pršut, prekmurska šunka, savinjski želodec, zasavske jetrnice, meso iz »tunke« ali »tünke« v severovzhodni Sloveniji ter bohinjska zaseka. To je le nekaj izdelkov, ki so se nam kot dediščina ohranili do danes. Vsaka vas, vsak kraj, tako rekoč vsako gospodinjstvo pa je razvilo svoje posebnosti pri sestavi izdelkov, uporabljenih začimbah in načinih uporabe mesa. Star vremenski pregovor za mesec december ali gruden, kot smo mu Slovenci nadeli ime še pred časom Trubarja, pravi takole: »Prvega dne v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas«. Veliko pregovorov, med njimi tudi tale: »O božiču zeleno, o veliki noči sneženo«, pa opozarja, da toplo in suho decembrsko vreme ne napoveduje krajše zime, temveč jo le prenaša bolj proti pomladi. Decembra na vrtu ni veliko dela. Z zelenjavnega vrta poberemo brstični ohrovt, črni koren, motovilec, por in ohrovt, v okrasni vrt še lahko posadimo čebulnice, v sadnega pa lahko vse dotlej, da bo zemlja začela zmrzovati, še sadimo mlada drevesa. Poskrbimo, da bo kompost dobro pokrit, redno pregledujmo tudi trajnice, ki smo jih pred zimo pokrili z dračjem, da se ne bi v njih naselile miši. Tudi zelenjavo v kleti preverjajmo z istega razloga, hkrati pa z nje odstranjujmo gnile dele, da se ne pokvari. December je mesec praznikov in adventa, časa štirih tednov pred božičem, in lepa navada je, da v prazničnem času primerno olepšamo in okrasimo svoje domove z božično zvezdo in tik pred koncem leta še z drevescem. Ena od starodavnih šeg, ki se je ohranila vse do današnjih dni, pa je povezana tudi s setvijo božičnega žita, ki simbolizira svetlobo in upanje. Sejemo ga lahko vse od začetka meseca ter ga v skledicah in lončkih postavimo na mizo, v okno ali k jaslicam. Kristjani božično žito ponavadi sejejo na god sv. Barbare, 4. decembra, na Marijin praznik, 8. decembra, ali najpogosteje na god sv. Lucije, 13. decembra. Najpogosteje zato, ker božično žito hitro kali in je do božiča ravno prav visoko in lepo zeleno. Božično žito na gosto posejemo v vato, mah ali v zemljo, in sicer v pladenj ali cvetlični lonček. Poskrbeti moramo, da bodo semena ves čas vlažna, vendar ne preveč zalita z vodo, da ne bi splesnela. D. S. Po zapisih prof. dr. Janeza Bogataja in drugih virih povzela B. J. RAZSTAVA JEDI »BOG ŽEGNAJ 2012« Dolu pri Ljubljani. Delček zato, ker je z malce domišljije možnosti ogromno. Letošnja razstava jedi »Bog žegnaj« je bila jubilejna, že deseta po vrsti. Okusnih jedi pripravijo pridne roke vsako leto več, letos rekordnih 64. Vsakič obiskovalcem pripravijo poučen uvod o živilih, ki jih izberejo za temo razstave in degustacijo. Poskusili smo lahko jesenske sadno-zelenjavne sokove in bučno juho, kruh in sladko pecivo iz bučnega mesa, bučnic in bučnega olja ter namaze. Le kako bi se še upirali slastnim bučam? Fotografija Andrej Oberstar Poletnim rečemo bučke, jesenskim buče (in neumnežem bučmani). Oblikam, velikostim in okusom ni konca. Nekdaj so z njimi krmili živino, le bučnice in olje so uživali več ugleda. Danes postajajo vse bolj priljubljene na naših krožnikih. Grozljive in smejoče obraze smo iz njih izrezovali že od nekdaj, sedaj so skoraj obvezen okras domov vsaj v jesenskih dneh. Buče torej. Delček vsega, kar lahko pripravimo iz bučk, buč, bučnic in bučnega olja, so v oktobra 2012 predstavili člani etnološke sekcije KD Dol pri Ljubljani v župnijski dvorani v 16 Besedilo Nataša Polanec Fotografija Tone Tavčer »O BOŽIČU ZELENO, O VELIKI NOČI SNEŽENO« ZANIMIVOSTI 60 LET PRVIH MATURANTOV GOZDARSKE ŠOLE NAVADNA KUMINA (CARUM CARVI) Letos je minilo 60 let, odkar so v Ljubljani uspešno maturirali prvi maturanti na srednji gozdarski šoli, ki jo je v letu 1948 ustanovilo Ministrstvo za gozdarstvo. Takrat je uspešno zaključilo šolske obveznosti kar 106 maturantov, največ, skupaj 20, jih je bilo s Primorskega. Po šestih desetletjih se jih je na srečanju v Ljubljani zbralo le 19, in to v družbi še edine živeče profesorice matematike Anice Benkovič. Skupaj so obujali spomine iz šolskih let 1948–1952, saj je bila to prva generacija gozdarjev. »S Primorske se je na to šolo vpisalo in maturiralo veliko dijakov. Velika pogozdenost tega območja je potrebovala veliko gozdarskega kadra, še posebej v prvih povojnih letih, ko so bile ustanovljene kar tri sekcije za pogozdovanje Krasa: v Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani,« pravi Janko Požar iz Postojne, ki je eden od še živečih maturantov prve generacije maturantov srednje gozdarske šole, in nadaljuje: »Prvi gozdarski tehniki v Sloveniji smo se že po končanem šolanju in pozneje zaposlili v gozdarstvu zasebnega sektorja takratne kmetijske zadruge, v obratih za gozdarstvo in takratnih gozdarskih poslovnih zvezah. Vloga gozdarjev je bila velika tako po strokovni plati kot tudi po širši povezavi gozdarstva, kmetijstva in podeželja.« Navadna kumina spada v družino kobulnic, kamor spadajo tudi koper, koriander, vrtni janež, navadni komarček, prava krebuljica, jaščarica, vrtno rdeče korenje in druge. Besedilo in fotografija: Olga Knez Najdemo jo na travnikih, vendar se pogosto prideluje tudi na vrtovih. Na vrtu se velikokrat zaseje sama. Je dveletnica, ki v prvi vegetacijski dobi razvije vegetativne organe (liste, korenine), v drugi pa reproduktivne (cvetove, semena) in nato odmre. Navadno kumino lahko uporabljamo kot začimbo ali v zdravilne namene. Zdravilni deli rastline so zreli plodovi, ki jih nabiramo v času poletja, ter korenine, ki ji izkopljemo aprila. Navadna kumina je najučinkovitejše rastlinsko sredstvo proti napihnjenosti. Hkrati pa krepi želodec, deluje proti krčem, pospešuje izločanje urina in sluzi iz želodca, črevesja in dihalnih poti. Plodovi kumine imajo podoben učinek kot plodovi janeža in plodovi sladkega janeža. Besedilo in fotografija Aleš Podlesek iz Kančevcev Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. RAZVEDRILO ZANIMIVOSTI IN PROSTI ČAS CENTER DUO, VERŽEJ Center domače in umetnostne obrti (DUO) v Veržeju je ustanova z več dejavnostmi. V prostorih Ekomuzeja je informacijskodokumentacijski center, ki zbira in hrani gradivo o rokodelskih poklicih. Promovirajo in razstavljajo tudi rokodelske in umetniške izdelke. Poleg rednih izobraževanj, trženja in promocije skoraj pozabljenih rokodelskih poklicev severovzhodne Slovenije za goste in obiskovalce pripravljajo ustvarjalne delavnice; trenutno najbolj delujoča je lončarska delavnica (poleg pletenja iz naravnih materialov in kovaške delavnice). Lončarski izdelek je mogoče kupiti pri lončarki - v delavnici. V rokodelski trgovini je mogoče kupiti domače izdelke iz naravnega materiala, ki jih izdelujejo in oblikujejo rokodelci z območja Prlekije in Prekmurja. Med najbolj znanimi prireditvami pa sta že tradicionalni razstavi pirhov ob velikonočnem času in jaslic v adventnem in božičnem času. Center oziroma razstavo si lahko ogledate po predhodni najavi: TIC Veržej - Center DUO, Puščenjakova 1, telefon: +386 51 654 778, e-naslov: [email protected]. KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS VELIKA OŠABNOST STALNI SIMBOL DRŽAVE ALI MESTA SPREMLJEVALCI BOGA AMORJA DRAMA HENRIKA IBSNA ISAAC NEWTON STROKOVPRETIRANO NJAKI NA RADOVEDEN PODROČJU MOŠKI EKOLOGIJE SKUPEK ORGANOV, KI SESTAVLJAJO ŽIVO BITJE GLASBILO S TIPKAMI IN MEHOM 7 SKUPINA LJUDI, IZBRANA ZA DOLOČENO NALOGO 5 LEV IVANOV PRETAKANJE SOLZ 4 FRANCE KRALJ 8 HITRI, ZAPOREDNI STRELI IZ OROŽJA PUSTINJA V IRANU 9 HRIBOVSKO NASELJE SEVERNO OD ŠKOFLJICE SNOV, KI NASTANE PO ODSTRANITVI SIROTKE IZ MLEKA RDEČA POLJSKA CVETICA 2 3 PRIPRAVA ZA SEDENJE ANTON ČEHOV KRATEK, MOČAN GLAS JAZ (latinsko) 2 TAT; TUDI MLADINSKO DELO FRANCETA BEVKA KISELKAST OKUS VINA GESLO: V__ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 __ __ __ __ __ __ __ __ 6 7 8 9 10 11 12 13 Rešitev prejšnje križanke je KREDIT. NEKOČ JE BILO … Za SED pripravila: Jelka Pšajd Očarljivo božično razglednico, s katero vam tudi jaz želim vesele praznike, je leta 1929 naslikal K. Hornstein, natisnil Sall tisk v Ljubljani, uporabljena pa je bila leta 1933. Je lep dokaz, kako so se nekoč znali posvetiti tudi tako majhnim stvarem kot so voščilnice. Fotografija Marko Suhoveršnik Recepcija muzejske trgovine GUMIJAST IZDELEK ZA BRISANJE NAPISANEGA Stanislav Čičerov 18 OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 5. do 11. novembra 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 HITRI KREDITI ZA PREBIVALSTVO 0,29 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mlado pitano govedo, razred R3 3,81 €/kg k.t. 3,60 do 3 mesecev 6,55 % do 6 mesecev 6,95 % do 12 mesecev 7,10 % do 36 mesecev 6-mesečni Euribor + 6,10 % ali 7,50 % 3,40 3,20 MALI OGLASI 3,00 2,80 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 33 37 41 45 OSKRBA STAREJŠE OSEBE (Savinjska dolina) 49 Na dom vzamem v oskrbo starejšega moškega ali žensko. Telefon 041 574 846. Prašiči, razred E €/kg k.t. Nominalno Informativni izračun za kredit z referenčno obrestno mero 6-mesečni Euribor na dan 15. 11. 2012: kredit v znesku 8.400,00 EUR bo komitent banke odplačal v 36 mesečnih anuitetah po 257,30 EUR. Stroški odobritve znašajo 109,20 EUR, EOM 7,59 %, skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, pa 9.395,73 EUR. 4,00 3,80 HITRI KREDITI: PRODAM 2-SOBNO STANOVANJE (Ribnica) 2,00 1,95 1,90 1,85 1,80 1,75 1,70 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 Prodam 2-sobno stanovanje, veliko 63,60 m2, z zaprtim balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. Centralno ogrevanje na biomaso etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo). Stanovanje je v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Špar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 449 565. 1,79 PODARIM 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 33 37 41 45 49 Podarim kuhinjo s štedilnikom, posteljo z jogi ležiščem in pisarniško opremo (miza in omara). Telefon: 070 772 350. 53 Pšenica Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 3,40 3,10 2,80 2,49 €/kg 2,50 Dragi prijatelji kmetijstva, pred nami so božični in novoletni prazniki, čas, da se za trenutek ustavimo, se družimo s svojimi najbližjimi in se z njimi poveselimo. 2,20 1,90 1,60 1,30 1,00 1 5 9 13 2010 17 21 25 29 teden 2011 33 37 41 45 49 53 V letu 2013 vam želimo veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov. 2012 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! Peter Vrisk, predsednik Kmečke liste društva za razvoj kmetijstva in podeželja 19 POSEBNA PONUDBA ZA SOCIALNA PODJETJA Paket je namenjen vsem pravnim subjektom, ki se registrirajo kot »socialno podjetje«: društvom, zavodom, ]DGUXJDPJRVSRGDUVNLPGUX³EDPDOLGUXJLPSUDYQLP osebam zasebnega prava. Omogoamo do 24-meseno brezplaQRYRGHQMH755LQEUH]SODno uporabo elektronske banke (odvisno od sodelovanja lanov oz. GUX³EHQLNRY]EDQNR Odobravamo razline vrste kreditov z individualno obravnavo glede zavarovanja in doloanja kreditne sposobnosti. Nudimo premostitvene kredite za obdobje med prejemom odlobe in prejemom sredstev za spodbujanje socialnega podjetništva. Ponujamo stimulativne obrestne mere za vsa sklenjena varevanja in depozite. Za dodatne informacije smo vam veseljem na voljo na telefonski številki 01 4727 447 in v 85 poslovalnicah banke. 'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHGG.RORGYRUVND/MXEOMDQD7)LQIR#GEVVLZZZGEVVL Paket vsebuje: ÈYRGHQMH755 ÈXSRUDERHOHNWURQVNHEDQNH ÈL]GDMRSODLOQLKNDUWLF ÈL]YDMDQMHSODLOQHJDSURPHWD ÈNUHGLWLUDQMH ÈYDUHYDQMH
© Copyright 2024