RAČUNOVODSTVO POSLOVODNO - Tax-Fin-Lex
POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO Management Accounting Revija o poslovodnem računovodstvu Journal for Management Accounting Letnik 7 • Številka 1 • Marec 2014 Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 1/2014, Letnik 7, marec 2014 Revija izhaja 4 krat letno Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana Uredniški svet: Predsednik: - doc.dr. Živko Bergant, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana Člani: - prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani - dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava - prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana - prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem - Srdan Tovornik, Nova Gorica - Aleš Hauc, NKBM d.d. - Tibor Šimonka - prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija - Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija Izdajatelj: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana Soizdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana ISSN 1855 – 4032 • UDK 657 PR Poslovodno računovodstvo / Management Accounting ISSN 1855 – 4032 • UDK 657 Letnik 7 • Številka 1 • Marec 2014 KAZALO Dr. Živko Bergant TRETJA KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU ............................................................ 3 Borut Ambrožič, Sandra Žlof, ddr. Marija Ovsenik, mag. Dejan Petkovič POSLOVODNO UPRAVLJANJE EKONOMIJE SIVIH .................................................................. 5 Dr. Živko Bergant NAPAČNO POJASNJEVANJE KRATKOROČNEGA IN POSPEŠENEGA KOEFICIENTA ...33 Dr. Bojan Tičar UGOTAVLJANJE PRAVNE SUBJEKTIVITETE ORGANIZACIJ ZA POTREBE RAČUNOVODSKO-FINANČNEGA POROČANJA ......................................................................43 Maja Kožuh JAVNA NAROČILA V ZDRAVSTVU..............................................................................................59 Suzana Friegl ZUNAJBILANČNA EVIDENCA IN NEKATERE OBLIKE ZAVAROVANJ ..............................77 Dr. Bergant Živko POKRIVANJE IZGUBE ALI (SAMO)ZAVAJANJE ......................................................................86 VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO ..................................................................................................... 92 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO ............................................................................. 94 RAČUNOVODSTVO OD A DO Ž .................................................................................................................. 95 ABECEDA SVETOVANJE ............................................................................................................................... 96 ABC REVIZJA ..................................................................................................................................................... 98 RAČUNOVODSKA HIŠA CONTALL ........................................................................................................ 101 ABECEDA RAČUNOVODSTVO................................................................................................................. 103 CERIFICIRANO ZNANJE............................................................................................................................. 104 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) .................................... 106 CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČINOVODJA (CIMA) ............................................................... 107 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB .............................................................................................................. 110 STROKOVNI SEMINARJI ............................................................................................................................ 112 SVETOVANJA .................................................................................................................................................. 113 ZALOŽBA IPR ................................................................................................................................................. 114 1 OGLAS 2 UVODNIK Dr. Živko Bergant1 TRETJA KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU UDK 657.6 V četrtek, 28. novembra 2013, je bila v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije izvedena tretja konferenca o notranjem poročanju z delovnim naslovom Posebnosti notranjega poročanja po posameznih vrstah dejavnosti. Organizirali so jo Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Zveza ekonomistov Slovenije. Pomeni že tretji korak v nizu predvidenih letnih konferenc, vse bodo namenjene obravnavi notranjega poročanja v organizacijah. Prve tri konference so namenjene pripravi gradiva za izdelavo osnutka Kodeksa načel notranjega poročanja (KNNP), ki naj bi celovito zajel zahtevno, vendar zelo pomembno področje informacij za notranje uporabnike, kot so poslovodstvo, aktivni lastniki in njihovi nadzorni organi ter zaposleni in sindikat. Zbornik referatov tretje konference (203 strani) je odlična osnova za oblikovanje tretjega, posebnega dela Kodeksa načel notranjega poročanja (KNNP). Dopolnjena bo z zbornikom referatov četrte konference, ki bo v novembru 2014. Tretjo konferenco je pozdravil Goran Novkovič, svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki je tudi generalna pokroviteljica projekta KNNP. Poudaril je pomen kakovostnih informacij za trajnostni razvoj organizacij, še posebej v kriznih razmerah. Vodja dopoldanske razprave je bil. dr. Živko Bergant. V tem okviru se je razvrstilo šest predavateljev: ddr. Neven Borak, Zvezdana Bajc, Tomaž Glažar, dr. Gordana Ivankovič, Olga Strmole, mag. Vladimir Bukvič. Razprava je bila živahna in pokazala pomembnost vprašanj, ki so jih odpirali prispevki avtorjev. Popoldansko razpravo je vodil dr. Stanko Koželj s petimi predavatelji: Gregor Hauc, Ida Kavčič, Simon Vrhunec, Marija Tomc Muc, mag. Aleksander Kupljenik. Predavatelji so spodbudili živahno razpravo, saj so bili prispevki praktično naravnani. Dnevni red se je izčrpal ob 18. uri. 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 3 Teme konference so bile izbrane iz različnih dejavnosti in organizacij in predvsem praktično naravnane. Tako usmeritev je potrdila tudi anketa udeležencev. Vsak udeleženec je ocenjeval konferenco po osmih sodilih, povprečna ocena pa je 4,78 ob najvišji možni oceni 5. To ocenjujemo kot velik uspeh in zavezo za nadaljnje delo. Organizatorji ocenjujejo, da se je ponovno kot pravilna potrdila odločitev povabiti na konferenco študente ob minimalni kotizaciji, kar bo ostala praksa tudi v prihodnje. Uspeh konference ni samo potrditev ocene o koristnosti projekta KNNP, temveč tudi zahtevna naloga organizatorjem, da nadaljujejo začrtano delo. Zato se organizatorji zahvaljujemo za izkazano podporo vsem udeležencem, avtorjem, sponzorjem in pokrovitelju. Obenem pa poudarjamo, da naloge ni mogoče uspešno dokončati brez te podpore tudi v prihodnje. Posebno naj poudarimo, da bo za naslednjo konferenco še naprej potrebno predvsem sodelovanje strokovnjakov iz prakse. Zato že zdaj opozarjamo na delovni naslov naslednje konference v novembru 2014: Strokovne podlage načel notranjega poročanja v nekaterih dejavnostih. Organizatorji smo prepričani, da bo predvidena konferenca zanimiva in koristna, ne le za oblikovalce informacij, temveč tudi za njihove uporabnike, saj bodo teme konkretne in se bodo približale posebnostim in potrebam notranjega poročanja po izbranih dejavnostih. Zato že zdaj vabimo tudi nosilce poslovnih funkcij in poslovodstva podjetij k udeležbi in sodelovanju na konferenci prihodnje leto. Posebno povabilo velja zlasti tistim strokovnjakom, ki bi lahko prispevali k izboru konkretnih tem konference. 4 ZNASTVENI ČLANKI Borut Ambrožič2, Sandra Žlof3, ddr. Marija Ovsenik4, mag. Dejan Petkovič5 POSLOVODNO UPRAVLJANJE EKONOMIJE SIVIH Business management of the economy of the grey 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 364-54-053.9:330 Izvleček. Avtorji se v članku osredotočajo na teorijo življenjskega procesa, po kateri staranje vključuje biološke, psihološke in družbene procese. Slednji govorijo o tem, da se je v tej demografsko starajoči se dobi možno postarati na povsem nove načine. Eden od omenjenih načinov, bivanje v domovih za starejše osebe, je prispevku obravnavan iz ekonomskega, demografskega in socialno gerontološkega vidika, ki združuje naše akademsko delovanje in poklicne izkušnje s področij prava, ekonomije, socialnega dela in socialne gerontologije. Socialna gerontologija na Abstract: In this article, we focus on the theory of the process of life, which determines that aging includes biological, psychological, and social processes. The latter argue that in this demographically aging era, it is possible to age in entirely different ways. One of such ways is residing in the elderly homes, which is hereby presented from different points of view – economic, demographic, and social gerontological view, combining our academic knowledge and vocational experience in study fields of law, economy, social work, and social gerontology. On an interdisciplinary level, social gerontology Borut Ambrožič, univerzitetni diplomiran pravnik, podiplomski študent delovnega prava in socialne varnosti, poslovnih ved in socialne gerontologije. Je imetnik licence Corporate Social Expert, ISO 26.000, Potrdila o usposobljenosti člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, član Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), član Mednarodne mreže za preprečevanje zlorabe starejših (INPEA), član Inštituta za poslovodno računovodstvo (IPR), raziskovalec in avtor člankov iz področja družbene odgovornosti, delovnega prava in socialne varnosti, trajnostne ekonomije in socialne gerontologije. 3 Sandra Žlof, univerzitetna diplomirana socialna delavka, doktorska študentka smeri Socialna gerontologija na Alma Mater Europaea. Je članica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), članica Mednarodne mreže za preprečevanje zlorabe starejših (INPEA), raziskovalka in avtorica iz področja družbene odgovornosti, organizacijskih študij, socialnega dela in socialne gerontologije. 4 ddr. Marija Ovsenik, doktorandka Socialne politike ter prva doktorandka na novomeški Fakulteti za organizacijske študije (FOŠ) doktorskega študijskega programa Menedžment kakovosti, Članica Upravnega odbora Socialne zbornice Slovenije, članica Inštituta za management Ljubljana, Vodja programa Socialna gerontologija na Alma Mater Europaea. 5 mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o. davčni svetovalec in certificirani poslovodni računovodja. Je direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za podjetništvo Ljubljana. Je avtor člankov s področja davkov, financ in računovodstva 2 5 interdisciplinarni ravni združuje vse vede v smeri proučevanja, raziskovanja in dela s starejšimi in pojmom staranja ter iskanja odgovorov na vprašanja, vezana na podaljševanje življenjske dobe in raziskovanje vzrokov stanj, v katerih se znajdejo starejši. Prispevek je torej predstavitev ekonomije sivih in ne sive ekonomije. combines all scientific fields of studies, research, and work with the elderly and the concept of aging, while searching for answers to questions about life expectancy increase and studying the causes for situations that the elderly are faced with. Thus, the article is a presentation of the economy of the grey, and not the grey economy. Ključne besede: ekonomija sivih, starejša oseba, socialna gerontologija, bivalna politika starejših, domovi za starejše Key words: economy of the grey, elderly person, social gerontology, elderly housing politics, retirement homes. 1 Uvod V naslovu prispevka se namenoma besedno poigramo in uporabimo besedo z več pomeni. Večpomenska beseda je beseda ki se uporablja za že znano poimenovanje, a se zaradi povezanosti ali podobnosti z že poimenovanim začne :, uporabljati za nov pomen. Siva barva v tem kontekstu nima negativne konotacije, saj izraža biološko dejstvo, s katerim se v starosti sooči večina starejših oseb. V tujini in v Sloveniji so v zadnjem času zaživeli pojmi, kot so 'sivi panterji', 'silver liner-ji' in podobni. Pojem upokojenca je pogosto povezan s pojmom prebivanja v domovih za starejše občane oziroma starostnike. Prispevek je pregledni prikaz spoznanj socialno gerontološkega dela v povezavi z ekonomijo ene od uveljavljenih oblik institucionalnega varstva starostnikov v Sloveniji. Kot navajata Vovk in Radešček, nas lahko članek, ki temelji na miselno in jezikovno izklesanih razlogih za in proti drži v napetosti (po Pavčnik, 2003, 12), v kolikor pa so ti razlogi vsebinsko podkrepljeni in statistično obdelani, pa pomenijo dodano znanstveno-strokovnouporabno vrednost. Terminologija, ki se uporablja v praksi za to starostno skupino, variira od avtorja do avtorja. Pri socialni gerontologiji prihaja do izraza njen multidisciplinarni in interdisciplinarni vidik. Ramovš navaja: »Če se kje kaže nuja po tesnem interdisciplinarnem sodelovanju, se kaže v gerontologiji. Star človek še posebej potrebuje, da ga vsak strokovnjak jemlje kot človeka v njegovi celoti, čeprav obravnava le njegov posamezni organ, socialno težavo, finančno ali upravno zadevo ali kaj drugega. Celostno sprejemanje in obravnavanje človeka pa je mogoče doseči v vsaki od strok le z dobrim medsebojnim poznavanjem in sodelovanjem strok, ki se posvečajo staremu človeku« (2004, 721−730). Po Gajšku ni nujno, da na starost gledamo kot na predsmrtnico, večno utrujenost in izhlapelost življenjskih sil, še zlasti ne v elektronsko urejeni dobi, kjer so pogoji preživetja boljši od preteklih časov (www.intelyway.com/). Kuhar povzema Shakespeare-a, ki pravi, da starost prileze na skrivaj in te trdo objame, razbije te in vrže v kraj, iz rok ti veslo vzame (Kuhar, 2007 po Shakespeare, 1956). 6 2 Starajoča se družba in njeni deležniki Poljšak in Lampe (2011, 1) navajata, da se je staranje začelo pred približno 3,5 milijarde let (s pričetkom življenja). Povprečna življenjska doba človeka se je skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. V obdobju neandertalcev je preživetje človeka znašalo približno 20 let, v bronasti dobi 19 let, v stari Grčiji 28 let, v srednjeveški Angliji 33 let, danes pa znaša povprečna življenjska doba približno 68 let. Maksimalna življenjska doba se pri ljudeh giblje med 80 in 100 leti. Za razliko od povprečne življenjske dobe se maksimalna življenjska doba tekom zgodovine ni bistveno spreminjala. Najstarejša oseba je dočakala 128 let. Danes samo 1/7.000 oseb dočaka 100 let. Leta 2025 bo 19 % starejše populacije dočakalo 100 let. Iz 210.000, kolikor je stoletnikov danes, jih bo v letu 2050 že 3,2 milijona. Staranje evropskega prebivalstva ima številne posledice na socialo in gospodarstvo. Do leta 2025 bo skoraj tretjina evropskega gospodarstva stara 60 let ali več. To pomeni, da bo čedalje manjši delež delovno aktivnega prebivalstva moral podpirati rastoče število upokojencev. Kot navajajo Gombač, Josipovi, Mlekuž in drugi, gre taka rast »največ na račun številčno močnih generacij, ki zapuščajo aktivni kontingent prebivalstva in se selijo v tako imenovano skupino starejših. Število starejših bo še naraščalo, saj kmalu ne bo več tistih generacij, ki so izšle številčno šibke kot posredni ali neposredni rezultat vojn in intenzivnega izseljevanja« (2009, 14). V uvodu dokumenta, ki nosi pomenljiv naslov »Odnos podjetij do starejših zaposlenih: poročilo raziskave z interpretacijo rezultatov in priporočili«, ki je bila izvedena v sodelovanju z Inštitutom za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in s Kapitalsko družbo v letu 2008, lahko preberemo: »Staranje prebivalstva nakazuje spremljajoče trende ekonomskega in družbenega dogajanja, ki človeštvo postavlja pred nove izzive. Staranje prebivalstva, ki posledično vodi tudi do pomanjkanja delovnega prebivalstva, že sedaj zahteva spreminjanje pogojev upokojevanja, spremembe politike zaposlovanja in drugih politik. Zlasti bo staranje vplivalo na večje izdatke države, predvsem na področju financiranja pokojnin, zdravstvene oskrbe in financiranja dolgotrajne oskrbe. Prineslo bo torej nov tip družbe, ki bo sčasoma spremenila pravila in vzorce obnašanja, delovanje sistemov, ter zlasti miselnost in vrednote ter koncepte, ki obravnavajo problematiko staranja«. Stanovnik prav tako navaja, da bo staranje prebivalstva povzročalo številne socialne, ekonomske in geopolitične spremembe, ki bodo imele vpliv na gospodarsko rast, ritem tehnološkega razvoja, strukturo trošenja prebivalstva in ne nazadnje na sistem socialne zaščite in širše na sistem javnih financ (2007, 51). Ramovš (2003, 29) opredeljuje staranje kot dogajanje, ki poteka vse življenje, največjo 'težo' pa doseže v starosti. Človekovo staranje ima mnogo bioloških, 7 družbenih, socialnih in ekonomskih značilnosti (Ramovš, 2003, 30). Preden se osredinimo na družbene značilnosti staranja, je pomembno omeniti biološke značilnosti človeškega staranja, ki jih razlagajo biološke teorije staranja in ki povezujejo procese staranja s pešanjem življenjskih funkcij organizma. Večina strokovnjakov, ki se ukvarjajo s fenomenom staranja, je enotna, da je staranje skupna posledica različnih vplivov skozi cikel življenja posameznika. Vidmar (2006) navaja, da na vprašanje: Zakaj se staramo? poskuša odgovoriti več bioloških teorij: - evolucijska teorija (ohranjanje vrste je primarnega pomena); - teorija genske programiranosti (obstajajo geni, ki določajo maksimalno število delitev določene vrste celic v določenem življenjskem obdobju. Zato se s staranjem zmanjšuje število celic z najrazličnejšimi življenjsko pomembnimi funkcijami); - nevroendokrina teorija (s staranjem pride do slabšega delovanja živčnega sistema in posledično do slabšega uravnavanja izločanja hormonov); - teorija imunskega sistema (s staranjem se učinkovitost tega sistema močno zmanjša, zaradi česar pride do upada obrambne sposobnosti telesa, ki tako postane bolj dovzetno za okužbe in progresivne poškodbe organov in tkiv); - teorija akumulacije škodljivih snovi (škodljive snovi v telesu se skozi življenjsko dobo kopičijo, prizadenejo normalno delovanje celic in na koncu pripeljejo do celične smrti); - teorija obrabe in kvarjenja (vsi organi in telesne celice se s staranjem obrabijo in poškodujejo); - teorija dezorganizacije (v človekovem telesu se v vsakem trenutku izvaja ogromno število procesov, ki morajo biti primerno organizirani vse do molekularne ravni. Povsem razumljivo je, da vmes prihaja do napak, ki so vzrok za nadaljnje napake itn. Ta verižna reakcija se v telesu manifestira kot staranje). Med družbene značilnosti lahko vsekakor umestimo tudi politično komponento. Ta se manifestira v različnih oblikah. Življenjska doba se daljša, s tem pa nastajajo novi družbeni, socialni, gospodarski, politični in medicinski problemi (Wilson, 2001a, 471−487). To demografsko dejstvo vzpostavlja nove naloge in strategije, ki omogočajo aktivno vključenost in kvaliteto življenja vsem generacijam v družbi. Po mnenju Kinsella in Phillipsa (2005, 34) vsebuje model uspešnega staranja tri elemente: neprisotnost bolezni in odvisnosti, vključenost v družbo ter visoko kognitivno in fizično delovanje. Postmoderna evropska družba se sooča z edinstvenim dogajanjem v človeški zgodovini, in sicer gre za izjemno staranje prebivalstva. V deželah evropske unije postaja delež starih zelo visok, to dejstvo prinaša s seboj izjemno zahtevne naloge, ki morajo vzpostaviti urejeno delovanje družbe in držav znotraj evropskega prostora in 8 širše. Velike spremembe v starostni strukturi prebivalstva pri nas in na splošno v vsem razvitem svetu pomenijo velike spremembe na vseh ravneh družbene ureditve in so dejavnik pri kreiranju politike in strategij v posameznih državah (Sanders, 2001, 20). Razlikovati je treba staranje posameznika in staranje družbe, pri čemer gre pri prvem pojavu za življenjsko dobo, drugi pa opredeljuje demografsko staranje (Cijan, 2003, 33). Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje stáranje kot: »glagolnik od starati: doba staranja; medicinska vprašanja staranja in starosti / staranje vina / metal. naravno staranje pojav, da postane zlitina trša, če dalj časa stoji pri normalni temperaturi; umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj časa zmerno segreva, stárati se kot: postajati po videzu starejši; začela je bolehati in se starati; hitro, zelo se starati / njena koža se stara, postajati star, vsi se staramo; njegovo ravnanje kaže, da se stara; človek se hitreje stara telesno kot duševno / olje, kruh se stara / ekspr. ideje se starajo, zastarevajo. Starajóč kot: starajoči se ljudje večkrat potrebujejo pomoč«. Četudi je bilo sprva zaznati staranje populacije v razvitih zahodnih družbah, je ta proces v zadnjih dveh dekadah zajel tudi manj razvite države (Kinsella, Phillips, 2005, 5). Ambrož (2012) navaja, da mora postmoderna družba pri načrtovanju in oblikovanju strategij, ki obravnavajo kvaliteto življenja v prihodnosti, nujno upoštevati dejstvo, da se prebivalstvo stara. Nujno je treba upoštevati socialno gerontologijo. To dejstvo narekuje, da morajo strategije upoštevati: - medgeneracijsko spoznavanje; - medgeneracijsko solidarnost; - trajnostni razvoj človeških virov. Ramovš (www.kapitalska-druzba.si/) v šestih točkah povzema demografske probleme sodobne družbe, ki so zapisani v dokumentu Sveta EU z naslovom Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami iz leta 2005: 1. prenizka rodnost, ki ne zadošča potrebam naravnega obnavljanja starajočega se prebivalstva; 2. onemogočeno vključevanje v samostojno zaposlitev in družinsko življenje mlade generacije; 3. zgodnje upokojevanje srednje generacije; 4. naglo naraščanje t. i. tretje generacije, zlasti najstarejših ljudi, ki potrebujejo veliko oskrbe in nege; 5. medgeneracijska nepovezanost med mlado, srednjo in tretjo generacijo; 6. nezmožnost oziroma otežena oskrba starih onemoglih družinskih članov v okviru družine (posledica tega – odhod v oblike institucionalnega varstva oziroma bivanja); 7. negativno dojemanje starosti v doživljanju življenjske brezciljnosti ali bivanjske praznine (angl. existential vacuum). Od leta 1990 obeležujemo tudi Mednarodni dan starejših, z namenom opozoriti na odnos do starejših in na njihov položaj v družbi. Findeisen poudarja, da mora biti 9 politika starosti in staranja usmerjena v razvoj in ne v vzdrževanje starejših ter mora zajeti vse starejše in vse zmožnosti, poklicnega in izkustvenega znanja starejših. Prav tako pa mora ustvariti, vzdrževati in razvijati socialni kapital (organizacije, strukture, upoštevanje norm, pričakovanj, stališča, znanje in spretnosti starejših), brez katerega se znanje in kultura starejših ne moreta plemenititi ter izgubita vrednost za njih in družbo (www.kapitalska-druzba.si/). Antropološko gledano lahko ugotovimo, da je politični vidik staranja oziroma demografskih razmerij v Sloveniji izjemno pomemben družbeni element, zlasti zaradi razmerij aktivnega in neaktivnega dela slovenske populacije. Politični vidiki staranja se odražajo tudi na področju, ki je sicer značilno bolj za znanstvene discipline, kot so: sociologija, sociala, psihologija, filozofija, medicina in podobno. V prispevku ugotavljamo, kakšna je strategija razvoja gerontološke problematike na političnem področju oziroma ekonomskem področju politike bivanja starostnikov. 2.1 Statistika starajoče se družbe O tem, kdaj lahko posamezno osebo opredelimo kot starejšo, ni enotnega stališča. So se pa zaradi statističnih namenov oblikovale starostne kategorije, ki nam lahko pomagajo razumeti demografska gibanja. Za stara prebivalstva, med taka danes štejemo tudi prebivalstvo Slovenije, je značilna oblika piramide, ki spominja na vazo. Zaradi manjšega števila rojstev, podaljševanje življenja in posledično večanja deleža prebivalstva v višjih starostih postajajo vrhovi piramid vse bolj kopasti. Spodnji deli, ki predstavljajo mlado prebivalstvo, pa se vse bolj ožijo (Statistični urad Republike Slovenije). Po podatkih Statističnega urada RS bo delež delovno sposobnega prebivalstva v Sloveniji upadel (15−64 let). V letu 2004 je znašal 67,2 %, do leta 2050 pa bi se naj zmanjšal na 56,7 %. Delež starejšega prebivalstva (65 let in več) pa se bo podvojil. V letu je znašal 16,4 %, do leta 2050 pa se bo povišal na 29,9 %. Na prelomu tega tisočletja je imela Evropa že okoli 20 % prebivalstva starega nad 60 let. Med letoma 2010 in 2030 se bo število starih nad 80 let dvignilo za 57 % (Strategija varstva starejših do leta 2010 − solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva). Do leta 2030 bo v EU-25 število ljudi, starejših od 65 let, z 71 milijonov leta 2000 poraslo na 110 milijonov. Povprečna pričakovana življenjska doba narašča: število ljudi, starejših od 80 let, bo do leta 2050 za 180 % večje kot danes, do leta 2030 pa bo v EU 34,7 milijona prebivalcev, ki bodo starejši od 80 let (danes 18,8 milijona). To pomeni, da bo razmerje ljudi nad 65 let v primerjavi s številom ljudi med 15−64 let naraslo od 23 % v letu 2000 na 47 % leta 2050. V spletnih novicah Mreže medgeneracijskih programov lahko preberemo, da je staranje prebivalstva eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope 21. stoletja. Leta 2025 bo več kot 20 % prebivalcev Evrope starih 65 let ali več, prav tako pa se bo povečalo število starostnikov v starosti 80 let in več (www.filantropija.org). 10 Generacijske teorije v okviru gerontologije in vede o medgeneracijskem sožitju ločijo tri življenjska obdobja: 1. mlada (prva) generacija, ki jo sestavljajo mladi ljudje od začetka življenja do mejnika osamosvojitve z zaposlitvijo, lastnim gospodinjstvom, lastno družino – 25 plus; 2. srednja (druga) generacija, ki jo sestavljajo ljudje v srednjih letih življenja do mejnika upokojitve – 60 plus; 3. upokojenska (tretja) generacija, ki jo sestavljajo vsi starejši ljudje, ki so v družini opravili starševsko vlogo do zrelosti otrok, v službi pa poklicno vlogo redne zaposlitve do polnega upokojitvenega obdobja. V zadnjem desetletju pa se je na socialno gerontološkem področju uveljavila teorija enovitosti človekovega življenja – vseživljenjska perspektiva (Ramovš, 2013, 9). Ambrožič, Bravc, Görgner, Žlof in Feguš navajajo, da ima intenzivno staranje prebivalstva posredne in neposredne učinke tako na javne kot tudi na zasebne finance (2014). 3 Oblike institucionalnega varstva v Sloveniji Po Rožiču zaznamujejo sodobno zahodno družbo »visoka pričakovanja bivanja, želja po čim večjem udobju in čim bolj kakovostnem preživljanju prostega časa, hkrati pa neugodne demografske spremembe, ki vedno resneje kličejo k pozornosti in ukrepanju. Posledice staranja prebivalstva postavljajo izzive, ki jih moramo za zagotovitev varne in brezskrbne starosti v čim bolj udobnem okolju začeti reševati danes – na ravni države, podjetij in posameznikov« (www.kapitalska-druzba.si/). Kot navaja Cotman, demografske spremembe, s katerimi se srečuje vsa Evropa, niso izjema in se nanašajo na vprašanja rodnosti, vprašanja položaja starejših v družbi, vprašanja vzdržnosti pokojninskih sistemov, vprašanja medgeneracijske solidarnosti, vprašanja zaposlovanja mladih in druga pomembna družbena vprašanja, za katera je pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (www.kapitalskadruzba.si/). Med druga pomembna družbena vprašanja spadajo tudi možnosti dela starostnikov oziroma njihovega opravljanja dejavnosti, ki so obremenjeni tudi z različnimi davki in prispevki. To vprašanje zahteva posebno obravnavo v samostojnem prispevku. V tem prispevku se posvečamo iskanju odgovorov na vprašanje: Kako in kje bo starostnik preživel starost? O tem razglablja tudi Dimovski, ko govori o staranju kot večravenskem konceptu, ki ga lahko analiziramo na individualni, organizacijski in družbeni ravni. V okviru tega koncepta se vsak posameznik sooči s staranjem in povečini tudi s starostjo. Ob tem pa se sooča s situacijo, ki išče odgovore na eksistenčna vprašanja, kako si zagotoviti ekonomsko in socialno blaginjo v starosti. Pri tem je čedalje več odločitev o tem, kako bo posameznik preživel starost, odvisnih od njega samega (2007, 56). Temu pritrjuje tudi Ramovš (2007, 59), ko 11 navaja, da se mora na kakovostno starost vsakdo pripravljati sam, prav tako pa tudi družina, država ter civilne in gospodarske organizacije. Starostna travma je danes hujša kot nekoč, ker so ljudje na prehodu ali po prehodu v tretje življenjsko obdobje neprimerno bolj aktivni ter biološko in psihološko 'bolj pri sebi' kot pred desetletji ali stoletji, obenem pa bolj osamljeni, ker živijo v gospodinjstvih z dvema osebama ali sami v zavodih s tujimi ljudmi. (Kovač po Pečjaku, 1998, 13). Oskrba v ustanovah institucionalnega varstva je pogosto izhod v sili za posameznika − starostnika, ki ne zmore več skrbeti oziroma bivati sam, ali pa za njegovo družino, ki ne zmore skrbeti za svojega družinskega člana − starostnika. Marsikateri starostnik bi se ob danih pogojih namesto odhoda v dom odločil za oskrbo v domačem okolju. Zato je pri oskrbi in negi starostnikov treba najti ravnotežje med družino, novimi socialnimi programi za stare ljudi in nastanitvijo v ustanovi. O pravicah in odgovornostih starejših govori Evropska listina pravic in odgovornosti starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore, ki jo je leta 2010 potrdila Generalna skupščina AGE Platform Europe in katere namen je opozoriti na vse večjo potrebo starajoče se družbe po dolgotrajni oskrbi in na pravice, povezane z dolgotrajno oskrbo. AGE Platform Europe je mreža blizu 165 organizacij, starejših od 50 let, in organizacij, ki delujejo zanje, njen cilj pa je predstavljati in zagovarjati interese 150 milijonov starejših v EU. Listina v desetih členih opredeljuje pravice starejših, med katerimi so: pravica do dostojanstva, telesnega in duševnega blagostanja, svobode in varnosti; pravica do samoodločanja; pravica do zasebnosti; pravica do kakovostnih in dostopnih zdravstvenih storitev brez diskriminacije; pravica do informacije glede njihovih potreb, do nasveta in informiranega soglasja; pravica do nepretrgane komunikacije, participacije v družbi in kulturnega udejstvovanja; pravica do svobode izražanja, misli in vesti, prepričanja, kulture in religije; pravica do pomoči, kadar koli so v položaju žrtve zlorabe ali trpinčenja; pravica do paliativne oskrbe in podpore ter do spoštovanja in dostojanstva pri umiranju in v smrti. Ob pravicah imajo starejši tudi določene dolžnosti: upoštevati pravice in potrebe ljudi okrog sebe; pripraviti vnaprejšnja navodila glede izbire njihovega zdravljenja in glede ravnanja z njihovim premoženjem; itn. Rant pri opisovanju v letu 2013 sprejete Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013−2020 navaja, »da pri populaciji starejših od 65 let še vedno prevladuje nastanitev in oskrba v domovih, slabše pa so se razvijale druge oblike storitev, na primer pomoč na domu, varovanje na daljavo. Organizacija pomoči na domu spada v pristojnost občin, ki z višino subvencije tudi uravnavajo ceno storitve. Previsoka cena storitve v nekaterih občinah je eden od razlogov za nizko vključenost starejših oseb v to storitev. Pri zagotavljanju storitve pomoči na domu je veliko odvisno od razvitosti in družbene občutljivosti posamezne občine oziroma od njene odgovornosti, saj vse občine ne zagotovijo pomoči na domu, kljub temu da jih zakon obvezuje. Poleg razloga na strani občine so razlogi za nizko 12 realizacijo cilja tudi nezaupanje do storitve (nepoznavanje, nesprejemanje) ter pomanjkanje ustreznega kadra za izvajanje storitve in organizacijske težave v nekaterih občinah (čakalne vrste za vključenost v storitev v nekaterih občinah). Tudi storitvi oskrbe v oskrbovanih stanovanjih in dnevno varstvo v domovih za starejše ljudi nista zaživeli v predvideni meri. Za obe storitvi lahko rečemo, da ju ljudje še vedno premalo poznajo, po drugi strani pa je razmeroma skromna tudi ponudba (predvsem število mest za vključitev v dnevno varstvo) ter visoke cene (najema ali nakupa oskrbovanega stanovanja). Javne socialnovarstvene storitve so, z izjemo tistih, ki so delno plačljive, dostopne vsakomur. Pri dveh storitvah, ki sta plačljivi (pomoč na domu in institucionalna oskrba za starejše), je tudi problem cenovne dostopnosti in problem regijske oziroma lokalne dostopnosti (2013)«. Področna zakonodaja s področja institucionalnega varstva za starejše: - Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 38/04); - Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06); - Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04); - Pravilnik o strokovnem in upravnem nadzoru na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 105/07); - drugi pravni akti, ki bodo obravnavani v nadaljevanju. 3.1 Oskrbovana stanovanja Ta storitev institucionalnega varstva je praviloma namenjena starejšim ljudem, ki se sami ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahko še vedno živijo razmeroma samostojno življenje ob pomoči strokovnega osebja (www.mddsz.gov.si). Izvaja se v funkcionalno povezanih in prilagojenih stanovanjih za potrebe njihovih starejših uporabnikov, ki so lahko lastniška ali najemniška. Praviloma so v bližini domov za starejše in imajo oskrbnika, pravno ali fizično osebo, ki skrbi za 24-urno dnevno pomoč uporabnikom oskrbovanih stanovanj. Pravni temelj bivanja v oskrbovanih stanovanjih je Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04), ki določa, da minister, pristojen za stanovanjske zadeve, predpiše površinske normative in funkcionalne standarde, tehnične pogoje ter standarde vzdrževanja za oskrbovana stanovanja. Prav tako med vrstami najemnih stanovanj našteva tudi namensko najemno stanovanje, ki ga opredeljuje kot stanovanje, namenjeno institucionalnemu varstvu starejših oseb, upokojencem ali posebnim skupinam odraslega prebivalstva. V nadaljevanju pa omenja tudi Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04 in 60/05). Gradnja oskrbovanih stanovanj je podrobneje določena v Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce 13 socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/2006), poleg tehničnih pogojev, ki jih mora upoštevati investitor pri gradnji takih stanovanj, še možnost 24-urne dnevne pomoči ter oskrbnika. Prav tako pa je treba pri načrtovanju, gradnji in uporabi objektov, v katerih se izvajajo socialnovarstvene storitve, upoštevati vse zakone, podzakonske akte in standarde, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in javnih objektov. Med njimi izpostavljamo Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002), Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2009), nov slovenski standard SIST ISO 21542:2012 Gradnja stavb − Dostopnost in uporabnost grajenega okolja, ki razveljavlja in nadomešča standard SIST ISO/TR 9527:2002, Gradnja objektov − Potrebe invalidov in drugih funkcionalno oviranih ljudi v stavbah − Smernice za projektiranje. 3.2 Pomoč na domu Pomoč na domu je socialnovarstvena storitev, namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Pri pomoči na domu gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in podpore, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (www.mddsz.gov.si). Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07) v 43. členu določa, da je občina dolžna zagotavljati mrežo javne službe za pomoč na domu. V pristojnosti občine je izbira izvajalca te socialnovarstvene storitve, soglasje k ceni storitve, subvencioniranje te storitve. Po ZSV, tudi v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu, se pomoč na domu financira iz proračuna občine, in sicer najmanj v višini 50 % stroškov. 3.3 Domovi za starejše občane Kot navaja Gajšek, je lahko dejavnost v domovih starostnikov večrazsežna, poživitveno obenem kulturna in duhovno razigrana (www.intelyway.com/). Državni portal za starejše in upokojence STAREJŠI pod naslovom Socialna varnost starejših ponuja pojasnila o tem, na kakšen način lahko starostnik uveljavi pravico do namestitve v dom za starejše ter kdo je lahko v pomoč, ko išče starostnik pomoč na domu (www.starejsi.gov.si/). Kot navaja Šantavec, ima javna uprava, v katero spadajo tudi domovi za starejše občane, vlogo varuha javne koristi in vlogo uveljavljanja socialnih funkcij države (2009, 18). Javni zavodi, katerih ustanovitelj je država, so običajno nekoliko cenejši kot zasebni domovi, ki so od države dobili 14 koncesijo za opravljanje dejavnosti. Ti imajo namreč dovoljeno nekaj odstotkov višjo ceno, da si na ta način povrnejo sredstva, ki so jih vložili v izgradnjo doma. Tabela 1: Seznam nastanitvenih mest na področju institucionalnega varstva za starejše ŠTEVILO NASTANITVENIH MEST JANUAR 2013 ŠT. MEST 1. 1. 2013 Gre za skupno število mest, ki so na voljo v posameznem javnem zavodu, NE za število trenutno prostih mest CELJE Dom ob Savinji, Celje J 252 "Lambrechtov dom" Slovenske Konjice J 160 Dom starejših Šentjur J 167 Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah J 214 Dom upokojencev Polzela J 224 KOPER Dom upokojencev Izola J 215 Obalni dom upokojencev Koper J 203 Dom upokojencev Ptuj, enota Olmo, Koper J 150 Dom upokojencev Postojna J 160 Dom upokojencev Sežana J 189 Dom starejših občanov Ilirska Bistrica J 231 KRANJ Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice J 196 Dom upokojencev Kranj J 211 Dom starejših občanov Preddvor J 233 enota Preddvor − sedež zavoda 187 enota Naklo 46 Dom dr. Janka Benedika Radovljica J 225 Center slepih in slabovidnih in starejših Škofja Loka J 220 Dom Petra Uzarja Tržič J 180 KRŠKO Dom starejših občanov Krško J 219 Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Sevnica J 506 enota Impoljca Sevnica 295 enota Brežice 116 enota Sevnica 95 Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu, J 221 Sevnica LJUBLJANA Dom upokojencev Domžale J 170 Dom starejših občanov Grosuplje J 238 enota Grosuplje - sedež zavoda 178 enota Loški potok 60 Dom starejših Hrastnik J 131 Dom starejših občanov Kamnik J 223 OBMOČNA ENOTA ZZZS STAIzvajalci institucionalnega varstva v javni mreži (javni TUS zavodi) DNEVNO VARSTV O (št. mest) 30 12 3 15 3 20 9 5 2 2 5 7 15 LJUBLJANA NADALJEVANJE Dom starejših občanov Kočevje Dom "Tisje" Šmartno pri Litiji Dom starejših občanov Ljubljana - Bežigrad Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane enota Tabor, sedež zavoda enota Poljane Dom starejših občanov Fužine, Ljubljana Dom starejših občanov Ljubljana Moste-Polje Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik enota Bokalci, sedež zavoda enota Kolezija Dom starejših Logatec Dom počitka Mengeš enota Mengeš, sedež zavoda enota Trzin Dom upokojencev "Franca Salamona" Trbovlje Dom upokojencev Vrhnika Dom starejših občanov "Polde Eberl-Jamski" Izlake ** MARIBOR Dom "Danice Vogrinec" Maribor enota Pobrežje, sedež zavoda enota Tabor Dom starejših Tezno, Maribor Dom upokojencev Ptuj enota Ptuj, sedež zavoda enota Muretinci enota Kidričevo enota Juršinci Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane MURSKA SOBOTA Dom starejših Rakičan, Murska Sobota enota Rakičan, sedež zavoda enota Sv Elizabeta, Rogaševci enota Murska Sobota Dom starejših Lendava Dom starejših Ljutomer NOVA GORICA Dom starejših občanov Ajdovščina Dom upokojencev Nova Gorica enota Nova Gorica, sedež zavoda enota Podsabotin, Brda Dom upokojencev Gradišče, Nova Gorica Dom upokojencev Podbrdo, Tolmin enota Podbrdo, sedež zavoda enota Tolmin enota Petrovo Brdo, posebni J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J J P 163 193 227 485 321 164 171 212 230 570 378 192 164 261 204 57 204 244 188 8 2 5 10 10 30 4 5 5 6 5 10 809 609 200 208 627 368 134 69 56 295 14 372 271 35 66 172 155 15 151 324 230 94 146 363 129 139 95 20 15 8 12 16 NOVO MESTO Dom starejših občanov Črnomelj Dom počitka Metlika Dom starejših občanov Novo mesto Dom starejših občanov Trebnje enota Trebnje, sedež zavoda enota Šmarjeta RAVNE NA KOROŠKEM Koroški dom starostnikov Dravograd enota Črneče, sedež zavoda enota Slovenj Gradec Dom starejših na Fari, Prevalje Dom za varstvo odraslih Velenje J J J J 196 172 355 217 181 36 J 363 271 92 190 190 J J 15 5 1 2 Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/dso/. 4 Dom starejših občanov Tezno Na spletni strani Doma starejših občanov Tezno (DSO Tezno) lahko preberemo: »DSO Tezno je javni socialnovarstveni zavod ustanovljen za opravljanje dejavnosti socialnega varstva oseb, starejših od 65 let, v katerem se stanovalcem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine. Skrb in želja delavcev DSO Tezno je, da stanovalci živijo čim bolj samostojno in varno, seveda v okviru svojih psihofizičnih sposobnosti. DSO Tezno si prizadeva, da bo čim bolj odprta institucija, ki se bo povezovala z ožjim in širšim družbenim okoljem. Namen hišnega reda je vzpostaviti osnovna pravila, ki omogočajo skupno življenje večjega števila ljudi v stanovanjski skupnosti DSO Tezno, spoštovanje temeljnih pravic in potreb stanovalcev ter njihovo prijetno bivanje in dobro počutje. DSO Tezno nudi stanovalcem starosti in zdravju primerno celodnevno prehrano in nastanitev v primerno opremljenih, vzdrževanih, čistih in ogrevanih sobah ter uporabo skupnih prostorov. Nudi jim socialno oskrbo ter zdravstveno nego v skladu z veljavno zakonodajo s področja socialnega varstva in zdravstva s ciljem čim smotrneje zadovoljevati družbene in osebne potrebe stanovalcev. Za dosego tega cilja je hišni red oblikovan tako, da omogoča urediti življenje v DSO Tezno primerno splošnoveljavnemu življenjskemu in družinskemu redu. Ravnanje posameznega stanovalca je omejeno s pravicami drugih stanovalcev (enako velja za svojce), s pravili za varno bivanje (požarna varnost, sanitarno in higiensko varstvo) in z drugimi predpisi. Ravnanje delavcev DSO Tezno mora zagotavljati popolno spoštovanje osebnosti vsakega stanovalca, njegovo dostojanstvo, osebno integriteto in zasebnost (www.dso-tezno.si/akti/pravilniki)«. Za namestitev v DSO Tezno lahko zaprosijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ter so stari nad 65 let. Prosilec je pred sprejemom v DSO Tezno dolžan predložiti: 17 - na poenotenem obrazcu za vse domove v RS podpisano prošnjo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo; izpolnjeno mnenje o zdravstvenem stanju, ki ga izpolni osebni zdravnik; fotokopija veljavnega osebnega dokumenta; potrdilo o stalnem prebivališču; potrdilo o državljanstvu; dokazilo o višini prejemkov. O sprejemu prosilca v DSO Tezno odloča Komisija za sprejem, premestitev in odpust stanovalcev, ki o svoji odločitvi prosilca pisno obvesti. Obrazec 1: Poenoten obrazec za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo Naziv izvajalca institucionalnega varstva: Naslov: PROŠNJA ZA SPREJEM ALI PREMESTITEV V INSTITUCIONALNO VARSTVO Sprejem Premestitev UPORABNIK IME IN PRIIMEK: ___________________________________________ Enotna Matična Številka Občana: Št. os. izkaznice: ________________________________ Št. kartice zdravstvenega zavarovanja_____________________________ Davčna številka______________________________________________ STALNO PREBIVALIŠČE: Ulica __________________________________________ Kraj:________________________ Občina: _____________________ Pošta: Telefonska/GSM številka: Ali ste prostovoljno zdravstveno zavarovani: DA NE ZAKONITI ZASTOPNIK oz. POOBLAŠČENEC (Zakoniti zastopnik je tisti, ki je kot tak določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona; Pooblaščenec je tisti, ki ga uporabnik s pooblastilom pooblasti, da ga zastopa v postopku sprejema, premestitve oziroma odpusta iz zavoda) IME IN PRIIMEK: __________________________________________ STALNO PREBIVALIŠČE: Ulica ______________________________ Kraj:________________________ Občina: _____________________ Pošta: 18 Telefonska/GSM številka: KONTAKTNA OSEBA (Izpolniti le, če je kontaktna oseba različna od zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca) IME IN PRIIMEK: ___________________________________ Ulica ___________________Kraj:________________Pošta: Telefonska/GSM številka: mesečni dohodki uporabnika in plačilo storitve REDNI MESEČNI DOHODKI: Nimam rednih dohodkov Imam redne dohodke PLAČILO STORITEV Storitev bom v celoti plačeval sam Storitev bom plačeval do višine svoje plačilne sposobnosti, razliko pa bodo doplačevale naslednje osebe: Ime priimek Leto rojstva Naslov prebivališča Telefonska številka Razmerje do upravičenca Zaprosil bom za oprostitev plačila oziroma za (do)plačilo Storitve NAVEDITE, ZAKAJ POTREBUJETE STORITVE IZVAJALCA KAKŠNO VRSTO, OBLIKO IN TRAJANJE STORITVE ŽELITE (obkrožite) ? vrsta: v zavodu (domu) v stanovanjski skupini drugo ali bivalni skupnosti trajanje: stalno (nedoločen čas) začasno od_______ do ______ oblika: dnevno (do 12 ur) celodnevno Ali v primeru dnevnega varstva potrebujete prevoz? DA NE V KAKŠNI SOBI ŽELITE BIVATI (obkrožite)? enoposteljni dvoposteljni večposteljni apartmaju 19 KAKŠNO IN KOLIKO POMOČI POTREBUJETE PRI VSAKDANJIH OPRAVILIH IN SKRBI ZASE (prekrižajte ustrezen kvadratek)? sem samostojen/a Pri potrebujem pomoč opomba občasno stalno oblačenju in slačenju obuvanju in sezuvanju umivanju, kopanju prehranjevanju odvajanju KDAJ ŽELITE ZAČETI UPORABLJATI STORITVE? _______________ ŽELIM, DA PROŠNJO POSREDUJETE ŠE NASLEDNJIM IZVAJALCEM: ____ Vlagatelj mora priložiti naslednja dokazila: - - zdravniško mnenje o zdravstvenem stanju, staro največ mesec dni, če ni razvidno iz dokazil iz zadnje točke, izjavo o (do)plačilu storitve s strani tretje osebe*, odločbo pristojnega organa oziroma izvedensko mnenje pristojne komisije, izdano v postopku uveljavljanja pravic po drugih predpisih (v primeru prošnje za sprejem oziroma premestitev v posebni socialno varstveni zavod, kombinirani socialno varstveni zavod, varstveno delovni center ali v zavod za usposabljanje), pooblastilo oz. odločbo o postavitvi zakonitega zastopnika**. Organ, ki vodi postopek po uradni, dolžnosti pridobiva potrebne podatke in dokazila iz uradnih evidenc in druge podatke, za katere ima podlago v zakonu, ki ureja socialno varstvo. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovoljujem, da se moji osebni podatki, navedeni v tej prošnji, posredujejo zavodom, ki sem jih navedel v 18. točki te prošnje in jih oni uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravice do institucionalnega varstva. Podpis uporabnika (zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca) oz. Podpis drugega vlagatelja (če prošnje ne vlaga uporabnik) Razmerje do uporabnika: Naslov: V __________________, dne: _____________ * obvezna priloga le v primeru, da storitev (do)plačuje tudi tretja oseba ** obvezna priloga le v primeru, če prošnjo za sprejem oz. premestitev vlaga zakoniti zastopnik ali pooblaščenec vlagatelja Vir: http://www.dputrzic.si/obrazci.php. 20 Ob samem sprejemu v DSO Tezno je socialni delavki, ki prevzame potrebno dokumentacijo za sprejem, prihodnji stanovalec dolžan predložiti še: - osebni dokument (osebno izkaznico, davčno številko); - urejeno zdravstveno kartico s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem; - zdravstveni karton; - morebitne ortopedske pripomočke; - morebitni inkontinenčni material; - morebitna zdravila. DSO Tezno je organiziran enovito z naslednjimi organizacijskimi enotami oziroma službami: direktorica, socialna služba, služba zdravstvene nege in oskrbe, računovodska in tehnična služba, služba za prehrano in pralnica. Dom starejših občanov Tezno je bil ustanovljen 9. julija 2002 kot javni socialno varstveni zavod s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 571-30/2002 – 1. Ustanoviteljske pravice in obveznosti opravlja Vlada Republike Slovenije. Dom kot osnovno dejavnost v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) in aktom o ustanovitvi izvaja dejavnosti, ki so z zakonom določene kot javna služba, lahko pa opravlja tudi dodatno gospodarsko dejavnost, ki je namenjena višji kvaliteti življenja in varstva starejših občanov: a) Zdravstvo in socialno varstvo (osnovna dejavnost) Q 86.210 Splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost Q 86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti (FT, DT) Q 87.100 Dejavnost nastanitvenih ustanov za bolniško nego Q 87.200 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb Q 87.300 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb Q 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe Q 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve b) Gospodarska dejavnost (dodatna dejavnost) C 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic G 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili G 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah (DT) I 56.101 Restavracije in gostilne I 56.103 Slaščičarne in kavarne I 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi I 56.290 Druga oskrba z jedmi I 56.300 Strežba pijač J 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev J 58.190 Drugo založništvo 21 J 63.120 Obratovanje spletnih portalov N 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup N 81.210 Splošno čiščenje stavb N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in drugih posamičnih pisarniških dejavnosti N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj O 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulture in drugih storitev, razen obvezne socialne varnosti R 90.030 Umetniško ustvarjanje R 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas S 95.290 Popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov S 96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic S 96.021 Frizerska dejavnost S 96.022 Kozmetična in pedikerska dejavnost S 96.030 Pogrebna dejavnost S 96.040 Dejavnosti za nego telesa S 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene (1., 2., 4. člen Statuta Doma starejših občanov Tezno). Za opravljanje svoje dejavnosti dom v skladu z aktom o ustanovitvi upravlja s stvarnim premoženjem v lasti Republike Slovenije. Sredstva za izvajanje in razvoj dejavnosti pridobiva dom: s plačili za storitve, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljene storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu; iz Proračuna Republike Slovenije in proračuna občine za storitve in namene, določene z zakonom, in s prispevki organizacij, donatorjev in iz drugih virov. Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti, lahko dom uporabi za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja presežka prihodka nad odhodki odloča svet doma v soglasju z ustanoviteljem. Za svoje obveznosti odgovarja dom z vsem premoženjem, katerega upravlja. Dom je dolžan upravljati premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja. Za upravljanje je odgovoren ustanovitelju. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti doma, ki so povezane z izvajanjem javne službe, samo do višine vrednosti premoženja, pridobljenega iz javnih sredstev (5., 6., 7., 8., 9. člen Statuta Doma starejših občanov Tezno). Statut je temeljni splošni akt Doma. Posamezna vprašanja, ki jih ureja ta statut, se lahko podrobneje uredijo z drugimi splošnimi akti. S splošnimi akti se ureja predvsem vprašanja hišnega reda, organizacije dela in sistemizacije delovnih mest doma, dela sveta doma, varstva osebnih podatkov in varovanja poslovnih tajnosti, odnosov doma z javnostjo, varnosti in varovanja zdravja pri delu ter varstva pred požarom, delitve sredstev za plače in druge prejemke delavcev, finančnega poslovanja in računovodstva, popisa stvarnega premoženja in sredstev v upravljanju 22 in druga vprašanja v skladu z veljavno zakonodajo in s tem statutom (72, 73. člen Statuta Doma starejših občanov Tezno). Oskrbni stroški v Domu starejših občanov Tezno v Mariboru se plačujejo za pretekli mesec do 15. v mesecu. Ceno posamezne kategorije oskrbe določi Svet doma s soglasjem ustanovitelja. Cenik storitev je izobešen na oglasni deski doma. Če je plačilo oskrbnine realizirano po tem roku, dom zaračunava zakonsko določene zamudne obresti. Obrazec 2: Primer obrazca v DSO Tezno − Izjava o doplačevanju oskrbnih stroškov IZJAVA O PLAČILU OZ. DOPLAČILU OSKRBNINE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV TEZNO Na podlagi Dogovora o izvajanju socialno varstvene storitve institucionalno varstvo, sklenjenega dne ______ med Domom starejših občanov Tezno, Panonska ul. 41, Maribor, kot izvajalcem,_______kot uporabnikom, ____ kot porokom, in _____kot (do)plačnikom/i (v nadaljevanju Dogovor), podpisani ________, roj. _________ v __________, EMŠO ___________________, davčna št. __________, s stalnim bivališčem _______ (naslov, pošta in kraj), zaposlen/a v/pri _________ oz. upokojen/a in prejemnik/ca pokojnine, IZJAVLJAM IN SE ZAVEZUJEM na podlagi navedenega Dogovora ter izstavljenega računa ali položnice DSO Tezno plačevati oz. doplačevati ceno opravljene socialnovarstvene storitve (oskrbnino) najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec oz. v pogodbeno dogovorjenem roku, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, za uporabnika/co g./go. __________________, roj. ______________, s stalnim bivališčem ____________________ (naslov, pošta in kraj), od dneva nastanitve uporabnika/ce v Dom, in sicer: - celotno oskrbnino, - razliko med celotno oskrbnino in delom oskrbnine, ki ga je dolžan plačati uporabnik v skladu z Dogovorom, - _____ % razlike med celotno oskrbnino in delom oskrbnine, ki ga je dolžan plačati uporabnik v skladu z Dogovorom, - _____ % celotne oskrbnine, v primeru, ko je uporabnik upravičen do (delne) oprostitve plačila storitve, pa: prispevek v višini, kot je navedeno v vsakokratni odpravljeni odločbi CSD o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva, če pa odločba CSD ni izdana do prvega dne naslednjega meseca po sprejemu uporabnika v Dom, ali če katerikoli zavezanec za plačilo oskrbnine odločbo CSD izpodbija, pa se zavezujem k 23 nerazdelnemu plačilu celotne oskrbnine do dokončnosti odločbe, pri čemer bo izvajalec po prejemu (nove) odločbe CSD izstavil ustrezen poračun. Seznanjen/a sem s trenutno ceno storitve in z dejstvom, da se cene storitve iz Dogovora spreminjajo v skladu z vsakokratno uskladitvijo in da so odvisne od dejansko opravljenih storitev izvajalca, ter izjavljam in se zavezujem plačevati stroške oskrbe upoštevaje vsako spremembo storitve in povišanje cene oskrbnega dne in drugih storitev in/oz. v celoti v skladu s sklenjenim Dogovorom. V primeru, da uporabnik ali katerikoli drugi (do)plačnik storitve po Dogovoru zaradi znižanja osebnih prejemkov ali iz kakršnegakoli drugega razloga ni sposoben poravnati oz. ne poravna v celoti ali pravočasno svojih obveznosti v skladu s tem dogovorom, pri svoji popolni poslovni sposobnosti jamčim kot porok z vsem svojim premoženjem izvajalcu storitve za izpolnitev vseh dogovorjenih, veljavnih in zapadlih a neplačanih obveznosti uporabnika in drugega (do)plačnika po tem dogovoru in za povrnitev morebitnih stroškov izterjave. Seznanjen/a sem z dejstvom, da neredno plačevanje ali neplačevanje storitve z zaostankom več kot mesec dni predstavlja kršitev Dogovora, katerega posledica je, da DSO Tezno prične z izterjavo dolga v izvršilnem postopku pri pristojnem sodišču, izvede postopek odpusta uporabnika iz zavoda in enostransko prekine dogovor z odločbo o odpustu uporabnika iz Doma. Kraj in datum: ____________________ Ime, priimek in podpis Vir: http://www.dso-tezno.si/vzorcna-stran/osnovni-podatki-o-domu. 5. Sončni dom družba za storitve d.o.o. Sončni dom je zasebni zavod − dom za starejše, ki dejavnost opravlja na podlagi koncesije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v skladu s standardi in predpisi, ki zagotavljajo kvaliteto bivanja. Na spletni strani Sončnega doma lahko preberemo, da je zasnovan tako, da nudi široko možnost izbire bivanja s skupno zmogljivostjo 159 oseb v kompletni oskrbi in 8 oseb v dnevnem bivanju (http://www.soncnidom.si). Programi bivanja v Sončnem domu Nadstandardni program bivanja Sončni dom nudi v nadstandardnem programu bivanja skupno 16 ležišč, in sicer 9 garsonjer z dvema ležiščema, s kuhinjskim delom in sanitarijami s tušem. 24 Garsonjera Spalnica 18,0M2 Kuhinja 2,8M2 Predprostor 2,3M2 Kopalnica 2,9M2 Balkon 5,1M2 Dvoposteljna soba Soba20,5M2 Toaleta3,1M2 Balkon 4,7M2 Enoposteljna soba Soba 12,2M2 Kopalnica (skupna za dve osebi) 4,0M2 Predprostor (skupen za dve sobi) 6,2M2 Vir: http://www.soncnidom.si/default.asp?Page=Stay. Sončni dom, ki je v Mariboru, opravlja institucionalno varstvo na temelju pridobljene koncesije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve od aprila leta 2002. Osem nadstropij je razporejenih na oddelke hotelskega tipa, varovani oddelek za dementne stanovalce ter negovalne oddelke za stanovalce, ki potrebujejo dodatno oskrbo in zdravstveno nego, oziroma na 151 postelj, razporejenih v 27 enoposteljnih, 54 dvoposteljnih sob standardnega tipa, 9 dvoposteljnih garsonjer in dvoposteljni apartma s kuhinjo in klimo (nadstandardnega tipa). V register podjetij je vpisan kot Sončni dom družba za storitve d.o.o. Postopki za namestitev oziroma nastanitev v Sončni dom so identični kot v zgoraj opisanem primeru DSO Tezno. Postopek se začne s pisno prošnjo, ki jo poda kandidat za sprejem oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pristojni Center za socialno delo po uradni dolžnosti. V vsakem primeru mora s prošnjo soglašati upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik. Zaradi sprejema na ustrezni oddelek in zagotovitev potrebnih pogojev zdravstvene nege in oskrbe je prosilec dolžan pred sprejemom predložiti še dokazilo oziroma izvid možne okuženosti (MRSA) ali drugih infekcijskih bolezni. Pri obravnavi prošenj Komisija za sprejem, premestitve in odpust Sončnega doma upošteva še: - starost prosilca, - socialno, zdravstveno stanje prosilca, - kraj stalnega bivališča, 25 - potrebe in pričakovanja prosilca, primernost prostora, druge razloge. Med socialnovarstvene storitve, ki jih ponuja Sončni dom in ki upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcijo doma oziroma lastne družine, prištevamo naslednje storitve: 1. Osnovna oskrba Ta socialnovarstvena storitev zajema bivanje v ogrevanih, opremljenih in vzdrževanih eno in dvoposteljnih sobah, dvoposteljnih garsonjerah in dvoposteljnem apartmaju, zagotavljanje sanitarnih prostorov, prostorov za osebno higieno, skupnih prostorov, čiščenje in vzdrževanje prostorov, objekta in okolice. V osnovno oskrbo spada tudi priprava in serviranje celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov. 2. Socialna oskrba Ta socialnovarstvena storitev zajema varstvo, posebne oblike varstva, pripravo za življenje in vodenje. Varstvo je pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pri vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji, orientaciji in organiziranje prevozov, ki niso zdravstveno indicirani. Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, zaposlitvi, korekciji in terapiji motenj ter aktivnemu preživljanju prostega časa. Izvajalci te storitve so socialni delavec, zdravstveno negovalno osebje, delovni terapevt, fizioterapevt, delovni inštruktor. 3. Vodenje Oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, dogovarjanje in sodelovanje s posamezniki ter svojci, sodelovanje z drugimi institucijami in s strokovnimi delavci ter organizacija prostočasnih dejavnosti. Postopek izvajanja institucionalnega varstva zajema strokovno pripravo na sprejem, namestitev, morebitno premestitev ali odpust upravičenca ter je odvisen od njegovih potreb in oblik storitve. 4. Zdravstvena oskrba Zdravstveno negovalna služba, ki je organizirana 24 ur na dan, zagotavlja zdravstveno nego in dodatno oskrbo stanovalcem, ki zaradi starostnih težav ali bolezni ne morejo v celoti skrbeti zase. Izvajalci te storitve so diplomirane medicinske sestre, zdravstveni tehniki in bolničarji. V storitve oskrbe za zdrave stanovalce se vključujejo tudi bolniške strežnice. V Sončnem domu izvajajo tudi nekatere medicinsko tehnične posege po naročilu zdravnika in preskrbo z zdravili, urejanje specialističnih pregledov v drugih zdravstvenih ustanovah, spremstvo k 26 specialistom, odvzem materialov za osnovne laboratorijske preiskave, oskrbo s pripomočki za inkontinenco ter fizioterapevtsko dejavnost. Med dodatne dejavnosti Sončnega doma, ki so organizirane po načelu samoplačništva, pa spadajo še: frizer, pediker, masaže ter duhovne in verske potrebe (sveta maša je vsak petek ob 10.00 uri in ob večjih praznikih v kapelici Sončnega doma). 6. Primerjava cen storitev dveh vzorčnih izvajalcev institucionalnega varstva v Mestni občini Maribor (Dom starejših občanov Tezno in Sončni dom v Mariboru) Tabela 2: Primerjalni cenik storitev oskrbe na dan v EUR z DDV, Dom starejših občanov Tezno in Sončni dom v Mariboru Storitve oskrbe / velja od 01. 12. 2013 Dom starejših Sončni občanov Tezno dom Enoposteljna soba 19,36 Enoposteljna soba z WC 20,24 Enoposteljna soba z WC in balkonom 21,12 Dvoposteljna soba 17,6 Dvoposteljna soba z WC 18,04 Dvoposteljna soba z WC in balkonom 18,48 Vir: http://www.soncnidom.si/images/CENIK%202013%20-8.3.2013VELJAVEN.pdf in http://www.dso-tezno.si/ceniki. 23,09 24,14 25,19 20,99 22,04 23,09 Tabela 3: Primerjalni cenik dodatnih storitev na dan v EUR z DDV, Dom starejših občanov Tezno in Sončni dom v Mariboru Storitve dodatne oskrbe / velja od 01. 12. 2013 Dom starejših občanov Tezno Sončni dom Dietna prehrana 1,05 1,89 Spremstvo na željo stanovalca ali svojca (1 ura) 6,05 6,42 Prinašanje hrane v sobo 0,6 1,58 Pomoč pri kopanju, kopanje ali tuširanje 7,5 7,74 Dodatna menjava inkont. pripomočka 2,0 1,98 Vir: http://www.soncnidom.si/images/CENIK%202013%20-8.3.2013VELJAVEN.pdf in http://www.dso-tezno.si/ceniki. Primerjava cen storitev oskrbe in dodatne oskrbe v Domu starejših občanov Tezno in Sončnem domu v Mariboru nam razkrije, da so cene Sončnega doma, ki opravlja 27 institucionalno varstvo na podlagi pridobljene koncesije, nekoliko višje kot cene javnega socialnovarstvenega zavoda Dom starejših občanov Tezno. Cene Sončnega doma za storitve oskrbe za enoposteljno sobo so v primerjavi z javnim zavodom Dom starejših občanov Tezno višje za 19,27 %, v enakem razmerju za enoposteljno sobo z uporabo toalete in enoposteljno sobo s toaleto in z balkonom. Za dvoposteljno sobo je cena v Sončnem domu višja za 19,26 %, za dvoposteljno sobo s toaleto za 22,17 % in za dvoposteljno sobo s toaleto in z balkonom za 24,96 %. V povprečju so cene storitev oskrbe v Sončnem domu od javnega Doma starejših občanov Tezno višje za 20,7 %. Cene storitev dodatne oskrbe pa so v Sončnem domu v povprečju višje za 50,66 % od cen storitev Doma starejših občanov Tezno. Cena storitve dietne prehrane je v Sončnem domu višja za 80 %, spremstvo za 6,12 %, prinašanje hrane v sobo za 163 %, pomoč pri kopanju za 3,2 % in dodatna menjava pripomočka za inkontinenco za 1 %. 6 Sklep Institucionalno varstvo starostnikov v Sloveniji se manifestira v različnih oblikah. Vsaka ima svoje pozitivne in manj pozitivne strani. V našem prispevku smo se osredotočili na bivanje starostnikov v domovih za starejše občane, ki pa zaradi vedno večjega razkoraka med možnostmi plačevanja bivanja in realnimi prihodki starostnika ali njegove družine ne pomenijo več avtomatične izbire preživljanja starosti. Seveda so tu še vedno prisotne stigme strahu pred bivanjem v domu in občutka izgube določene stopnje samostojnosti ob taki odločitvi. Kljub temu pa tudi praksa v tujini kaže na to, da se starostniki vedno pogosteje ozirajo za ekonomsko bolj ugodnimi rešitvami preživljanja starosti. Nazoren primer takih odločitev je film iz leta 2012 z naslovom Eksotični hotel Marigold (angl. The Best Exotic Marigold Hotel), v katerem režiser filma John Madden prikaže skupino obubožanih britanskih upokojencev, ki se zaradi navidezno ugodne ponudbe odloči jesen svojega življenja preživeti v idiličnem indijskem hotelu Marigold. Koncept pošiljanja oziroma odhajanja upokojencev na tuje je v zahodnih demokracijah že ustaljena praksa. Za slovenske upokojence verjetno ne bo prva izbira, saj si večina zaradi (pod)povprečnih pokojnin ne more privoščiti take institucionalne oblike preživljanja starosti. Kljub vsem dobrim namenom se ponovno srečamo z znanim rekom: Vse se začne in konča z denarjem. Za zaključek pa iz navedenega filma raje uporabimo stavek upravitelja hotela, gospoda Sonny Kapoorja: »V Indiji imamo pregovor. Na koncu bo še vse v redu. Če torej ni vse v redu, potem še nismo na koncu.« 28 Literatura Ambrožič, B., Bravc, M., Görgner, J., Žlof, S., Feguš, M. (2014). Zbornik prispevkov (CD). 9. mednarodna IRDO konferenca Zdravje - osebna in/ali družbena odgovornost, Maribor, 6.−7. 3. 2014. Cijan, R., Cijan, V. (2003). Zdravstveni socialni in pravni vidiki starostnikov. Ljubljana: Visoka zdravstvena šola. Dimovski, V. (2007). Demografski trendi in vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji. Odnos Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za starost: zbornik ob 10. obletnici Kapitalske družbe. Dostopno 11. 2. 2014 na: http://www.kapitalska-druzba.si/_files/512/kad_zbornik2007_vlado_dimovski.pdf. Domovi za starejše, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dostopno 4. 3. 2014 na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/oskrbovana_stanova nja/. Dom Petra Uzarja – dom starejših občanov Tržič. Dostopno 5. 3. 2014 na: http://www.dputrzic.si/obrazci.php. Dom starejših občanov Tezno. Dostopno 4. 3. 2014 na: http://www.dso-tezno.si. Državni portal za starejše in upokojence STAREJŠI. Dostopno 17. 2. 2014 na: http://www.starejsi.gov.si/index.php?option=com_content&view=article&id=31&It emid=5. Evropska listina pravic in dolžnosti starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe in podpore. Dostopno 2. 3. 2014 na: http://www.ageplatform.eu/images/stories/22495_guide_accompagnement_SL_low.pdf. Findeisen, D. Prosti čas upokojencev, izobraževanje in/za dejavno staranje. Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starostipodjetja/zbornik/dusana_findeisen. Gajšek, V. Na starost - sen o večni mladosti. Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.intelyway.com/literatura/eseji/VladimirGajsek_-_Gerontolosko_leto.pdf. Josipovič, D. (2009). Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji. Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na slovensko vojsko. Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana. Dostopno 15. 2. 2014 na: http://books.google.si/books?id=120jj8QLrAcC&pg=PA14&lpg=PA14&dq=taka+r ast+gre+najve%C4%8D+na+ra%C4%8Dun+%C5%A1tevil%C4%8Dno+mo%C4% 8Dnih+generacij&source=bl&ots=P1x4MYPGqs&sig=M_mXbqutC0asoY7R3P16t 29 D_QQCk&hl=sl&sa=X&ei=tqAKU8XZH9Hy7AbDioC4BA&ved=0CCUQ6AEwA A#v=onepage&q=taka%20rast%20gre%20najve%C4%8D%20na%20ra%C4%8Dun %20%C5%A1tevil%C4%8Dno%20mo%C4%8Dnih%20generacij&f=false. Kinsella, K., Phillips, D. R. (2005). Global Aging: The Challenge of Success. Population Bulletin 60, no. 1. Washington, DC: Population Reference Bureau, March 2005. Kovač, T. Kakovostno staranje − Tudi starati se je treba znati. Fakulteta za socialno delo. Ljubljana. Dostopno 1. 3. 2014 na: http://www.csd-ljsiska.si/dejavnosti/dejavnosti.asp?DID=1699221085. Kuhar, M. (2007). Sociološki vidik: prevrednotenje staranja in starosti. Odnos Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za starost: zbornik ob 10. obletnici Kapitalske družbe. Dostopno 11. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starosti/zbornik/me tka_kuhar. Modic, T. (2014). 25.000 ljudi iz skladov dvignilo več kot 120 milijonov evrov. Dnevnik. Dostopno 17. 2. 2014 na: http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/25000ljudi-iz-skladov-dvignilo-vec-kot-120-milijonov-evrov. Novice Mreže medgeneracijskih programov. Št. 10. Dostopno 2. 3. 2014 na: http://www.filantropija.org/wp-content/uploads/2013/12/Mre%C5%BEnenovi%C4%8Dke-%C5%A1t-10-9-7-2013.pdf. Oskrbovana stanovanja, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dostopno 4. 3. 2014 na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/dso/. Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Poljšak, B., Lampe, T. (2011). Proces staranja: vzroki, posledice in ukrepi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. Dostopno 5. 4. 2013 na: http://www2.zf.uni-lj.si/ri/publikacije/staranje2011/1.pdf. Pomoč na domu, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dostopno 4. 3. 2014 na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/pomoc_na_domu/. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, štev. 38/04). Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99, 127/03, 125/04 in 60/05). 30 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2009). Ramovš, S. (2013). Medgeneracijsko sožitje in solidarnost. Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Ljubljana. Kakovostna starost, let. 16, št. 4, 2013, 3−33. Ramovš, J. (2007). Medgeneracijsko sožitje med stebri za kakovostno staranje . Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/_files/504/kad_zbornik2007_joze_ramovs.pdf. Ramovš, J. Evropska in slovenska strategija starajoče se družbe in medgeneracijski menedžment staranja na delovnem mestu - sedanje demografsko stanje in smer reševanja. Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starostipodjetja/zbornik. Ramovš, J. (2004). Specifika potreb in oskrbe starih ljudi s stališča socialnega dela. Zdravstveni Vestnik, Ljubljana; 73: 721−30. Dostopno 10. 2. 2014 na: http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st4-10/st4-10-721730.htm. Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost – socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Rant, M. (2013). Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013−2020. Kakovostna starost, let. 16, št. 4, 2013, 3–33. Dostopno 3. 3. 2014 na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostnastarost/stevilka.html?ID=201304. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013−2020 (Uradni list RS, št. 39/2013). Rožič, U. Staranje prebivalstva: Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov. Dostopno 10. 2. 2014 na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starostipodjetja/zbornik. Sander, E. (2001). Common Culture und neues Generationenverhältnis, Die Medienerfahrungen jüngerer Jugendlicher und ihrer Eltern im empirischen Vergleich. München: Verlag Deutsches Jugendinstitut. lovar slovenskega knjižnega jezika, Staranje. Dostopno 2. 3. 2014 na: http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=star. 31 Standard SIST ISO 21542:2012 Gradnja stavb - Dostopnost in uporabnost grajenega okolja. Dostopno 3. 3. 2014 na: http://www.sist.si/ecommerce/catalog/project.aspx?id=ed495cb5-3617-420f-9ad1c958df23b0dc. Stanovnik, T. (2007). Demografski trendi in vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji. Odnos Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za starost: zbornik ob 10. obletnici Kapitalske družbe. Dostopno 11. 2. 2014 na: http://www.kapitalska-druzba.si/_files/510/kad_zbornik2007_tine_stanovnik.pdf. Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno 25. 3. 2013 na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5280. Statut Doma starejših občanov Tezno. Dostopno 4. 3. 2014 na: http://www.dsotezno.si/akti/statut. Strategija varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva. Dostopno 14. 2. 2014 na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/strat egija_varstva_starejsih_splet_041006.pdf. Šantavec, A. (2009). Učeča se organizacija. Diplomsko delo. Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Dostopno 17. 2. 2014 na: file:///D:/Moji%20dokumenti/Downloads/VS_Santavec_Alenka_1971%20(1).pdf. Vidmar, G. (2006). Teorije staranja. Dostopno 6. 4. 2013 na: http://www.cenim.se/153-1-a.html. Vovk, L., Radešček, M. (2009). Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku [Elektronski vir] : gradivo za 2. letnik / Mojca Radešček, Liljana Vovk. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2009. - (Višješolski strokovni program -Poslovni sekretar / Zavod IRC). Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ES S/Impletum/IMPLETUM_307POSLOVNI_Poslovno_Radescek.pdf. Wilson, G. (2001b). Conceptual frameworks and emancipatory research in social gerontology, Ageing and Society, Cambridge University Press 21 (4). Pp. 471−487. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002). Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07). 32 Dr. Živko Bergant1 NAPAČNO POJASNJEVANJE KRATKOROČNEGA IN POSPEŠENEGA KOEFICIENTA Current ratio and quick ratio - wrong interpretations 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 658.14/17 Izvleček: V strokovni literaturi, pa tudi v praksi se še vedno pojavljajo napačne razlage izrazne moči kratkoročnega in pospešenega koeficienta, na tem temelju pa tudi neustrezna pojasnjevanja v analizah poslovanja in poslovnih poročilih posameznih podjetij. Prispevek obravnava prikaz omenjenih kazalnikov v novejši knjigi (O'Hara, 2013) in njuno neustrezno pojasnjevanje, ki je žal pogosto tudi v angloameriških učbenikih poslovnih financ. Ključne besede: kratkoročni koeficient, pospešeni koeficient, obratni kapital, plačilna sposobnost, likvidnost, kapitalska ustreznost Abstract: The article deals with information power of current ratio and quick ratio, which is wrong or at least very weak interpreted, explained in particular business analyses and business reports. The author shows non adequate treating of these ratios in the recent book (O'Hara, 2013). Such explanations are unfortunately often even in English and American books about corporate finance. Key words: Current ratio, quick ratio, working capital, solvency, liquidity, capital adequacy 1 Uvod Zgodovina neustreznega pojasnjevanja tako imenovanih likvidnostnih koeficientov (angl. liquidity ratios)2 je razmeroma dolga. Pojavlja se tako v tuji kot tudi domači strokovni literaturi, na kar je bilo že večkrat opozorjeno (npr. Bergant, 2007, 409). Posebno obravnavo kratkoročnega in pospešenega koeficienta ponuja najnovejša knjiga O'Hare (2013, 40−43). Na podlagi primerov poskuša pokazati način pojasnjevanja obeh kazalnikov, ki pa nikakor ni prepričljiv. Temelji sicer na splošno uveljavljenem pojasnjevanju obeh kazalnikov, ki pa ne pokaže in ne izkoristi njune prave izrazne moči. Ker obstaja velika nevarnost, da bi tako pojasnjevanje prevzeli tudi naši "strokovnjaki", bomo v nadaljevanju podrobneje prikazali slabosti takega pristopa. 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 2 Slovenski SRS jih imenujejo kazalniki vodoravnega finančnega ustroja (SRS, točka 29.31f), v starejši literaturi pa imajo celo več imen (več v Bergant, 2012, 72). 33 2 Kratkoročni koeficient Kazalnik kratkoročni koeficient (KK) se običajno izračuna na naslednji način: Kratkoročne naložbe (KN) KK = ------------------------------------------Kratkoročne obveznosti (KO) (1) Avtorji ga praviloma tesno povezujejo s kratkoročno plačilno sposobnostjo podjetja. Tudi večina domače strokovne literature ga uvršča med najbolj tipične informacije o kratkoročni plačilni sposobnosti podjetja, kar pa je površno in zavajajoče. Površna, vendar pogosto citirana logika kratkoročnega koeficienta je običajno zajeta v predpostavki, da bo podjetje lažje zagotavljalo kratkoročno plačilno sposobnost, če je za poravnavo kratkoročnih obveznosti na razpolago večji znesek kratkoročnih naložb.3 Za računovodske informacije je namreč bistveno, da jih ne moremo vedno pojasnjevati glede na to, kako smo jih izračunali, saj je mogoče do istih rezultatov priti na več načinov. Zato lahko pravo ozadje izrazne moči kratkoročnega koeficienta izpeljemo iz naslednje relacije: 1 OBK KK = ----------, pri čemer je K = -----------. 1–K KN (2) Ker je obratni kapital (OBK) tisti del dolgoročnih obveznosti do virov sredstev, ki financira kratkoročne naložbe (KN), ni kratkoročni koeficient po svoji vsebini nič drugega kot drugače izražena stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih naložb (K). K in KK sta torej enolično določena: pri enem K obstaja samo en KK in obratno: KK – 1 K = ---------------. (3) KK Enačba 2 jasno kaže vzročno-posledično razmerje. KK se torej spreminja sorazmerno s spreminjanjem obratnega kapitala in obratno sorazmerno s spreminjanjem kratkoročnih naložb. Na zgornjem temelju lahko kritično presodimo pojasnjevanje kratkoročnega koeficienta na zgledu O'Hare (2013, 41), ki ima za osnovo podatke v tabeli 1. 3 Več o posledicah takega napačnega pojasnjevanja v Bergant (1012, 73). 34 Tabela 1: Podatki iz bilance stanja in kratkoročni koeficient Element Leto X Leto X + 1 Indeks Zaloge - Z 2,0 1,0 50 Poslovne terjatve - PT 2,0 1,0 50 Denarna sredstva - Den 1,0 0,5 50 Kratkoročna sredstva - KS 5,0 2,5 50 Poslovne obveznosti - PO 2,5 5,0 200 Kratkoročni koeficient - KK 2,0 0.5 25 Avtor na osnovi tabele 1 podaja dve možnosti pojasnjevanja stanja in gibanja kratkoročnega koeficienta: 1. Podjetje je povečalo obračanje zalog in poslovnih terjatev. Odjemalci so se strinjali s podaljšanim plačilnim rokom, morda celo brez obresti. Pridobljena denarna sredstva so bila mogoče plasirana v nova sredstva, ki lahko še povečajo učinkovitost poslovanja. 2. Podjetje je imelo manjše zaloge, ker so dobavitelji zmanjšali dobave. Poslovne terjatve so se zmanjšale zaradi manjše prodaje, ki je posledica pomanjkanja denarja. Podjetje ima težave s plačilno sposobnostjo. Avtor pojasnjuje, da je resnica verjetno nekje vmes, med obema skrajnima možnostma. Trdi, da za njeno ugotovitev potrebuje več informacij o podjetju. Lahko se strinjamo s tem, da bi bilo koristno vedeti kaj več o podjetju, nikakor pa se ne moremo strinjati s tem, da je to, kar je ugotovil avtor, vse, kar lahko povemo iz podatkov v tabeli 1. Dobimo lahko namreč vtis, da si brez dodatnih podatkov na osnovi tabele 1 ne moremo nič pojasniti. Za lažjo predstavo je koristno narisati kratkoročni del bilance stanja za obe obravnavani obdobji v tabeli 1, kar kaže slika 1. Na osnovi slike in tabele 1 lahko za prvo leto ugotovimo naslednje: 1. Podjetje ima pozitivni obratni kapital v znesku 2,5 mio, kar pomeni, da so vse dolgoročne naložbe financirane dolgoročno. 2. 50 % kratkoročnih sredstev je financiranih dolgoročno (z obratnim kapitalom). Stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih naložb (K) znaša 0,5 in KK = 2. 35 Slika 1: Sprememba kratkoročnega dela bilance stanja in KK A P A P Den. Sr. (Den) 1,0 Posl. obv. (PO) Den. sr. 0,5 Posl. terj. Posl. terj. (PT) 2,0 2,5 1,0 Zaloge (Z) Obratni kapital (OBK) Zaloge 1,0 Posl. obv. 5,0 OBK −2,5 2,0 2,5 Prvo leto Drugo leto 3. Vse zaloge (2,5 mio) so financirane dolgoročno. 4. Ker so kratkoročne terjatve z denarjem večje od kratkoročnih obveznosti, ima podjetje neto kratkoročno terjatev (NKT = 0,5 mio), ki dolgoročno financira 25 % poslovnih terjatev. 5. Stopnja dolgoročnega financiranja poslovnih terjatev z vključenimi denarnimi sredstvi (NKT/KTD) znaša 16,67 %. 6. Drugi del poslovnih terjatev in denarna sredstva so financirana s poslovnimi obveznostmi, torej kratkoročno. 7. Podjetje nima kratkoročnih posojil. 8. Potrebni obratni kapital (OBKpotr) znaša 1,5 mio (Z + PT – PO). 9. Podjetje ima presežek obratnega kapitala v znesku 1,0 mio, kar znaša 20 % kratkoročnih sredstev oziroma 40 % PO. 10. Presežek obratnega kapitala je razmeroma visok in pomeni rezervni obratni kapital, kar kaže na kapitalsko ustreznost podjetja. Na osnovi slike 1 lahko za drugo leto ugotovimo naslednje: 1. Podjetje ima negativni obratni kapital (v znesku 2,5 mio). Zato je kratkoročni koeficient manjši od 1. 2. Vsa kratkoročna sredstva so financirana s poslovnimi obveznostmi. 3. 50 % poslovnih obveznosti (2,5 mio) financira dolgoročne naložbe podjetja. Zato kratkoročni koeficient znaša 0,5. 4. Podjetje nima kratkoročnih posojil. 36 5. Potrebni obratni kapital (OBKpotr) je negativen in znaša −3,0 mio.4 6. Podjetje ima presežek obratnega kapitala v znesku 0,5 mio, ker je potrebni obratni kapital manjši od dejanskega. 7. Presežek obratnega kapitala znaša 10 % kratkoročnih sredstev oziroma 10 % poslovnih obveznosti, kar kaže na razmeroma nizek rezervni obratni kapital za kritje tveganj v poslovanju. 8. Podjetje je na meji kapitalske ustreznosti. Na osnovi primerjave prvega in drugega leta lahko ugotovimo naslednje spremembe: 1. Pozitivna razlika med dolgoročnimi viri in dolgoročnimi naložbami v prvem letu (2,5 mio) je postala negativna. 2. Obratni kapital se je zmanjšal za 5,0 mio. 3. Zmanjšanje obratnega kapitala nad pozitivnim stanjem v preteklem letu je podjetje nadomestilo s povečanjem poslovnih obveznosti. 4. Poslovne obveznosti so se povečale za 100 %. 5. S povečanjem poslovnih obveznosti je podjetje financiralo zmanjšanje kapitala in/ali povečanje dolgoročnih naložb. 6. Zaloge in poslovne terjatve so se zmanjšale za 50 %, prav tako tudi denarna sredstva. Posledično se likvidnostna struktura kratkoročnih sredstev ni spremenila. 7. Zaradi zmanjšanja zalog in terjatev ter povečanja poslovnih obveznosti se je potreba po obratnem kapitalu zmanjšala za 4,5 mio. 8. Ker se je dejanski obratni kapital hitreje zmanjšal od potrebe po njem, se je presežek obratnega kapitala iz prvega leta zmanjšal za 0,5 mio. 9. Zaradi zmanjšanja presežka obratnega kapitala so se v istem znesku zmanjšala denarna sredstva podjetja. 10. Sposobnost zadolževanja podjetja se je zaradi negativnega obratnega kapitala načeloma zmanjšala. 11. Kapitalska ustreznost podjetja se je v drugem obdobju torej pomembno poslabšala, saj ima podjetje ob negativnem obratnem kapitalu tudi manj rezervnega obratnega kapitala. Z upoštevanjem zgornjih ugotovitev lahko sklenemo: 1. Tveganje plačilne sposobnosti se je v prihodnosti nedvomno povečalo, saj se je poslabšala kapitalska ustreznost podjetja.5 4 Negativni potrebni obratni kapital je posledica dejstva, da so poslovne obveznosti večje od zalog in poslovnih terjatev. To pomeni, da lahko podjetje v tem znesku načeloma dolgoročno plasira sredstva, saj so financirana s stalnimi poslovnimi obveznostmi. Pri tem seveda ne sme zanemariti s tem povezanih tveganj v poslovanju. 5 Več o kapitalski ustreznosti v Bergant (2012, 57). 37 2. Podjetje lahko vzdržuje svojo plačilno sposobnost samo z ustrezno hitrim obračanjem terjatev in zalog ob nespremenjenem (ustrezno dolgim) povprečnim rokom plačevanja dobaviteljem. 3. Sprejemljivost oziroma obvladljivost tega tveganja je torej v celoti odvisna od dobaviteljev in učinkovitosti poslovanja podjetja v prihodnosti. Pri tem z učinkovitostjo mislimo tako hitro obračanje terjatev in zalog kot tudi poslovanje z ustreznim dobičkom. 4. Obnašanje dobaviteljev v prihodnosti je v pomembni meri odvisno od vzrokov zmanjšanja obratnega kapitala podjetja. 5. Če se je obratni kapital zmanjšal zaradi visokih investicij, je nadaljnji obstoj podjetja odvisen predvsem od njihove učinkovitosti in dobe vračila vlaganj. 6. Če se je obratni kapital zmanjšal zaradi izgube, je podjetje zrelo za sprožitev stečajnih postopkov. 3 Pospešeni koeficient Pospešeni koeficient se običajno izračuna na naslednji način: Kratkoročne naložbe (KN) Zaloge (Z) KTD PK = ---------------------------------------------------- = ---------. Kratkoročne obveznosti (KO) KO (4) Logika pospešenega koeficienta je v literaturi običajno zajeta v predpostavki, da so zaloge najbolj nelikvidni del kratkoročnih naložb, s tem pa tudi bolj tvegan, tako po rokih kot tudi po znesku. Preostanek v števcu koeficienta so kratkoročne terjatve z vključenimi denarnimi sredstvi (KTD), ki so zanesljivejši način poplačila obveznosti podjetja. Na ta način naj bi pospešeni koeficient bolje izražal plačilno sposobnost podjetja. Zato ga običajno obravnavajo kot "boljšo informacijo za kratkoročnega upnika". Kljub relativno visokemu PK pa je lahko transakcijski račun podjetja v danem trenutku blokiran, kar pomeni, da kazalnik ne more izražati kratkoročne plačilne sposobnosti, ampak kvečjemu njeno večje ali manjše tveganje v prihodnosti, kar (tako kot pri KK) pomeni informacijo o dolgoročni plačilni sposobnosti. Nekateri avtorji še danes postavljajo vrednost 1 kot želeno vrednost pospešenega koeficienta, vendar za to nimajo niti pravih teoretičnih niti izkustvenih argumentov. Novejša literatura zato vse manj poudarja to vrednost kot optimalno, kar pa ne zmanjšuje navajanja kot kazalnika plačilne sposobnosti. Na zgornji podlagi lahko kritično presodimo pojasnjevanje kratkoročnega koeficienta na zgledu O'Hare (2013, 42), ki ima za osnovo podatke v tabeli 2. 38 Tabela 2: Podatki iz bilance stanja in pospešeni koeficient Element Leto X Leto X + 1 Indeks Zaloge - Z 2,5 2,5 100 Poslovne terjatve - PT 2,0 4,5 225 Denarna sredstva - Den 0,5 0,0 − Kratkoročna sredstva - KS 5,0 7 140 Poslovne obveznosti - PO 2,5 1,5 60 Kratkoročni koeficient - KK 1,0 3 300 Avtor na osnovi tabele 2 podaja dve možnosti pojasnjevanja stanja in gibanja pospešenega koeficienta: 1. Podjetje je postalo neučinkovito. Kupci plačujejo kasneje, kar poslabšuje plačilno sposobnost in povečuje tveganje slabih terjatev. Podjetje hitreje plačuje dobaviteljem in ne izkorišča možnosti najetja kratkoročnega posojila. To lahko povzroči težave v zvezi z denarnim tokom. 2. Podjetje kupcem nudi daljše plačilne roke. To lahko poveča prodajo in dobičkonosnost. Podjetje plačuje dobaviteljem hitreje zaradi koriščenja kasaskonta, kar nadalje povečuje dobičkonosnost. Tudi tu avtor pojasnjuje, da je resnica verjetno nekje vmes, med obema skrajnima možnostma. Trdi, da je za njeno ugotovitev treba poznati več informacij o podjetju. Lahko se strinjamo s tem, da bi bilo koristno vedeti kaj več o podjetju, nikakor pa se ne moremo strinjati s tem, da je to, kar je ugotovil avtor, vse, kar lahko povemo na osnovi podatkov v tabeli 2. Za lažjo predstavo je koristno narisati kratkoročni del bilance stanja za obe obravnavani obdobji v tabeli 2, kar kaže slika 2. Na osnovi slike in tabele 2 lahko za prvo leto ugotovimo naslednje: 1. Podjetje ima pozitivni obratni kapital v znesku 2,5 mio, kar pomeni, da so vse dolgoročne naložbe financirane dolgoročno. 2. 50 % kratkoročnih sredstev je financiranih dolgoročno (z obratnim kapitalom). Stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih naložb (K) znaša 0,5, zato je kratkoročni koeficient (KK) enak 2. 3. Obratni kapital je enak zalogam, ki so zato v celoti dolgoročno financirane. 4. Podjetje nima kratkoročnih posojil. 39 Slika 2: Sprememba kratkoročnega dela bilance stanja in PK A Den. Sr. (Den) 0,5 P Posl. obv. (PO) Posl. terj. (PT) 2,0 2,5 A Posl. terj. P Posl. obv. 4,5 1,5 OBK 5,5 Zaloge (Z) 2,5 Obratni kapital (OBK) Zaloge 2,5 2,5 Prvo leto Drugo leto 5. Kratkoročne terjatve z denarjem (KTD) so v celoti financirane kratkoročno, in sicer s poslovnimi obveznostmi (2,5 mio). 6. Podjetje nima niti neto kratkoročnega dolga niti neto kratkoročne terjatve. Zato je pospešeni koeficient (PK) enak 1. 7. Potrebni obratni kapital znaša 2,0 mio (Z + PT – PO). 8. Podjetje ima presežek obratnega kapitala v znesku 0,5 mio. 9. Presežek obratnega kapitala ima vlogo rezervnega obratnega kapitala in znaša 10 % kratkoročnih sredstev oziroma 20 % poslovnih obveznosti. 10. Tolikšen rezervni obratni kapital kaže na mejno kapitalsko ustreznost podjetja. Na osnovi slike 2 lahko za drugo leto ugotovimo naslednje: 1. Obratni kapital je pozitiven v znesku 5,5 mio, kar pomeni, da so vse dolgoročne naložbe financirane dolgoročno. 2. Stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih sredstev (K) znaša 78,6 %. 3. Kratkoročni koeficient (KK) znaša 4,67. 4. Podjetje nima kratkoročnih posojil. 5. Vse zaloge so financirane dolgoročno. 6. Ker je obratni kapital večji od zalog, so poslovne terjatve večje od poslovnih obveznosti (za 3,0 mio). 7. Posledično je podjetje neto kratkoročni upnik, neto kratkoročna terjatev (OBK – Z = PT – PO = NKT) znaša 3,0 mio. 8. Neto kratkoročna terjatev je dvakrat večja od poslovnih obveznosti. 9. 66,7 % poslovnih terjatev je financiranih dolgoročno (NKT/PT). 40 10. Neto kratkoročna terjatev znaša 42,9 % kratkoročnih sredstev (NKT/KS) in 54,5 % obratnega kapitala. 11. Potrebni obratni kapital znaša 5,5 mio (Z + PT – PO). 12. Dejanski obratni kapital je enak potrebnemu, zato podjetje nima niti presežka niti primanjkljaja obratnega kapitala. 13. To kaže na trenutno finančno ravnotežje, vendar brez rezervnega obratnega kapitala za kritje tveganj v poslovanju. Na osnovi primerjave prvega in drugega leta lahko ugotovimo naslednje spremembe: 1. Obratni kapital podjetja je porastel za 3,0 mio oziroma za 120 %. Vzrok je povečanje dolgoročnih virov in/ali zmanjšanje dolgoročnih naložb. Če so se dolgoročni viri zmanjšali, so se očitno dolgoročne naložbe zmanjšale hitreje. 2. Stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih sredstev (K) je porastla s 50 % na 78,6 %, zato pa tudi kratkoročni koeficient z 2 na 4,67. 3. Podjetje v nobenem obdobju nima kratkoročnih posojil. 4. Zaloge so ostale nespremenjene. 5. Zaradi povečanja obratnega kapitala in zmanjšanja zalog je podjetje postalo neto kratkoročni upnik v znesku 3,0 mio, kar pomeni visoko dolgoročno financiranje poslovnih terjatev (66,7 %) v zadnjem obdobju. 6. Posledično podjetje že 54,5 % svojih dolgoročnih virov prek poslovnih terjatev plasira v okolje. 7. Zaradi visokega porasta poslovnih terjatev (za 2,5 mio oziroma za 125 %) in zmanjšanja poslovnih obveznosti (za 1,0 mio oziroma za 40 %) se je potreba po obratnem kapitalu povečala za 3,5 mio oziroma kar za 175 %. 8. Zaradi manjšega porasta dejanskega obratnega kapitala od porasta potrebe po njem ni več presežka obratnega kapitala, ki je še bil v prvem letu. 9. Zato podjetje tudi nima več denarnih sredstev, likvidnostna struktura kratkoročnih sredstev se je poslabšala. 10. Podjetje nima več rezervnega obratnega kapitala, tveganje zlasti v zvezi s kratkoročno plačilno sposobnostjo se je povečalo. 11. Ocena kapitalske ustreznosti podjetja v zadnjem letu je sicer odvisna od vzrokov porasta poslovnih terjatev, vendar ima podjetje zaradi visokega obratnega kapitala razmeroma dobro izhodišče za zagotavljanje plačilne sposobnosti v prihodnje. 4 Sklep Temeljni namen prispevka je bil na konkretnih primerih pokazati izrazno moč obeh kazalnikov, ki je v literaturi praviloma podcenjena. 41 Na osnovi dosedanje obravnave lahko povzamemo, da je z doslednim pojasnjevanjem in uporabo izrazne moči obravnavanih podatkov in obeh koeficientov možno ugotoviti o podjetju bistveno več, kot je prikazal avtor. To seveda ne pomeni, da so vse posamezne ugotovitve v zgornjih prikazih bistvene. Pomembno pa je, da spoznamo izrazno moč obravnavanih kazalnikov v celoti, in sicer zaradi naslednjih dveh dejstev: 1. Šele iz vseh možnih ugotovitev (pojasnil oziroma informacij) lahko ocenimo njihovo posamično pomembnost v konkretnem primeru. 2. Šele iz vseh možnih ugotovitev skupaj lahko izkoriščamo sinergijo sklopa informacij in oblikujemo strokovne podlage za manj tvegane poslovne odločitve. Če je treba za dokončno trditev analitika pridobiti še dodatne informacije, je njegova naloga, da natančno opredeli, katere podatke oziroma informacije še potrebuje. Tudi teh avtor ni ustrezno opredelil. LITERATURA IN VIRI Bergant, Živko (2007): Nekaj stranpoti teorije in prakse analiziranja plačilne sposobnosti podjetja. Economic and Business Review for Central and South-Eastern Europe, december, 2007. Posebna številka, str. 409−429. Bergant, Živko (2012b): Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2013): Analiza poslovanja od teorije do prakse. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. O'Hare, Jim (2013): Analysing Financial Statements for Non-Specialists. New York: Routlege. SRS (2005): Slovenski računovodski standardi. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Neuradno prečiščeno besedilo (2010): http://www.sirevizija.si/publikacije/index.php. Pridobljeno (januar, 2014). OGLAS 42 Dr. Bojan Tičar1 UGOTAVLJANJE PRAVNE SUBJEKTIVITETE ORGANIZACIJ ZA POTREBE RAČUNOVODSKOFINANČNEGA POROČANJA Classification of Different Organizations into Legal Entities for Accountancy and Financial Reasons 1.04 Strokovni članek UDK 347.191:657 Izveček: Avtor klasificira organizacije z namenom praktičnega razvrščanja pravnih oseb, saj je za računovodsko-finančno poročanje treba najprej ugotoviti pravno subjektiviteto organizacije. Predlagana klasifikacija je praktično uporabna, saj so merila razvrščanja pravnih oseb na teritorialne in funkcionalne (pridobitne in nepridobitne) po mnenju avtorja univerzalna. Klasifikacija izhaja iz rimske razvrstitve pravnih oseb na korporacije in ustanove in jih umešča po kriterijih oblastnosti, funkcionalnosti in profitnosti/neprofitnosti. Seveda je za vse te pravne osebe treba voditi knjigovodstvo in računovodstvo ter o njihovem poslovanju poročati tako notranjim kot zunanjim uporabnikom informacij. Računovodsko-finančna poročila so lahko glede na predpise (SRS ali zakonodaje o računovodstvu) različna, zato je že pred pripravo izkazov treba od vsega začetka identificirati statusno obliko pravne osebe, za katero se izkazi pripravljajo. Ključne besede: pravna oseba, subjektiviteta pravne osebe, vrste pravnih oseb, pravni subjekti Abstract In this article author classifies organizations as legal entities when establishing their subjectivity, concerning both private and public law. Such classification can be easily and quickly used for accountancy and financial transfer of information. The criteria for the classification of legal entities are authoritative and functional (profit and nonprofit). The schematization originates in the Roman classification of legal entities into corporations and institutions and classifies them in accordance with the criteria of authoritativeness and functionality. All legal persons prepare balance- sheets. But it depends on legal form which regulation public or private - will be used for preparation of this balance-sheets information for internal (management) and external (tax authorities) users. Key words: Key words: legal entity, subjectivity of a legal entity, systemic theory, interest theory, profitability, unprofitability 1 Bojan Tičar, doktor pravnih znanosti, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Fakulteta za management Primorske Univerze v Kopru, Pravni inštitut, Znanstvenoraziskovalno središče Primorske Univerze v Kopru, Visoka šola za računovodstvo v Ljubljani, kontaktni naslov: [email protected]. 43 1 Uvod Veljavna zakonodaja zahteva od pravnih oseb, da vodijo potrebno knjigovodstvo in računovodstvo o računovodskih in finančnih dogodkih v zvezi s poslovanjem pravnih subjektov. Ta poslovna funkcija je namenjena poročanju tako notranjim kot zunanjim uporabnikom informacij2. Računovodsko-finančna poročila so lahko glede na predpise (SRS ali zakonodaje o računovodstvu) različna za različne pravne subjekte, zato je že pred pripravo izkazov treba od vsega začetka identificirati statusno obliko pravne osebe, za katero se izkazi pripravljajo. Tako bo na primer (profitna) gospodarska družba pripravljala poročila po Slovenskih računovodskih standardih (SRS) in zakonu, ki ureja gospodarske družbe, javni zavod, ki izvaja javno službo, po zakonu, ki ureja računovodstvo (pri čemer bo poročanje o javni službi ločeno od tržne dejavnosti), društvo pa bo poročila (o neprofitnem poslovanju) pripravljalo praviloma po principu enostavnega računovodstva. Namen prispevka je prikazati razmeroma preprosto orodje za pravilno, hitro in učinkovito umeščanje pravnih oseb v javni oziroma zasebni sektor in za ločevanje pravnih oseb glede na njihovo vsebinsko bistvo (profitnost, neprofitnost, oblastnost, dobrodelnost ipd.). Vse to je pomembno pri pravno-ekonomskih analizah delovanja pravnih oseb, še posebej pri ekonomski analizi prava.3 Praktično je uporabno v zasebnem sektorju za poslovodne osebe pri poslovnem odločanju in poslovodnem računovodstvu, pa tudi v javnem sektorju pri identifikaciji funkcionalnosti javnega interesa ter stopnje oblastnosti pravnih oseb. Na začetku prispevka je prikazano, kaj pravna oseba pravnoteoretično pomeni. Pravna oseba ali pravni subjekt je fiktivna pravna tvorba, ki predstavlja za določen namen vezano premoženje ali skupino posameznikov in ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta.4 V pravnem prometu nastopa prek svojih organov. Drugače kot fizična oseba pridobi pravna oseba pravno sposobnost praviloma z vpisom v ustrezni register ali z drugim pravnim aktom.5 Pravna oseba ima ožjo pravno sposobnost kot fizična,6 njena poslovna sposobnost pa je omejena z njeno pravno sposobnostjo. 2 Glej Mayr, Branko. Kako brati računovodske izkaze? (2000) 1. izd. Ljubljana: Noviforum, 2000. 103 str., ilustr. ISBN 961-90196-8-7. 3 Glej K. Zajc (2009), Ekonomska analiza prava (opis, zgodovina in aplikacije. V: K. Zajc (ur.), Ekonomska analiza prava v Sloveniji (2009), Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, strani 17–30. Glej Leksikon Cankarjeve založbe, Pravo (2003), stran 270; glej tudi Trstenjak (2003), prav tam, stran 54, R. Bohinc, B. Tičar (2006), prav tam, strani 111–162. 5 Določene pravne osebe se ne vpisujejo v registre: npr. država, občina, SAZU. Te niso »registrirane«. Subjektiviteto dobijo po ustavi (npr. država), oziroma po zakonu (ex lege). 4 44 2 Opredelitev pravne osebe V pravnih redih različnih držav se praviloma kot nosilca individualnih premoženjskih pravic pojavljata dve vrsti subjektov: fizične osebe in pravne osebe. Fizične osebe so ljudje. Pravo jih naslavlja tudi kot posameznike. Pravne osebe niso ljudje. To so organizacije, ki so umetno ustvarjene osebe s pravnimi akti. Pravne osebe so fiktivne družbene tvorbe, ki jim pravo daje subjektiviteto.7 Pravna oseba je umetna družbena tvorba, ki temelji na pravni fikciji8 subjektivitete in je poseben pravni institut (persona ficta).9 Subjektiviteta pravne osebe pomeni, da so pravne osebe – poleg fizičnih oseb – tisti subjekti,10 ki jim je s pravnim redom priznano, da so lahko nosilci večine11 premoženjskih pravic in obveznosti oziroma dolžnosti.12 Pravna oseba je tako pravno in poslovno sposobna organizacija in socialni sistem, ki je samostojen subjekt v pravnem prometu. Pravna oseba ne nastane po naravni poti 6 Pravna oseba nima človekovih pravic. Lahko je nosilec samo določenih premoženjskih pravic, njeno poslovno sposobnost pa izvaja organ, ki je po ustavi (pri državi) ali po zakonu (pri vseh drugih pravnih osebah) pristojen za njeno zastopanje in predstavljanje. Ta organ lahko z eno besedo imenujemo poslovodstvo (ali z besedno zvezo – zakoniti zastopnik pravne osebe). 7 Podrobneje so fizične in pravne osebe opredeljene v B. Tičar, (2011), prav tam, strani 42– 52. 8 Pravna fikcija je absolutna in neizpodbojna pravna domneva (nasprotje je pravna presumpcija, ki je relativna in izpodbojna pravna domneva – npr. pri javnih listinah). Pravna fikcija je pravno dejstvo, ki velja kot resnično, čeprav vemo, da ne obstaja. Pravna fikcija je sredstvo pravne tehnike, ki omogoča, da nastopijo pravne posledice. Pravo (2003), Cankarjeva založba, Ljubljana, prav tam, stran 268. 9 J. Dewey, The Historic Background of Corporate Legal Personality, Yale Law Journal, Vol. XXXV, April 1926: »The doctrine has been attributed to Pope Innoncent IV., who seems at least to have helped spread the idea of persona ficta as it is called in Latin. In the early church, the doctrine of persona ficta allowed monasteries to have a legal existence that was apart from the monks, simplifying the difficulty in balancing the need for such groups to have infrastructure though the monks took vows of personal poverty. Another effect of this was that as a fictional person, a monastery could not be held guilty of delict due to not having a soul, helping to protect the organization from non-contractual obligations to surrounding communities. This effectively moved such liability to individuals acting within the organization while protecting the structure itself, since individuals were considered to have a soul and therefore capable of being guilty of negligence and excommunicate.« 10 F. Bradač, Latinsko-slovenski slovar, 1990: subiectus – 1) spodaj ležeč, mejaški, soseden; 2) podložen; 3) izpostavljen; glej stran 508. Beseda subjekt izvira iz latinske besede subiectus, ki v pravnem smislu pomeni podložen pravnemu redu. 11 Osebne služnosti (užitek, preužitek – glej stvarno pravo) so npr. premoženjske pravice, katerih nosilci so lahko samo fizične osebe. Tudi pravico do oporoke (oporočno sposobnost) imajo lahko le fizične osebe ipd. 12 Obsežen pregled literature o pravni osebi glej v: V. Trstenjak (2003), Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana. 45 (z rojstvom) tako kot fizična oseba, temveč samo po pravni poti z ustanovitvenim aktom, ki je zmeraj pravni akt. Pravna oseba ima statusno obliko, ki ji pravni red zaradi določenih lastnosti priznava položaj subjekta in pravno sposobnost. Pri tem zakonodaja predpisuje pogoje, kot so namen ustanovitve, organe, organizacijo in premoženje za nastanek in obstoj pravne osebe. Statusnopravno se pravna oseba pojavlja v dveh pojavnih oblikah: - kot rezultat združbe drugih oseb – korporacija in - kot premoženje, ki mu je določen poseben namen – ustanova. Korporacija (universitas personarum) je članska organizacija za namene svojih članov. Pri ustanovi pa je pomembno premoženje (universitas rerum, universitas bonorum), ki ga ustanovitelj(i) določi(jo) za poseben namen. Ustanova nima članov, ampak samo za določen namen vezano premoženje. Ustanova se imenuje tudi fundacija. Korporacija je drugačna oblika pravne osebe. Značilna je po tem, da se vanjo interesno združi več drugih subjektov tako, da nastane nov subjekt. Nov subjekt je pravno drugačen od tistih, ki so se vanj združili. Osebe, ki korporacijo ustanovijo, so njeni ustanovni člani. To so lahko pravne ali fizične osebe (v določenih primerih je celo en ustanovitelj dovolj za ustanovitev korporacije. Za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo je po slovenskem pravu na primer dovolj en ustanovitelj). Vendar je pravno bistvo korporacije vedno v tem, da ostaja neodvisno še naprej subjekt, tudi če se članstvo v njej spreminja. Člani korporacije oblikujejo in izražajo poslovno voljo korporacije z imenovanjem poslovodstva (predsednika pri društvu, direktorja pri d. o. o., uprave ali upravnega odbora pri d. d. ipd.).13 Korporacija ima določeno premoženje, ki je sestavljeno izključno iz premoženjskih pravic korporacije same. Pravna sfera teh premoženjskih pravic je ločena od pravne sfere premoženjskih pravic članov. Če je korporacija kapitalska družba, pravni redi zaradi varovanja upnikov korporacije predpisujejo minimalni osnovni kapital. Člani nimajo pravic na premoženju pravne osebe, saj je ona sama nosilka svojih pravic. Člani imajo članske oziroma korporacijske pravice v razmerju do korporacije. Tako lahko pri kapitalskih družbah imenujejo poslovodne organe, sodelujejo pri letnem dobičku (dividendi) v skladu s svojim deležem in sodelujejo pri likvidacijski masi v primeru prenehanja korporacije z likvidacijo. 13 Povzeto po V. Trstenjak (2003), prav tam, stran 54. Osebne družbe v nekaterih pravnih redih (Nemčiji ipd.) nimajo lastne pravne subjektivitete. V Sloveniji jo imajo. 46 V pravnem prometu nastopajo v imenu korporacije njeni organi (predsednik, direktor, uprava, upravni odbor, glede na statusno obliko). Člani korporacije lahko vplivajo na vodenje in poslovanje korporacije s tem, da imenujejo oziroma volijo organe in jim glede na razmere dajejo tudi navodila. V javnem sektorju so korporacije država in občine. Člani države so državljani in pravne osebe s sedežem na območju države. Korporacija je tudi občina in v določenih primerih krajevna skupnost, ko ima po statutu občine lastno subjektiviteto. V zasebnem sektorju so korporacije gospodarske in popolnoma nepridobitne. Med gospodarske korporacije uvrščamo predvsem kapitalske gospodarske družbe. Osebne družbe bomo izpustili, saj navadno v pravnih redih nimajo pravne subjektivitete.14 Popolnoma nepridobitne zasebne korporacije so društva s člani društev, verske skupnosti s člani verniki, politične stranke s strankarskimi člani in sindikati s sindikalnimi člani. Ustanova je, nasprotno, pravna oseba, v kateri je osnova premoženje. S premoženjem ustanove gospodari poslovodstvo ustanove skladno z določenim namenom. Ustanove nimajo članov oziroma družbenikov, ampak le poslovodstvo in morebitne druge zakonsko določene organe. Ustanove so skladi in fundacije, pri katerih se presežki prihodkov nad odhodki iz poslovanja in financiranja usmerjajo v uresničevanje namena ustanove in se ne smejo razdeliti ustanoviteljem kot dobiček. V zasebnem sektorju so ustanove zasebne fundacije, v javnem pa javni skladi. Subjektiviteta je pravna lastnost subjekta, da je lahko nosilec pravnih pravic in obveznosti.15 Za opredelitev pravne subjektivitete pravne osebe je bistveno, da je ta lahko nosilec premoženjskih pravic in obveznosti v pravnem prometu. To ji priznava država v svojem pravnem redu tako, da jo kot poseben pravni subjekt opredeli z zakonom. Praviloma velja, da je zakonsko število možnih statusnopravnih oblik pravnih oseb določeno. To je načelo zaprtega števila ali načelo numerus clausus statusnih oblik. Načelo v celoti velja v zasebnem sektorju, v javnem pa le deloma, saj je država 14 Pri likvidaciji je premoženje pravne osebe navadno večje od obveznosti, zato lahko člani/družbeniki dobijo paritetni del likvidacijske mase. V stečaju pa so dolgovi pravne osebe večji od njenega premoženja, zato člani/družbeniki praviloma ne dobijo nič, upniki pa so poplačani le delno iz stečajne mase. 15 E. A. Martin (2003), Oxford Dictionary of Law (7th ed.), Oxford, Oxford University Press. »To have legal personality means to be capable of having legal rights and duties within a certain legal system, such as to enter into contracts, sue, and be sued.« 47 zakonodajalec in lahko z novim posebnim zakonom (lex specialis) zmeraj ustanovi novo, še ne določeno pravno osebo.16 Tudi država sama je pravna oseba, ki ji subjektiviteto priznavajo druge države in s tem mednarodni pravni red.17 Pravna oseba je tako pravno sposobna organizacija in samostojen subjekt v pravnem prometu. Da bi si neka organizacija v posameznem pravnem redu pridobila lastnost pravne osebe (subjektiviteto), morajo biti izpolnjeni nekateri temeljni pogoji,18 in sicer: - določen namen ustanovitve pravne osebe, - sredstva za uresničevanje določenega namena ustanovitve pravne osebe, - poslovodstvo in drugi organi, ki so potrebni za uresničitev namena ustanovitve pravne osebe, ter - pravno dopustna pravnoorganizacijska oblika pravne osebe.19 Subjektiviteta pravne osebe pomeni tudi: - da je pravna oseba lahko lastnica premičnin in nepremičnin, - da lahko pridobi premoženjske pravice in prevzema obveznosti, - da lahko toži, da je lahko tožena, - da odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.20 Pravna oseba ima statusno obliko, ki ji pravni red zaradi določenih lastnosti priznava status subjekta in pravno sposobnost. S pravnega vidika je za opredelitev pravne osebe treba identificirati bistvene pravne opredelilne elemente. To so: - statusno-pravna oblika, - ime, s katerim nastopa v pravnem prometu (firma), - sedež oziroma kraj, kjer deluje poslovodstvo, - dejavnost (proizvodnja ali storitve) in 16 Glej R. Pirnat (1995), Osebe javnega prava (prispevek k reinstituciji pojma v slovenskem pravu), Javna uprava, vol. 31, št. 4, strani 477–492. 17 Glej M. W. Shaw (2003), International law, Cambridge University Press, Cambridge, stran 178. »Article 1 of the Montevideo Convention on Rights and Duties of States, 1933, lays down the most widely accepted formulation of the criteria of statehood in international law. It notes that the state as an international person should possess the following qualifications: »(a) a permanent population; (b) a defined territory; (c) government; and (d) capacity to enter into relations with other states.« 18 Glej http://www.eracunovodstvo.org/blog/podjetnisko-pravo/kdo-so-pravni-subjekti/ (21. 1. 2013). 19 Glej V. Trstenjak, 2003, stran 53, B. Tičar (2012), strani 47, 48. 20 Glej R. Bohinc, B. Tičar (2006), Upravno pravo – splošni del, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana. 48 - sredstva, potrebna za delovanje (npr. minimalni osnovni kapital pri kapitalskih družbah). Za pravni promet je najpomembnejše, da ima pravna oseba pravno in poslovno sposobnost. Pravna sposobnost pravne osebe pomeni biti sposoben nosilec pravic in obveznosti. To je pasivna sposobnost. Pravna sposobnost je lastnost pravne osebe. Ne gre za posebno pravico, marveč za lastnost kot temelj vseh pravic in obveznosti. Abstraktnost pravne sposobnosti pomeni, da je pravna oseba sposobna sprejemati konkretne pravice in obveznosti v pravnih razmerjih, če so za to izpolnjeni pogoji, ki so posebej predpisani. Splošnost pravne sposobnosti pa pomeni, da se ta nanaša na vse premoženjske pravice (razen človekovih) in pravna razmerja in da ni zadržkov za pridobitev nobene od konkretnih pravic in pravnih položajev, če so za to izpolnjeni pogoji. Poleg pravne sposobnosti mora imeti pravna oseba za vstopanje v pravni promet tudi poslovno sposobnost. To je aktivna sposobnost. Poslovna sposobnost je sposobnost za pravno zavezujoča dejanja ali voljna sposobnost, ki jo ima v imenu pravne osebe praviloma njeno poslovodstvo. Obe sposobnosti pridobi pravna oseba istočasno, z aktom o ustanovitvi, ko je ta akt predpis, ali s pravnomočnostjo sklepa o vpisu v ustrezen register. Sposobnost za dejanje je sposobnost oblikovati poslovno voljo pravne osebe. To ima poslovodstvo kot zakoniti zastopnik pravne osebe in pomeni sposobnost odločati se o dejstvih, ki povzročajo pravne posledice. Poslovna sposobnost je tudi sposobnost oblikovati poslovno voljo. Poslovna sposobnost je zmožnost odločitve izražati tako, da pravna oseba vstopa v pravna razmerja z lastno poslovno voljo. Gre torej za sposobnost izražanja poslovne volje na pravno učinkovit način. Poslovna sposobnost pravne osebe je torej sposobnost njenega poslovodstva v imenu in na račun pravne osebe oblikovati in izražati njeno poslovno voljo. 3 Vsebinski razlogi za pravno ureditev pravne osebe kot posebnega subjekta Zakaj je ureditev pravne osebe kot posebnega pravnega subjekta sploh potrebna? Odgovor je v vsebinski logiki, ki je v pravu praviloma ekonomska. Koncept subjektivitete pravne osebe je zgodovinsko nastal v srednjeveškem, katoliškem cerkvenem pravu. Avtor ideje je, po mnenju ameriškega pravnega zgodovinarja Johna Deweya, papež Innocent IV. (1195–1254).21 Ta je podelil samostanom subjektiviteto, zato da bi premoženje samostana ločil od premoženja menihov. Takšen samostan s subjektiviteto so poimenovali persona ficta. Razlog za uvedbo 21 Glej J. Dewey (1926), The Historic Background of Corporate Legal Personality, Yale Law Journal, Vol. XXXV, New Haven. 49 koncepta fiktivne osebe je bil izvorno ekonomski, saj persona ficta ni imela duše in zato ni mogla biti kriva za premoženjske delikte.22 Podobno je pravna oseba tudi danes zaradi ekonomskih razlogov umetno ustvarjen subjekt. Pravno gledano zato, da je lahko enakovreden nosilec premoženjskih pravic in obveznosti kot fizična oseba. Premoženjske pravice pa so praviloma ekonomske pravice.23 Premoženjska pravica v kontekstu sodobne argumentacije subjektivitete pravne osebe pomeni zavarovano posamično in konkretno upravičenje subjektov v pravu. 24 Premoženjska pravica enakovredno pripada pravnemu ali fizičnemu subjektu ali osebi, kadar pravni red izrecno ne podeljuje te pravice samo fizični osebi (npr. osebne služnosti). Teoretično je premoženjska pravica pravno zavarovano premoženjsko upravičenje (facultas agendi).25 Na podlagi premoženjske pravice je subjekt pravno upravičen, da na določen način ravna. Pri premoženjskopravni pravici država s svojim aparatom prisile varuje premoženjski interes subjekta (npr. lastnino), ki je v dejanski ali potencialni koliziji (nasprotju) z interesi drugih subjektov. Njegov interes je lahko tudi v koliziji z interesi države same, pa ga pravna država vseeno mora zaščititi v njegovo korist, in ne v lastno. Zato pravo, kot poseben in edinstven normativni sistem, tudi dejansko edino omejuje državo pri tem, da bi samovoljno ali diskrecijsko razpolagala z državno monopolizirano prisilo. Premoženjska pravica subjekta v pravu zmeraj pomeni tudi nasprotno premoženjsko obveznost drugih subjektov, da nekaj na področju premoženja storijo ali opustijo kakšno ravnanje v korist tistega, ki ima premoženjsko pravico. 22 V sodobnem času koncept pravne osebe ni absoluten. Spregled pravne osebe pri kapitalskih družbah v gospodarskem pravu v večini pravnih redov omogoča upnikom, da zahtevajo svoje terjatve neposredno od družbenikov, če so ti zlorabili subjektiviteto pravne osebe v lastno korist. Glej A. W. Machen (1910), Corporate Personality, 24, Harvard Law Review, 253: »Piercing the corporate veil or lifting the corporate veil is a legal decision to treat the rights or duties of a corporation as the rights or liabilities of its shareholders. Usually a corporation is treated as a separate legal person, who is solely responsible for the debts it incurs and the sole beneficiary of the credit it is owed. Common law countries usually uphold this principle of separate personhood, but in exceptional situations may »pierce« or »lift« the corporate veil.« 23 Med ekonomske pravice sicer spadajo tudi socialne pravice, ki pa ne pripadajo pravnim osebam, ampak samo fizičnim. 24 Glej M. Pavčnik (1997), strani 116–135. 25 Prav tam. 50 Premoženjska pravica je dvojen in ambivalenten26 pojem. Vsebinsko je vsaka premoženjska pravica sestavljena iz pravno zaščitenega premoženjskega interesa enega pravnega subjekta in pravno zapovedane premoženjske dolžnosti drugega pravnega subjekta. Celostno je z vidika obeh pravica pravzaprav dolžnostno upravičenje, saj njeno pravno udejanjanje povzroči izmenjavo pravno zaščitenih interesov med obema subjektoma. Premoženjska pravica je sestavljena iz dveh upravičenj: iz temeljnega premoženjskega upravičenja in premoženjskega zahtevka. Temeljno upravičenje omogoča, da subjekt udejanja lastne interese, če so skladni s pravnim namenom upravičenja. Pravni zahtevek pa vsebuje možnost, da bo v interesu subjekta država uporabila prisilno sankcijo, če zavezanec iz pravice ne bo izpolnjeval obveznosti. Premoženjska pravica torej vsebuje po eni strani premoženjsko upravičenje enega subjekta, po drugi strani pa premoženjsko dolžnost ali obveznost drugega subjekta. Zato je v širšem pogledu (npr. interesno-voljne teorije) premoženjska pravica vedno premoženjsko dolžnostno upravičenje subjekta.27 Premoženjska pravica je absolutna, če velja proti vsem (erga omnes – lastninska pravica, služnost, zastava, zemljiški dolg ipd.). Premoženjska pravica pa je lahko tudi relativna, če velja samo med pravno zavezanimi subjekti (inter partes – obveznostne ali obligacijske pravice). Vendar je vsaka premoženjska pravica sestavljena iz več upravičenj (podpravic). Ne glede na to pa mora imeti pravica vsaj dve upravičenji. Prvo je temeljno upravičenje, ki omogoča subjektu, da zadovoljuje svoj pravno zaščiten interes (npr. vrnitev posojila), drugo pa je pravovarstveno upravičenje, ki ga pomeni pravni zahtevek (tožba, opomin, pobot ipd.), ki ga je mogoče aktivirati takrat, ko je temeljno upravičenje prekršeno.28 Bistvo obstoja pravne osebe je v tem, da ji je s pravnim redom priznano, da je lahko enakovredno kot fizična oseba nosilka pravic in obveznosti, če te niso vezane izključno na človeka (npr. moralna avtorska pravica je lahko vezana samo na človeka, ne na pravno osebo). 4 Klasifikacija pravnih oseb Pravne osebe so družbene organizacije, ki so nosilke premoženjskih pravic in sestavljajo skupino člansko ali premoženjsko usmerjenih subjektov, ki medsebojno 26 Ambivalénca -e ž (e) knjiž. Hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca. 27 Glej Pravo, Leksikon Cankarjeve založbe, 2003, stran 264. 28 Glej M. Pavčnik, 1997, strani 117–118. Več o tem glej tudi: R. Jhering, 1968, Geist des Roemischen Rechts, III. 9. izd., Aalen, strani 351–352. 51 sodelujejo, da bi dosegli skupen, določen in pravno dopusten cilj.29 Nasploh se organizacije ustanavljajo, nastajajo in oblikujejo zaradi doseganja določenih ciljev. Subjekti ustanavljajo organizacije oziroma se vanje vključujejo, da bi uresničili katerega od svojih ciljev. Cilji so torej primarni element organizacije. Cilji vsebujejo to, kar želi organizacija doseči, zato so osnovno izhodišče za odločanje in ravnanje v organizaciji. Splošni elementi organizacije so: (1) cilji organizacije, (2) personalni substrat (ljudje v organizaciji), (3) materialni substrat (sredstva organizacije), (4) samostojnost organizacije, (5) notranja organizacijska struktura.30 Elementi organizacije kot pravne osebe so enaki kot v vseh drugih organizacijah. Vendar imajo elementi organizacij, pravnih oseb, tudi svoje specifične značilnosti. Organizacije, pravne osebe, so namreč edine organizacije z lastno pravno subjektiviteto.31 Pravne osebe kot organizacije glede na njihove cilje in način delovanja delimo na: (1) teritorialne pravne osebe javnega sektorja, (2) funkcionalne pravne osebe javnega in zasebnega sektorja in (3) asociativno-prostovoljne pravne osebe zasebnega sektorja,32 ki delujejo v javnem ali zasebnem interesu. Struktura pravnih oseb kot organizacij je prikazana na sliki 1. Pravne osebe so v shemi sektorsko, sistemsko, interesno in pravnoorganizacijsko umeščene v javni ali zasebni sektor. Shema temelji na naslednjih teoretičnih predpostavkah: - na sektorski razdelitvi na javni in zasebni sektor;33 29 Družbene organizacije delimo na javne in zasebne. Glej B. Grafenauer in B. Brezovnik (2008), strani 7–17. 31 Glej E. Pusić (2002), Nauka o upravi (12. izdaja), Školska knjiga, Zagreb, strani 76–107. 32 Glej B. Grafenauer in B. Brezovnik (2008), prav tam, stran 24. 33 Glej Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Uradni list RS, št. 56/2002 in novele. Drugi in tretji odstavek 1. člena: Javni sektor po tem zakonu sestavljajo: državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti; javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi; druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Glej tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Uradni list RS, št. 108/2009 – UPB13 in novele. Prvi odstavek 2. člena: Javni sektor po tem zakonu sestavljajo: državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. 30 52 - na klasični (rimski) teoriji pravne osebe na korporacije in ustanove.34 Shemo lahko beremo navpično in/ali vodoravno. Navpično je iz sheme razvidna ločnica med javnim in zasebnim sektorjem, ki razdeli pravne osebe na pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava. Vodoravno so razvidni interesi in vrste pravnoorganizacijskih oblik. Slika 1: Klasifikacija pravnih oseb glede na javni in zasebni sektor skozi prizmo korporacij in ustanov javni sektor – javni (inkluzivni) interes zasebni sektor – zasebni (ekskluzivni) interes teritorialne pravne osebe javni oblastni interes javne nepridobitne korporacije država občina (krajevna skupnost, če je pravna oseba) 34 funkcionalne pravne osebe javni negospodar ski interes zasebni negospodarski interes zasebni gospodarski interes zasebni nepridobitni interes javne delno pridobitne ustanove javni zavod (neprofitno st, non for profit) zasebne delno pridobitne ustanove zasebne pridobitne korporacije zasebne nepridobitne korporacije zavod (neprofitnost, non for profit) zadruge (poslovno sodelovanje članov, ristorno) GIZ (poslovno sodelovanje članov) društva javna agencija zavod s pravico javnosti gospodarske družbe – popolnoma pridobitne pravne osebe (profitnost, for profit) zveze društev javni sklad fundacija (ustanova) javni gospodarsk i zavod sui generis korporacije (javne in zasebne) – npr. sazu, javne zbornice, zasebne zbornice kapitalske družbe osebne družbe verske skupnosti delniška družba (komanditna delniška družba) družba z neomejeno odgovornostj o politične stranke družba z omejeno odgovornostjo komanditna družba sindikati Glej V. Trstenjak (2003), prav tam. 53 Za javni sektor je značilno zagotavljanje javnega interesa, za zasebni sektor pa zasebnega. Javni interes je oblastni, če ga zagotavljata država in občina, ali funkcionalnonegospodarski, ki se kaže predvsem z zagotavljanjem javnih služb ter servisnih dejavnosti. Tega zagotavljajo specializirane osebe javnega prava, ki niso del državne ali občinske uprave. Zasebni interes je funkcionalni in asociativno-prostovoljni. Prvi je lahko negospodarski, če ga zagotavljajo predvsem zasebni zavodi, ali pa gospodarski, z interesom po dobičku. Tega zagotavljajo kapitalske in osebne gospodarske družbe. Lahko pa je interes tudi gospodarsko sodelovanje, ne primarno dobiček. To je temelj za ustanovitev zadruge in gospodarskega interesnega združenja. Zasebni interes po prostovoljni dejavnosti zagotavljajo posebne pravne osebe, kot so društva, verske skupnosti, sindikati in podobne. Javni sektor tako v predstavljeni shemi de lege lata poleg države in občin obsega še negospodarske dejavnosti javnega pomena, ki jih skladno z zakoni organizira državna ali lokalna uprava neposredno, s pomočjo oseb javnega prava (javni zavodi, javne agencije, javni skladi), ki niso sestavni del oblastne (teritorialne) javne uprave. Če ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo v nekem pravnem subjektu, še ne pomeni, da je to subjekt javnega sektorja. Čeprav je stvarnopravni značaj te naložbe javna (državna, lokalna) lastnina, pa je režim njenega upravljanja z vidika statusa zaposlenih in z vidika trga večinoma zasebnopravni (razen izjemoma na področju javnih naročil in na javnofinančnem področju, na katerem so tudi te pravne osebe zavezanci za javna naročila in javnofinančno poročanje). Če je to na primer gospodarska družba v državni lasti (npr. Pošta Slovenije, Slovenske železnice, Luka Koper), je režim zasebnopravni in regulatorna funkcija države ne sme vplivati na njena kapitalska upravičenja. 5 Sklep Uporabnost sheme je v njeni hitri aplikaciji. Iz sheme je razvidno, katere pravne osebe spadajo v javni sektor (država, občina in funkcionalne pravne osebe javnega prava) in katere v zasebnega (gospodarske družbe, zadruge, GIZ, društva in druge osebe civilnega prava). Hitro je razviden tudi interes, zaradi katerega so ustanovljene. Ta je lahko javni oblastni ali javni neoblastni in zasebni profitni ali zasebni neprofitni. V sklop oblastnih pravnih oseb v Republiki Sloveniji spadajo država in vse teritorialne skupnosti s pravno subjektiviteto (občine in krajevne skupnosti, če imajo po statutu občin subjektiviteto). Teritorialne pravne osebe so tiste, pri katerih gre za 54 usmeritev na določeno območje in v obvladovanje problemov, ki so povezani z življenjem ter javnim interesom na tem območju. Bistvena značilnost teritorialnih pravnih oseb je oblast. Oblast (sociološko definirano: moč) je lastnost, da lahko en subjekt drugemu svojo voljo vsili. Teritorialne pravne osebe so edine pravne osebe, ki lahko subordinirano vsilijo voljo javnega interesa drugim subjektom, ne glede na to, ali drugi subjekti to želijo in sprejemajo ali ne. Temeljni funkciji teritorialnih pravnih oseb sta izvajanje tako imenovane regulativne funkcije ter zagotavljanje in ustvarjanje splošnih možnosti za življenje in delo ljudi in delovanje gospodarskih in drugih pravnih oseb na določenem območju. Skrbijo za opravljanje dejavnosti na številnih družbenih področjih – varnost ljudi in premoženja, delovanje političnega in gospodarskega sistema, delovanje vseh potrebnih gospodarskih in drugih dejavnosti. Značilnost teritorialnih pravnih oseb je torej v tem, da imajo politično oblast, ki jo lahko pri opravljanju svojih nalog uporabljajo v okviru ustavnih in zakonskih določil. Oblast označuje oziroma pomeni možnost izvajanja odločitev tudi v primeru odpora ''naslovnikov''. Med neoblastne funkcionalne organizacije spadajo specializirane pravne osebe javnega prava (npr. javni zavodi) in specializirane pravne osebe zasebnega prava (npr. zasebni zavodi na področju socialnih dejavnosti in gospodarske družbe na gospodarsko-tržnem področju). Pri funkcionalnih pravnih osebah niti oblast niti območje nimata odločujoče vloge. Gre predvsem za organizacije, ki delujejo po tržnih načelih (input – predelava – output). Javne funkcionalne pravne osebe (npr. javni zavodi) opravljajo servisne funkcije (negospodarske javne službe ipd.) v javnem interesu. Iz interesnega dela sheme lahko za te pravne osebe ugotovimo, da so neprofitno naravnane. To ne pomeni, da so popolnoma neprofitne organizacije, temveč pomeni, da izvajajo predvsem socialne dejavnosti (storitve na področju zdravstva, šolstva, kulture, športa, varstva otrok, skrbi za starostnike ipd.). Če te storitve izvajajo osebe javnega prava, so negospodarske javne službe. Neprofitna naravnanost pomeni, da te pravne osebe ne smejo predvsem ustvarjati dobička, lahko pa ga ustvarijo z akcesornimi (tržnimi) dejavnostmi. Se pravi, ustvarjanje dobička jim ni pravno prepovedano, vendar je sekundarnega pomena. Socialna dejavnost ima prednost. Če pa ustvarijo dobiček, ga ne smejo razdeliti ustanoviteljem, temveč ga morajo investirati nazaj v dejavnost. Drugače je z gospodarskimi družbami, ki so funkcionalne pravne osebe s funkcijo ustvarjanja ekonomskega dobička. So (razen redkih izjem) izključno neprofitno naravnane in ustanovljene, zato da svojim družbenikom oziroma delničarjem prinašajo novo vrednost (kapitalske dobičke in dividende). Vendar so v slovenskem davčnem sistemu vse funkcionalne organizacije enako obdavčene, saj morajo tudi tiste, ki izvajajo javne službe, plačati davek na dohodek 55 pravnih oseb (korporacijski davek) na vse prihodke, ki so jih ustvarile v poslovnem letu zunaj javne službe na trgu. Popolnoma nepridobitne, dobrodelne in prostovoljne pravne osebe so tiste, v katere se ljudje vključujejo prostovoljno, da bi zadovoljili svoje osebne in neprofitne interese. To so čiste neprofitne organizacije. Nekatere sicer lahko ustvarjajo dobiček (npr. društva in zveze društev, običajno z javnim pooblastilom), ki je enako obdavčen kot pri funkcionalnih pravnih osebah, drugim pa je pravno prepovedano ustvarjati dobiček (npr. političnim strankam, verskim skupnostim in sindikatom). Te pravne osebe nastajajo v povezavi s prostovoljnim delovanjem, ki je lahko amaterstvo (društva), verovanje (cerkvene skupnosti), socialni boj (sindikati) ali boj za oblast (politične stranke). Med temi organizacijami so tudi društva, ki lahko izvajajo oblastne naloge v javnem interesu na podlagi javnega pooblastila (npr. registracija vozil, izdaja prometnih dovoljenj)35. Vendar sem spadajo tudi verske skupnosti in politične stranke, ki jim pravni sistem ne dovoli biti nosilke javnega pooblastila (in s tem izvedene oblastne funkcije države). Prikazana sektorska klasifikacija pravnih oseb omogoča bralcu in uporabniku, da pravilno in hitro umesti posamezni pravni subjekt v javni ali zasebni sektor, hkrati pa daje tudi možnost ločitve posameznih organov pravnih oseb (npr. državnih organov, kot so sodišča, državni zbor, vlada, ali občinskih organov, kot so občinska uprava, občinski svet ipd.) od pravnih oseb. Iz sheme je tako razvidno, da lastnik policijskega avtomobila ni policija, temveč Republika Slovenija kot država. Prav tako ni mogoče tožiti sodišča, temveč le Republiko Slovenijo, kot državo. Premoženjske pravice se vežejo na subjekt, in ne na organ v subjektu, zato je pravna subjektiviteta pravne osebe še posebej relevantna za pregledno razumevanje delovanja pravnega sistema. Literatura in viri Bohinc, R., Tičar, B. (2006). Upravno pravo – splošni del. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Bohinc, R. (2005). Pravne osebe javnega prava. Ljubljana: GV Založba. Bradač, F. (1990). Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Brill’s New Pauly (2008). CARNICK H., in SCHNEIDER ur., H., Brill. Bryan S. Turner. (1991). The social system/Talcott Parsons. London: Routledge. 35 Primeri so Rdeči križ Slovenije, Karitas, društvo Zbor Carmina Slovenica in AMZS. 56 Dewey, J.(1926). The Historic Background of Corporate Legal Personality. Yale Law Journal, 35, (6), 655-673. Grafenauer B., Brezovnik B. (2006) Javna uprava. Maribor Pravna fakulteta. Hazlitt, H. (1962). Economics in one lesson: the shortest and surest way to understand basic economics. New York: Three rivers press. Hess-Fallon, B., Simon, A. M.. (2003). Droit civil. Paris: Dalloz. Ivanko, Š. (2005). Temelji organizacije. Ljubljana: Fakulteta za upravo. Machen, A. W. (1910). Corporate Personality, Harvard Law Review, Cambridge (Mass.) : Harvard Law Review Association. 24, (253), 347-365. Martin, E. A. (2003). Oxford Dictionary of Law., Oxford: Oxford University Press. Mayr, Branko. (2000) Kako brati računovodske izkaze? Ljubljana : Noviforum. Occupational Outlook Handbook, 2006. (2006). 7th ed. Washington:Bureau of Labor Statistics. Oxford Classical Dictionary. Oxford, New York: Oxford University Press. Parsons, T. (1951). The Social System. Glencoe: The Free Press. Pavčnik, M. (2001). Teorija prava: prispevek k razumevanju prava. Ljubljana: Cankarjeva založba. Pavčnik, M. (ur.) (2003). Pravo. Teorija prava. Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva založba. Perenič, A. (2005). Uvod v razumevanje države in prava. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede, Univerza v Mariboru. Pirnat R. (1995). Osebe javnega prava: (prispevek k reinstituciji pojma v slovenskem pravu), Javna uprava, 31, (4), 477–492. Pirnat, R. (ur.). (2004). Komentar zakonov s področja uprave. Ljubljana: Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti. Pusić, E. (2002). Nauka o upravi. Zagreb: Školska knjiga. Shaw, M. W. (2003). International law, Cambridge: Cambridge University Press. Tičar, B. (2011). Ignorantia iuris nocet – nepoznavanje prava škoduje.Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila. Tičar, B., Rakar, I. (2011). Pravo javnega sektorja. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila. Tičar, B. (2012). Understanding State and the Law. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila. Trpin, G. (1995). Predpisi o državni upravi, vladi in ministrstvih z uvodnimi pojasnili.Ljubljana: Uradni list.. 57 Trstenjak, V. (2003). Pravne osebe, Ljubljana: GV Založba. Zajc, K. (2009) Ekonomska analiza prava (opis, zgodovina in aplikacije). Ekonomska analiza prava v Sloveniji, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.. Zakon o državni upravi (ZDU-1) (2005). Uradni list RS, št. 113. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). (2006). Uradni list RS, št. 42. Zakon o javnih agencijah (ZJA). (2002, 2004). Uradni list RS, št. 52 in 51. Zakon o javnih skladih (ZJS-1). (2008). Uradni list RS, št. 77. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). (2002). Uradni list RS, št. 56.. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). (2009). E-računovodstvo. Dostopno na www.eracunovodstvo.org/blog/podjetniskopravo/kdo-so-pravni-subjekti/, Pridobljeno 21. 1. 2013. OGLAS 58 STROKOVNI ČLANKI Maja Kožuh1 JAVNA NAROČILA V ZDRAVSTVU Public procurement in the health sector 1.04 Strokovni članek UDK 712:614.2 Izvleček: Avtorica obravnava področje javnih naročil s splošnega vidika in z vidika javnega naročanja v zdravstvu. Javna naročila imajo v slovenskem prostoru zelo pomembno vlogo. Sistem javnih naročil je prestal številne zakonodajne spremembe. Področje javnih naročil ni novost, saj je od sprejema prvega zakona, Zakona o javnih naročilih, minilo že sedemnajst let. Javna naročila so orodje za uvajanje konkurence na področje javnega sektorja, kjer konkurence doslej ni bilo. Skoraj polovica letnega državnega proračuna je namenjena za javna naročila. V Sloveniji je ocenjena vrednost javnih naročil v letu 2012 znašala 7,98 %. V letu 2012 so javni zavodi skupno oddali 1.631 javnih naročil v vrednosti 437.267,066 evrov. Ključne besede: javna naročila, javni sektor, Zakon o javnem naročanju, javno naročanje v EU Abstract: The author discuss the field of public procurement from a general perspective and from the perspective of public procurement in the health sector. Public procurement in the Slovenian area plays a very important role. The public procurement system has gone through a number of legislative changes. But today the field of public procurement is not new, since the adoption of the first law, Public procurement act, have passed seventeen years. Public procurements are presenting actually the tool for introduction of competition on field of a health sector, where competition wasn’t so far. Almost half of the state budget is spent each year on public procurement. In Slovenia, the estimated value of public procurement in year 2012 amounted to 7.98%. in year 2012 from side of public institutions commonly submitted 1631 public procurements within value 437.267,066 euros. Key words: public procurement, health sector, Public procurement act, public procurement in the EU 1 Uvod Vstop Slovenije v EU območje je prinesel v slovenski prostor velike spremembe. Pomembne spremembe so se zgodile tudi na konkurenčno-pravnem področju in s tem posledično tudi na področju javnih naročil. Slovenija je morala kot nova članica EU omogočiti dobro delujoč pravni okvir in institucije, s katerim bo vsem udeležencem na trgu omogočena enaka konkurenca. 1 Maja Kožuh, diplomirana medicinska sestra, kontaktni naslov: [email protected]. 59 Sistem javnih naročil je v bistvu orodje za uvajanje konkurence na področje javnega sektorja, kjer konkurence doslej ni bilo. Na ta način se omogoči večje število primernih ponudnikov, da vstopijo na trg in na tem trgu tekmujejo za stranke. Javno naročanje je dejavnost, s katero država na trgu na podlagi premoženjskopravnih razmerij nabavlja dobrine, ki jih potrebuje. S tem postane ena od povpraševalcev. Vendar je pomen tega širši od samega nakupa, in sicer je pomensko tudi ugotavljanje potreb, zagotavljanje sredstev, dobave, izvedbe storitev do uporabe in spremljanje teh v prihodnje. Ker bi na ravnanje proračunskih uporabnikov lahko vplivali lastni interesi, so bila sprejeta pravila javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil mora proračunski uporabnik upoštevati pravna in ekonomska pravila ter načela javnega naročanja, katera določa Zakon o javnem naročanju. V javnem interesu je, da se sredstva, ki jih država pridobi z davki, s carinami in z drugimi dajatvami, porabljajo zakonito, gospodarno in učinkovito. Sistem javnega naročanja pa mora biti tudi transparenten in mora zagotavljati enakopravnost in konkurenco med uporabniki.2 Javna naročila v Sloveniji niso novost. Od sprejema prvega zakona na tem področju je minilo že sedemnajst let. Prav zaradi dolgotrajnega obdobja od uvedbe prve zakonske podlage na področju javnih naročil bi lahko pričakovali boljše stanje. Posledice nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja so v slovenskem prostoru vidne predvsem na finančnem področju. S sistemom javnih naročil se v Sloveniji porabi približno 4,7 milijarde evrov javnih sredstev, kar je skoraj polovica državnega proračuna. Ta znesek se iz leta v leto zvišuje, zato so tudi oči javnosti vedno bolj usmerjene na področje, kjer javni sektor sklepa premoženjska razmerja z zasebnim.3 Na podlagi statističnih podatkov in ocene Ministrstva za finance je obseg vseh javnih naročil, oddanih v letu 2012, 2.817.173.680 evrov. Ta vrednost javnih naročil v BDP je 7,98-odstotna. Glede na odhodke državnega proračuna zavzema obseg vseh javnih naročil 31,32-odstotni delež, ob upoštevanju javnih naročil, ki so jih oddali organi Republike Slovenije, pa je ta delež 5,45 %. Iz povedanega razberemo, da je skoraj tretjina državnega proračuna porabljena za sredstva, ki jih naročniki namenijo dobavi blaga, storitev in gradenj, preostala proračunska sredstva pa se porabijo za plače javnih uslužbencev in transferje (subvencije, državne pomoči idr.). 2 Glej V. Kranjc (2004), Zakon o javnih naročilih s komentarjistran, GV Založba, Ljubljana, stran 18 in T. Pivk (2011), Javna naročila v javnem sektorju, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, stran 3−4. 3 Glej I. Šoltes (2011), Javna naročila danes. V Ekonomika javnega sektorja, ur. B. Ferfila, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, stran 552. 60 2 Splošno o javnih naročil 2.1 Opredelitev pojma javna naročila Zakon o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN)4 definira pojem javnih naročil (v nadaljevanju JN) kot skupek dejanj, katera opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradnje. Zakon v 2. členu opredeljuje: Javno naročilo gradenj kot javno naročilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. Javno naročilo blaga kot javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in ki vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago, oziroma da se blago lahko uporablja v skladu s svojim namenom, se obravnava kot javno naročilo blaga. Javno naročilo storitev kot javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev s Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve s Seznama storitev, se obravnava kot javno naročilo storitev, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve s Seznama storitev in vključujejo dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev. JN so naročila blaga in storitev, ki jih v okviru svoje dejavnosti naroča javni ali državni sektor. Kot pravni pojem lahko javna naročila opredelimo kot skupnost pravnih dejanj, s katerimi država na podlagi premoženjskopravnih razmerij nabavlja blago, oddaja storitve in izvaja gradnje po predpisanem postopku. Pri upoštevanju pravil javnega naročanja moramo razlikovati javno- in zasebnopravna pravila. Postopek oddaje javnega naročila spada v javnopravni sistem. To pomeni, da ni avtonomije volje strank tako kot v civilnopravnem sistemu, ampak se na eni strani pojavlja država z monopolnim položajem dejanske in pravne prisile, na drugi pa je posameznik (fizična ali pravna oseba), podrejen do države. Ker država ustvarja možnosti za delovanje javnih storitev in izrabo javnega dobrega pri posameznikih, mora imeti tudi privilegiran položaj v razmerju. Da položaj posameznikov ne bi bil tako neenakopraven glede na 4 Uradni list RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I211/11-26, 90/2012, 12/2013-UPB5. 61 državo, je pravo na področju javnega naročanja sprejelo norme, ki posegajo v pristojnost države glede urejanja zadevnih razmerij.5 Mužina6 navaja, da lahko pojem JN obravnavamo z različnih zornih kotov: gospodarskega, finančnega, socialnega, sociološkega, geografskega, zgodovinskega, pravnega ali političnega. Vsak od teh vidikov poudarja drugačne značilnosti, postavlja drugačna vprašanja in na postavljena vprašanja, povezana z drugimi področji, terja različne odgovore. Zadel7 gleda na javna naročila s štirih stališč: gospodarskega, socialnega, pravnega in političnega. Vsako stališče zavzema drugačne značilnosti in vprašanja. JN opredeljuje kot skupnost pravnih dejanj, s katerimi država na podlagi premoženjskopravnih razmerij pridobiva blago ali storitve v posebnem postopku. Kdo so naročniki javnih naročil? Po ZJN8 so naročniki: organi RS in samoupravnih lokalnih skupnosti; javni skladi, javne agencije, javni zavodi; javni gospodarski zavodi; oseba javnega prava;9 za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov. Naloga Vlade RS je izdaja informativnega seznama naročnikov. Ministrstvo za finance je odgovorno za redno obveščanje Komisije o spremembah na seznamu naročnikov. Poznati je treba tudi razliko med pojmoma kandidat in ponudnik. Kandidat je po ZJN tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes. Ponudnik je po ZJN gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev in/ali dobavo blaga in odda ponudbo. 5 Glej M. Kovač (2009), Javna naročila in javno-zasebno partnerstvo: pregled veljavne zakonodaje z vzorci razpisne dokumentacije, obrazcev in drugih aktov – 1. natis, Planet GV, poslovno izobraževanje, Ljubljana, stran 12. 6 Glej A. Mužina (2002), Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, Odin, Ljubljana, stran 21. 7 Glej B. Zadel (1997), Pravo javnih naročil: zakon o javnih naročilih (ZJN) s komentarji – 1. natis, Gospodarski vestnik, Ljubljana, stran 12. 8 Uradni list RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I211/11-26, 90/2012, 12/2013-UPB5. 9 Za podrobnejši opis glej 2. člen Zakona o javnih naročilih. 62 2.2 Cilji pravnega urejanja javnih naročil Pomembni cilji javnih naročil, katere želi zakonodajalec z ZJN doseči, so naslednji: proces razdržavljenja; zagotavljanje finančne discipline; racionalna poraba sredstev; konkurenca med ponudniki; preprečevanje korupcije; zaupanje javnosti; JN kot instrument državne gospodarske politike.10 2.3 Temeljna načela javnega naročanja 5. člen ZJN določa načela, na katerih morajo temeljiti javna naročila. Sistem javnega naročanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev. Našteta načela izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki daje osnovni okvir za pravno ureditev javnih naročil.11 Temeljna načela javnega naročanja so prav tako gospodarnost, uspešnost, učinkovitost, konkurenčnost, transparentnost, enakopravnost in sorazmernost. V Direktivi 2004/18/ES12 so v 2. členu našteta naslednja načela: enakopravnost, nediskriminiranost, transparentnost. Slovenski pravni red je poleg načel, določenih v Direktivi 2004/18/ES, uvrstil v ZJN še naslednja načela: konkurenčnost, gospodarnost, učinkovitost, uspešnost, sorazmernost. 10 Glej B. Zabel (1997), Pravo javnih naročil: zakon o javnih naročilih (ZJN) s komentarji – 1. natis, Gospodarski vestnik, Ljubljana, stran 17-20. 11 Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04). 12 Direktivi 2004/18/ES12 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev. 63 Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ugotavljamo z naslednjim kazalnikom: prihodki GOSPODARNOST = odhodki Načelu gospodarnosti je zadoščeno, če so prihodki večji od odhodkov. Javni sektor, v katerega večinoma spadajo naročniki, lahko imenujemo tudi neprofitni sektor, vendar to še ne pomeni, da ta sektor ne bi smel ustvarjati presežka prihodkov nad odhodki. Celo nasprotno, načeli gospodarnosti in učinkovitosti sta temeljni načeli za delovanje vseh proračunskih uporabnikov.13 Načelo zagotavljanja konkurenčnosti med ponudniki ima svojo osnovo v posebnem zakonu,14 ki prepoveduje omejevanje konkurence s kartelnimi sporazumi, z zlorabo prevladujočega položaja na trgu, z nelojalno konkurenco in nedovoljeno špekulacijo. Naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije ne sme uporabiti diskriminatornih meril.15 Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev16 določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Postopki naročanja so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov17 določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Načelo sorazmernosti18 določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. 13 Glej M. Javornik et al. (2006), Priročnik za izvajanje javnih naročil, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, Maribor, stran 9. 14 Zakon o prepovedi omejevanja konkurence, Uradni list RS, št. 36/2008, št. 40/2009, 26/2011, 87/2011, 57/2012, 39/2013 Odl.US: U-I-40/12-31, 63/2013-ZS-K. 15 Glej M. Javornik et al. (2006), Priročnik za izvajanje javnih naročil, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, Maribor, stran 10. 16 8. člen ZJN. 17 9. člen ZJN. 18 10. člen ZJN. 64 2.4 Postopki javnega naročanja Izvajanje javnih naročil lahko razdelimo na tri faze: 1. predrazpisno, 2. razpisno, 3. porazpisno. Tri glavne faze se razdelijo na posamezne faze, ki so razvidne na sliki 1.19 Slika 1: Faze v postopku izvajanja javnih naročil Naročnik lahko začne s postopkom javnega naročanja, ko izpolnjuje naslednja pogoja: javno naročilo mora predvideti v načrtu dobave; zagotovljena so predvidena sredstva za javno naročilo. 24. člen ZJN-2 omogoča naročniku sedem možnih postopkov javnega naročanja, in sicer: 1. odprti postopek, 2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, 3. konkurenčni dialog, 4. postopek s pogajanji brez predhodne objave, 19 Podrobneje so faze v postopku izvajanja javnih naročil opisane v M. Javornik et al. (2006), Priročnik za izvajanje javnih naročil, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, Maribor, stran 13. 65 5. 6. 7. postopek s pogajanji po predhodni objavi, postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopek oddaje naročila male vrednosti. 31. člen ZJN-2 dodaja še posebne načine javnega naročanja: 1. okvirni sporazum, 2. dinamični nabavni sistem, 3. posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe, 4. elektronska dražba, 5. skupno javno naročanje. 70. člen ZJN-2 določa postopek javnega naročanja po naslednjih fazah: 1. predhodno informativno obvestilo (če je potrebno), 2. sklep o začetku postopka, 3. priprava razpisne dokumentacije, 4. objava obvestila o javnem naročilu, 5. predložitev in odpiranje ponudb, 6. pregled in ocenjevanje ponudb, 7. odločitev o oddaji javnega naročila, 8. objava obvestila o oddaji javnega naročila. Nadzor nad javnimi naročili izvajajo tri institucije, in sicer: 1. Javna agencija za javno naročanje RS, 2. Računsko sodišče RS, 3. Državna revizijska komisija RS. 3 Zakonska ureditev javnih naročil v Sloveniji V RS smo dobili prvi veljavni zakon leta 1997, in sicer Zakon o javnih naročilih,20 ki ga je Državni zbor sprejel na seji 26. marca 1997 in o njem ponovno odločal 23. aprila 1997. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 24/1997, 5. maja 1997. Leta 1999 je bil sprejet Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja,21, ki je dopolnil revizijo postopkov oddaje naročil v ZJN. Večja reforma na področju javnih naročil je konec leta 2006 povzročila nova zakona, in sicer Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2)22 in Zakon o 20 Uradni list RS, št. 24/1997, št. 78/1999 (90/1999 popr.), 39/2000 (102/2000 popr.), 105/2002 Odl. US: U-I-169/00-33. 21 Uradni list RS, št. 78/1999 (90/1999 popr.), št. 105/2002 Odl.US: U-I-169/00-33, 110/2002, 14/2003-UPB1, 2/2004-ZPNNVSM, 42/2004, 99/2004-UPB2, 61/2005, 95/2005-UPB3, 78/2006, 26/2007-UPB4, 53/2007, 94/2007-UPB5, 32/2009 Odl.US: U-I-238/07-52, 43/2011-ZPVPJN. 22 Uradni list RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I-211/11-26, 90/2012, 12/2013-UPB5. 66 javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.23 Pri oddaji javnega naročila se uporabljajo, poleg ZJN-2, še ostale zakonske podlage: Zakon o javnih financah,24 Zakon o splošnem upravnem postopku,25 Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,26 Zakon o pravdnem postopku,27 Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja,28 Zakon o varstvu konkurence,29 Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence,30 Obligacijski zakonik.31 Pravo javnih naročil lahko v ožjem smislu uvrstimo v področje splošnega dela obligacijskega gospodarskega prava. V širšem smislu je pravo javnih naročil povezano z mnogimi drugimi deli pravnega sistema, in sicer so to: obligacijsko pogodbeno pravo, finančno pravo, upravno pravo, 23 Uradni list RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 43/2011, 72/2011-UPB3, 43/2012 Odl.US: UI-211/11-26, 90/2012. 24 Uradni list RS, št. 79/1999, št. 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 110/2002-ZDT-B, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010, 11/2011-UPB4 (14/2013 popr.), 110/2011-ZDIU12, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 101/2013. 25 Uradni list RS, št. 80/1999, št. 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Skl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010, 82/2013. 26 Uradni list RS, št. 45/2010, št. 26/2011, 30/2011 Skl.US: U-I-36/11-8, 43/2011, 56/2011 Odl.US: U-I-230/10-16, 56/2011 Odl.US: U-I-239/10-16, 60/2011, 69/2011-UPB2, 81/2013 Odl.US: U-I81/11-12. 27 Uradni list RS, št. 26/1999, št. 83/2002 Skl.US: U-I-21/02-6, 96/2002, 12/2003-UPB1, 58/2003 Odl.US: U-I-255/99-28, 73/2003 Skl.US: U-I-137/00-21, 2/2004, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 36/2004-UPB2, 69/2005 Odl.US: U-I-145/03-9, 90/2005 Odl.US: Up-258/03-14, U-I-74/05, 43/2006 Odl.US: U-I-55/04-10, Up-90/04-15, 69/2006 Odl.US: Up-236/04-16, U-I-314/06, 52/2007, 73/2007-UPB3, 101/2007 Odl.US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 Odl.US: Up2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008-ZArbit, 45/2008, 62/2008 Skl.US: U-I-275/06-7, Up-811/07-7, 111/2008 Odl.US: U-I-146/07-34, 116/2008 Skl.US: U-I-253/07-6, Up-2118/06-6, 121/2008 Skl.US: U-I-279/08-8, 47/2009 Skl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 57/2009 Odl.US: U-I279/08-14, 12/2010 Odl.US: U-I-164/09-13, 49/2010 Odl.US: U-I-8/10-10, 50/2010 Odl.US: U-I200/09-14, 107/2010 Odl.US: U-I-161/10-12, 43/2011, 58/2011 Odl.US: U-I-277/09-8, Up1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9, 75/2012 Odl.US: U-I-74/12-6 (76/2012 popr.), 40/2013 Odl.US: U-I-290/12-9, 92/2013 Odl.US: U-I-134/10-28, 10/2014 Odl.US: U-I-48/11-10, Up274/11-9. 28 Uradni list RS, št. 43/2011, št. 60/2011-ZTP-D, 63/2013. 29 Uradni list RS, št. 18/1993, št. 56/1999-ZPOmK, 110/2002. 30 Uradni list RS, št. 36/2008, št. 40/2009, 26/2011, 87/2011, 57/2012, 39/2013 Odl.US: U-I-40/1231, 63/2013-ZS-K. 31 Uradni list RS, št. 83/2001, št. 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25, 29/2007 Odl.US: U-I267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1, 30/2010 Odl.US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12. 67 civilno procesno pravo, konkurenčno pravo, pravila mednarodnega zasebnega prava, pravila o prekrških in kaznivih dejanjih, mednarodno javno pravo.32 4 Zakonska ureditev javnih naročil v EU Na sam razvoj javnih naročil v EU je pomembno vplivala težnja k vzpostavitvi enotnega trga. Ta izhaja iz primarnih virov Evropske skupnosti, ki jih opredeljujejo mednarodne ustanovitvene pogodbe. EU je skupni pojem za tri mednarodne pogodbe, ki so oblikovale skupnosti.33 Tabela 1: Uredbe in direktive EU na področju javnih naročil Oznake Naslov Direktive Direktive a) Direktive in uredbe, ki so v uporabi od 1. 2. 2006 (o usklajevanju postopkov) Direktiva o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil 2004/18/ES* gradenj, blaga in storitev; 31. 3. 2004. Direktiva o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v 2004/17/ES** vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev; 31. 3. 2004. Komisije 2005/51/ES 2008/75/ES 2009/81/ES Uredba Komisije 213/2008/ES Uredba Komisije 1422/2007/ES Spremembe in dopolnitve Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES o javnih naročilih; 7. 9. 2005. Popravek Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, gradenj in storitev; 16. 11. 2005. Direktiva o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti ter spremembi Direktive 2004/17/ES in 2004/18/ES; 13. 7. 2009. Spremembe Uredbe 2195/2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in Direktiv 200/17/ES in 2004/18/ES o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV. Besedilo velja za EGP; 28. 11. 2007. Spremembi Direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES glede njunih pragov uporabe za postopke za oddajo naročila; 4. 12. 2007. 32 Glej B. Zadel (1997), Pravo javnih naročil: zakon o javnih naročilih (ZJN) s komentarji – 1. natis, Gospodarski vestnik, Ljubljana, stran 16−17. 33 Glej J. Šinkovec (1996), Evropsko pravo, ČŽ Uradni list RS, Ljubljana, stran 15, in T. Pivk (2011), Javna naročila v javnem sektorju, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, stran 31. 68 Tabela 1: nadaljevanje b) Direktiva in uredbe, ki so v uporabi od 1. 2. 2006 (o usklajevanju postopkov) Uredba Komisije 2083/2005/ES Uredba Komisije 1564/2005/ES 2007/66/ES Spremembi Direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES glede njunih pragov uporabe za postopke za oddajo naročila; 19. 12. 2005. Določitev standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z Direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES; 7. 9. 2005. c) Direktiva o pravnem varstvu (revizija postopkov) Spremembe Direktiv 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil; 11. 12. 2007. Legenda: *Po reformi javnega naročanja v EU so v to direktivo združene vse prej veljavne direktive, ki so urejale javno naročanje blaga (Direktiva 93/36/EGS), javno naročanje storitev (Direktiva 92/50/EGS) in javno naročanje gradenj (Direktiva 93/73/EGS). **Po reformi javnega naročanja v EU je v to direktivo združena prej veljavna direktiva, ki je urejala javno naročanje na področju gospodarske infrastrukture (javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, Direktiva 93/38/EGS).34 5 Javni sektor Sodobni družbeni sistem, ki temelji predvsem na kapitalističnem načinu gospodarjenja, je glede na način delovanja, doseganja ciljev in učinkov, sestavljen iz treh sektorjev: 1. Zasebni ali tržni sektor obsega dejavnosti, ki se odvijajo na trgu (nakupprodaja). Pri tem govorimo o gospodarskih družbah. Glavni cilj je dobiček. 2. Javni sektor so vse ustanove, katere financira država (v celoti ali delno). V javni sektor spada državna uprava, javna uprava in negospodarske službe. 3. Tretji sektor so ustanove, ki so namenjene za pomoč drugim ljudem, ob čemer tisti, ki pomagajo, nimajo nikakršne osebne materialne koristi. Razlika med tretjim in javnim sektorjem je v financiranju. Tretji sektor ni financiran s strani države.35 Definicija javnega sektorja v slovenskem prostoru ni enotna. Enotnosti ni mogoče zaslediti ne v okviru zakonodajne ureditve javnega sektorja in prav tako ne v znanstvenih publikacijah. 34 Glej U. Škufca (2006), Možnosti in pravice do neposredne uporabe evropskih direktiv v postopkih oddaje javnih naročil, Zbornik 7. konference dneva javnih naročil, Agencija za management, Portorož, stran 38. 35 Glej B. Kavčič, V. Smodej (2003), Javni sektor, Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Novo mesto, stran 5. 69 Javni sektor je državni sektor, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena in zajema vse državne organe, organe lokalnih skupnosti, vsaj javna podjetja, javne zavode, javne agencije, javne sklade, zbornice ter druge oblike družb, ki se financirajo na podlagi pristojbin, predpisov oziroma zakonov. 36 Trpin37 navaja, da v javni sektor spada vse tisto, kar je v lasti države, ne glede na področje. Bohinc in Tičar38 definirata javno službo kot aktivnost, ki spada v javni interes, določajo, ustvarjajo in nadzirajo pa jo oblasti s predpisi, ki so zunaj zasebnega prava. Javne službe temeljijo na javni potrebi. Javna potreba zadovolji celotno prebivalstvo in ne samo posameznika, je temeljnega pomena in zaradi svojega pomena in obveznosti prerašča v oblastno funkcijo oziroma javno službo. Osnovne funkcije javnega sektorja so: alokacijska funkcija – zagotovitev javnih dobrin, prerazdelitvena funkcija – prerazdelitev BDP, stabilizacijska funkcija – makroekonomski cilji.39 Javna naročila v zdravstvu Javna naročila lahko razdelimo v naslednja obdobja: - Obdobje do leta 2002: v tem obdobju so zdravstveni zavodi samostojno izvajali javna naročila. - Obdobje 2003−2004: obdobje prvih poskusov izvajanja skupnega javnega naročanja. - Obdobje od leta 2004 do danes: obdobje skupnega javnega naročanja. V Sloveniji so postala javna naročila uveljavljen obvezen element poslovanja javnih služb. Dandanes so postala skupna javna naročila eden od najbolj uporabljenih načinov javnega naročanja. Naročniki se medsebojno povežejo in skupaj izvedejo postopek javnega naročila za dogovorjen predmet. Ministrstvo za zdravje se kot pooblaščeni naročnik aktivno vključuje v navedena javna naročila na področju zdravstva. Naloga Ministrstva za zdravje je ustrezna izbira ponudnika, naloga zdravstvenih zavodov pa je sklenitev pogodbe z naročnikom. Glej J. Šmidovnik (1980), Temeljni pojmi o upravi, Upravna fakulteta, Ljubljana, stran 106. 37 Glej G. Trpin (1993), Predpisi o državni upravi, vladi in ministrstvih, Uradni list RS, Ljubljana, stran 17. 38 Glej R. Bohinc, B. Tičar (2007), Upravno pravo: splošni del, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, stran 169. 39 Glej T. Stanovnik (2004), Javne finance, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, stran 1. 36 70 Tabela 2: Razlike med poslovanjem javnega in zasebnega sektorja40 Javni sektor Zasebni sektor Zakonitost in izpolnjevanje večciljnega Dobiček, tržni delež poslanstva Zaračunavanje storitev in produktov Alokacija in redistribucija sredstev proračuna strankam Racionalizacija Prodaja Spoštovanje zakonov, pravil, normativov Strateški management delovanja Ranljivost delovanja zaradi vpliva politike, ni uveljavljanja dolgoročnih ciljev, zaradi Interes delničarjev − lastnikov menjavanja politične sile Zelo kompleksno okolje Spremenljivo okolje Zunanji finančni in politični pritiski Notranji tržni pritiski Uspešnost, določena z Nedefinirani cilji in nedefinirana uspešnost dobičkonosnostjo Merjenje uspešnosti s kazalci Ni merjenja uspešnosti finančnega poslovanja Javna kolektivna odgovornost Individualna odgovornost Neopredeljene ciljne skupine Opredeljene ciljne skupine Centralizirana kadrovska politika ter Upravljanje človeških virov sistemska ureditev kadrovanja Težavnost investicij zaradi omejenega kapitala in nepredvidljivega obsega Investiranje v skladu s strategijo prihodnjih javnih potreb Ljudje delajo pretežno zaradi nekega cilja, ne Motiv zaposlenih je pretežno le samo za preživetje zaslužek Nagrajevanje po izenačevanju Nagrajevanje po rezultatih Odpuščanje zaradi rezultatov oz. ob Oteženo odpuščanje neuspešnosti Napredovanje glede na rezultate oz. Sistemsko urejeno napredovanje uspešnost 40 Prirejeno po B. Ferfila, P. Kovač (2000), Javne politike in javna ekonomika, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, stran 175 in T. Pivk (2011), Javna naročila v javnem sektorju, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, stran 21−22. 71 V RS za zdravstveno dejavnost dajemo sorazmerno veliko materialnih sredstev, zato je zelo pomembno, da jih tudi racionalno in učinkovito uporabimo. Ministrstvo za zdravje je v letu 2002 izvedlo pilotni projekt nabav v zdravstvu za rokavice, igle in plenice. V projektu je sodelovalo sedem slovenskih bolnišnic in en zdravstveni dom. Z enotnim razpisom je bil po vzorčni analizi dosežen prihranek v višini okrog 20 % cene posameznega izdelka v primerjavi s cenami, ki so jih javni zdravstveni zavodi dosegli sami ob zadnjem javnem naročilu za enake izdelke.41 Postopki skupnih javnih naročil so dvofazni: - V prvi fazi se podeli sposobnost vsem prijaviteljem, ki v prijavi izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije za predmetno naročilo in s tem pridobijo status kandidata. - V drugi fazi naročnik povabi kandidate k oddaji ponudbe in izbere najugodnejšega ponudnika na podlagi vnaprej določenega merila − cene.42 Najugodnejši ponudnik se izbira vsakih šest mesecev, vsakih šest mesecev se sklenejo nove pogodbe, kar omogoča in tudi zagotavlja konkurenco na trgu. Ministrstvo za zdravje pri tem sledi vsem pomembnejšim ciljem, ki jih prinaša takšna oblika skupnih javnih naročil, kot so: - zagotavljanje največjega mogočega izkoristka vloženih sredstev za nabave nespremenjene kakovosti naročenega blaga in storitev (ekonomija velikega obsega); - standardizacija predmetov naročanja z upoštevanjem standardov s področja medicinskega potrošnega materiala, instrumentarija, medicinske opreme, zdravil, ki so v veljavi v EU in veljajo tudi za RS po vstopu v EU; - poenotenje strokovno-tehničnih specifikacij in baz artiklov v zdravstvu RS; - zmanjševanje stroškov naročanja z naročanjem na enem mestu z ustrezno usposobljenimi in odgovornimi strokovnimi kadri na področju javnih naročil ob doslednem spoštovanju področnih predpisov v RS in EU; - porast transparentnosti; - pozitivno vplivanje na trg s ciljem zagotoviti kakovostno konkurenco s sprotnim odpravljanjem možnih nedoslednosti v takšnem sistemu; - stalen nadzor predstavnikov javnih zdravstvenih zavodov, predstavnikov Sektorja za javna naročila in koncesije Ministrstva za finance, inšpekcijskih služb.43 Povzeto po J. Arzenšek (2004), Skupna javna naročila v zdravstvu, Zdravniški vestnik, Ljubljana, stran 696. 42 Ibid. 43 Ibid. 41 72 Na podlagi statističnih podatkov in ocene Ministrstva za finance je obseg vseh javnih naročil, oddanih v letu 2012, 2.817.173.680 evrov. Navedena vrednost javnih naročil v BDP je 7,98 %. Glede na odhodke državnega proračuna izraža obseg vseh javnih naročil 31,32-odstotni delež, ob upoštevanju javnih naročil, ki so jih oddali organi RS, pa je ta delež 5,45 %. Glede na navedeno so skoraj tretjina državnega proračuna sredstva, ki jih naročniki namenjajo dobavi blaga, storitev in gradenj, preostala proračunska sredstva pa se porabijo za plače javnih uslužbencev in transferje (subvencije, državne pomoči itn.). Po podatkih Ministrstva za finance je bilo v letu 2012, v javnih zavodih, izvedenih za 437.267,066 evrov javnih naročil. V tabeli 3 je prikazanih deset največjih naročnikov glede na skupno pogodbeno vrednost naročil, oddanih v letu 2012. Podatki zajemajo oddana javna naročila v letu 2012 in naročila na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov. Tabela 3: Največji naročniki v letu 201244 Zap. Kategorija št. naročnika Davčna številka naročnika Naročnik Število naročil Pogodbena vrednost Mestna občina Ljubljana Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Ministrstvo za finance 60 139.163.974 27 130.652.727 31 90.943.501 142 59.320.750 93 52.493.696 54162513 DARS, d. d. JAVNI HOLDING Ljubljana, d. o. o. Univerza v Ljubljani 11 49.289.483 5 52111776 UKC Ljubljana 110 47.699.622 8 7 31378285 46 43.433.284 9 1 75827735 198 43.197.263 10 5 56644817 PLINOVODI, d. o. o. Direkcija Republike Slovenije za ceste UKC MARIBOR 12 41.423.222 730 697.617.522 1 2 67593321 2 1 25967061 3 1 23348887 4 7 92473717 5 7 57209294 6 5 7 Skupaj 6 Sklep Javna naročila so v slovenskem prostoru vsekakor pomemben ekonomski instrument. Glavni državni namen vzpostavitve javnega naročanja je bil vzpostavitev konkurence in enakopravnosti na gospodarskem trgu. Zakon o javnih naročilih iz leta 1997 pomeni prelomnico na področju javnih naročil. 44 Glej http://www.djn.mf.gov.si/sistem-javnega-narocanja/letna-porocila (15. 2. 2014). 73 Zakon je bil do danes že velikokrat noveliran in hitro lahko ugotovimo, da je z vsako novelacijo zakona konkurenca še bolj zagotovljena. Cilj vsake nove novelacije ostaja enak – transparentna in učinkovita raba javnih sredstev, pot do cilja pa se spreminja. Vzroke nenehnih sprememb zakonodaje na področju javnih naročil lahko pripišemo novim zahtevam EU in domači javnosti. Nova zakonodaja naj bi bistveno poenostavljala postopke ter omogočala uspešno, učinkovito in gospodarno oddajanje javnih naročil. Posebno vlogo zavzemajo javna naročila v zdravstvu. Javni sektor ima zaradi vsakoletnih visokih vrednosti javnih naročil pomembno in hkrati občutljivo vlogo v postopku javnih naročil. Tako kot v zasebnem sektorju je tudi v javnem sektorju namen procesa javnega naročanja v nabavi (materiala, sredstev, opreme). Sam proces javnega naročanja je izveden z davkoplačevalskim denarjem, zato je proces toliko bolj pod ''budnim očesom'' javnosti. Največji problem javnih naročil v slovenskem prostoru je korupcija, katere je − kot smo videli v zadnjem času − v Sloveniji ogromno. Pravzaprav je postala kar stalnica poslovanja med zasebnim in javnim sektorjem (skriti dogovori, podkupovanja). Za konec lahko zaključimo z ugotovitvijo, da je glavni namen sistema javnih naročil omogočanje konkurence v javnem sektorju, in z dejstvom, da je na področju javnih naročil potrebnega še veliko dela – izboljšav. Literatura in viri Arzenšek, J .(2004). Skupna javna naročila v zdravstvu. Zdravniški vestnik, 73, št. 9, str. 696. Bohinc, R.. Tičar, B. (2006). Upravno pravo- splošni del, Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Direktivi 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev. (31. 4. 2004). Uradni list EU L134/144. Ferfila, B., Kovač, P.(2000). Javne politike in javna ekonomika. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Javornik, M., Železnik M., in Čerič D. (2006) Priročnik za izvajanje javnih naročil. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila. Kavčič, B., Smodej, V. (2003). Javni sektor. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje.. Kovač, M.. (2009). Javna naročila in javno-zasebno partnerstvo: pregled veljavne zakonodaje z vzorci razpisne dokumentacije, obrazcev in drugih aktov. Ljubljana: Planet GV. 74 Kranjc, V. (2004). Zakon o javnih naročilih s komentarji. Ljubljana: GV Založba. Mužina, A. (2002). Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil. Ljubljana: Odin. Obligacijski zakonik (OZ). (2001). Uradni list RS, št. 83. Pivk, T. (2011). Javna naročila v javnem sektorju. Magistrsko delo. V Ljubljani: Ekonomska fakulteta. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti. (2004). Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4. Direktorat za javno naročanje. Dostopno na: http://www.djn.mf.gov.si/sistemjavnega-narocanja/letna-porocila Uporabljeno 15. 2. 2014. Stanovnik, T. (2004). Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004. Šinkovec, J. (1996). Evropsko pravo. Ljubljana: Uradni list RS. Škufca, U. (2006). Možnosti in pravice do neposredne uporabe evropskih direktiv v postopkih oddaje javnih naročil. V Dnevi javnih naročil: [7. konferenca o javnih naročilih, Portorož, 5. in 6. april 2006].. [Ljubljana] : Agencija za management. Šmidovnik, J. (1980) Temeljni pojmi o upravi. Ljubljana: Upravna fakulteta. Šoltes, I. (2011). Javna naročila danes. V Ekonomika javnega sektorja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Trpin, G. (1993). Predpisi o državni upravi, vladi in ministrstvih. Ljubljana: Uradni list RS. Zadel, B. (1997). Pravo javnih naročil: zakon o javnih naročilih (ZJN) s komentarji – 1. natis. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). (2010). Uradni list RS, št. 45. Zakon o javnem naročanju (ZJN-2). (2006). Uradni list RS, št. 128. Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). (2006). Uradni list RS, št. 128. Zakon o javnih financah (ZJF). (1999). Uradni list RS, št. 79. Zakon o javnih naročilih (ZJN-1).(1997) Uradni list RS, št. 24. Zakon o pravdnem postopku (ZPP).(1999). Uradni list RS, št. 26-. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Uradni list RS, 2011, št. 43. Zakon o prepovedi omejevanja konkurence (ZPOmK). (2008). Uradni list RS, št. 36. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1).(2008). Uradni list RS, št. 36. 75 Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN). (1999). Uradni list RS, št. 78. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). (1999). Uradni list RS, št. 80. Zakon o varstvu konkurence (ZVK). (1993). Uradni list RS , št. 18. OGLAS 76 Suzana Friegl 1 ZUNAJBILANČNA EVIDENCA IN NEKATERE OBLIKE ZAVAROVANJ UDK 657:368 Slovenski računovodski standardi uporabljajo pojem zunajbilančna sredstva in obveznosti. Zakon o gospodarskih družbah govori o zabilančnih sredstvih in obveznostih. V praksi uporabljamo izvenbilančna sredstva in obveznosti. Ta izraz uporablja tudi zakon o računovodstvu. V vseh primerih gre za taka sredstva in obveznosti, ki jih izkazujemo zunaj ali izven bilance stanja oziroma za bilanco stanja. Zunajbilančni razvid je razvid, kot imenujejo standardi poslovno knjigo, ki zajema knjiženje poslovnih dogodkov, ki jih ne izkazujemo v računovodskih izkazih. Zabilančna evidenca (angl. OFF-Balance Sheet) so posli, ki se sproti ne obravnavajo v bilanci stanja, vendar pomenijo pogojne obveznosti oziroma pogojna sredstva. V današnjem času so vse bolj pomemben del poslovanja in vplivajo na raven tveganja, ki ga imajo tako gospodarske družbe kot banke pri svojem poslovanju. Zabilančna evidenca izraža vire informacij o poslovanju in morebitnih prihodnjih terjatvah in obveznostih. Je temelj za informiranje in nadaljnje poslovodno odločanje, hkrati pa omogoča kontroliranje poslovnih procesov. Bankam izvenbilančne aktivnosti omogočajo pridobivanje dodatnih sredstev, izboljšanje bančne likvidnosti in kapitalske ustreznosti, povečanje prihodkov, zmanjšanje kreditne izpostavljenosti in lažje uresničevanje kapitalskih zahtev. V slovenskem bančnem prostoru se pogosteje uporabljajo posamezne klasične vrste zabilančne aktivnosti, kot so na primer storitvene in finančne garancije, nekriti akreditivi, akceptirane in avalirane menice ter izvedeni finančni instrumenti. Redkeje pa se uporabljajo kreditni finančni instrumenti (terminske pogodbe, opcije na kreditni razpon), listinjenje ali sekuritizacija, prodaja kreditov ter uporaba hipotekarnih obveznic. Prav tako lahko pri gospodarskih družbah izvenbilančne obveznosti opišemo kot pogojna sredstva in pogojne obveznosti, ki lahko imajo vpliv na prihodnjo bilanco 1 Suzana Friegl, univerzitetna diplomirana ekonomistka, specialistka za poslovodenje malih podjetij, predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo za predmetno področje računovodstva, z 28 letnimi delovnimi izkušnjami v računovodstvu, zaposlena v ABC Revizija d.o.o., Ljubljana. 77 stanja in izkaz poslovnega izida. Neposredno pa vplivajo tudi na prihodnjo solventnost posamezne gospodarske družbe. SRS 22.15 (2012) pravi, da se »v zunajbilančni razvid glavne knjige zajemajo poslovni dogodki, ki ne vplivajo neposredno na postavke v bilanci stanja in/ali izkazu poslovnega izida, so pa pomembni za ocenjevanje uporabljanja tujih sredstev in za ocenjevanje morebitnih prihodnjih obveznosti in sredstev ter kontroliranje poslovnih procesov in informiranje. Postavke v zunajbilančnem razvidu glavne knjige lahko ob prihodnjih poslovnih dogodkih ugasnejo ali pridobijo novo kakovost ter celo vplivajo na postavke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Poslovni dogodki, zajeti v zunajbilančnem razvidu, ob nastanku ne vplivajo na postavke v bilanci stanja in/ali izkazu poslovnega izida. Kljub temu jih je treba izkazovati v verodostojnih knjigovodskih listinah. Postavke zunajbilančnega razvida se vnašajo v bilanco stanja, vendar za seštevkom bilančnih postavk«. Gospodarske družbe večinoma namenjajo premalo pozornosti na postavke zabilančne evidence. Vprašanja zavarovanj pred nepravilno izpolnitvijo, neizpolnitvijo oziroma neplačilom in tveganjem izgube dela terjatve so temeljna vprašanja vseh pogodbenih razmerij, v katera vstopajo poslovni subjekti in fizične osebe. Posebej pereča so ta vprašanja pri majhnih in srednjih podjetjih, pri katerih lahko neplačila oziroma le delna poplačila terjatev privedejo do nelikvidnosti in prisilne poravnave, v skrajnem primeru pa do stečajnega postopka. V pogodbenih razmerjih so tveganja zlasti naslednja: - tveganje nepravilne izpolnitve pogodbe oziroma sploh neizpolnitve pogodbe (zlasti vprašanje nedenarne izpolnitve), - tveganje neplačila, - tveganje prisilne poravnave, - tveganje stečajnega postopka. V nadaljevanju bomo prikazali nekatere mehanizme, ki jih lahko majhna in srednja podjetja najpogosteje uporabljajo za zaščito svojih interesov v pogodbenih razmerjih. (Slika 1) ARA Aro ureja Obligacijski zakonik v določbi 64. člena, ki določa, da velja, da je pogodba sklenjena, ko je dana ara, razen če ni dogovorjeno kako drugače (če je ob sklenitvi pogodbe prva stranka drugi stranki dala določen znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari (ara) v znamenje, da je pogodba sklenjena). Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti. Če ni dogovorjeno drugače, stranka, ki je aro dala, ne more odstopiti od pogodbe s tem, da 78 pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro. Slika 1: Pregled oblik zavarovanja obveznosti 79 S tem se vzpostavi instrument zavarovanja pred neizpolnitvijo zlasti nedenarne obveznosti. Namen are je viseča grožnja nad pogodbenima strankama, da bo pogodbi zvesta stranka odstopila od pogodbe in zadržala aro oziroma zahtevala vrnitev dvojne are. Sodišče lahko na zahtevo stranke zniža nesorazmerno visoko aro. Pogodbi zvesta stranka lahko vedno zahteva izpolnitev pogodbe in povrnitev škode ali pa zadržanje oziroma vrnitev are. To pomeni, da ara učinkuje zgolj, ko njena subjektivna vrednost presega subjektivno korist, ki jo ima kršitelj zaradi neizpolnitve pogodbe. Višja bo običajno dogovorjena ara, manjša bo možnost, da pogodbena stranka ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Ara učinkuje tudi tako, da lahko pogodbi zvesta stranka vztraja pri izpolnitvi pogodbe, če je subjektivna vrednost are zanjo nižja od subjektivne vrednosti izpolnjene pogodbe. Najmanj učinkovita je ara takrat, kadar je subjektivna vrednost are izenačena s subjektivno vrednostjo (ne)izpolnitve pogodbe, ker je pogodbeno (ne)zvesti stranki vseeno, ali zahteva izpolnitev ali pa zadrži aro oziroma zahteva vrnitev dvojne are. Pomanjkljivost tega instrumenta je v tem, da je v prednosti zgolj prejemnik are, dajalec are pa bo ob nesoglasju moral na sodišču zahtevati vrnitev dvojne are. Možne alternative Odločitev pogodbi zveste stranke Izpolnitev pogodbe + škoda > ara oz. vrnitev dvojne Izpolnitev pogodbe are Izpolnitev pogodbe + škoda < ara oz. vrnitev dvojne Ara oz. vrnitev are are Izpolnitev pogodbe + škoda = ara oz. vrnitev dvojne Ara oz. vrnitev are are BANČNA GARANCIJA Garancija je pogodba med dolžnikom in garantom (običajno banko), s katero garant prevzame odgovornost za izpolnitev (garancija za izpolnitev) oziroma za pravilno izpolnitev dogovorjenega posla (garancija za pravilno izpolnitev). Upnik lahko ob neizpolnitvi oziroma nepravilni izpolnitvi unovči garancijo in pridobi denarno nadomestilo. Praviloma se garancija vzpostavlja za nedenarne izpolnitve pogodb in v primerih, v katerih je za eno izmed strank izpolnitev v skladu s pogodbenimi določili bistvena. Ta instrument varuje predvsem pogodbeno stranko, v katere korist je bila garancija dana, saj lahko zahtevamo izdajo bančne garancije tako ob neizpolnitvi kot tudi ob nepravilni izpolnitvi pogodbe. Slabost tega instrumenta pa je visoka cena. Dokumentacija, na podlagi katere je banka dolžna izplačati upravičencu dano garancijo, je velikokrat premalo natančna. Zaradi visokih stroškov je ta instrument največkrat neuporaben za majhna podjetja. Z unovčenjem garancije se izgubi zavarovanje pred nadaljnjimi neizpolnitvami oziroma nepravilnimi izpolnitvami. Ta instrument služi tudi kot zavarovanje pred neplačilom ter 80 zavarovanje pred posledicami stečajnega postopka dolžnika. Garant je namreč dolžan izplačati garancijo, če upravičenec predloži ustrezno dokumentacijo. ZAVAROVANJE Z zavarovanjem imamo v mislih zavarovanje posla pri zavarovalnici, pred posledicami poslovnih tveganj. Razlika med bančno garancijo in zavarovanjem je v tem, da pri bančni garanciji ni treba dokazovati razlogov za nepravilno izpolnitev oziroma neizpolnitev (zadošča predložitev dokumentov). Pri zavarovanju pa je treba dokazovati, da je nastopil zavarovalni primer oziroma nastop poslovnega tveganja. Po določbi 921. člena Obligacijskega zakonika se z zavarovalno pogodbo zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino. Po določbi 922. člena Obligacijskega zakonika mora biti dogodek, za katerega se sklene zavarovalni primer, prihodnji, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali če je bilo gotovo, da bo nastal. Zavarovalna pogodba je nična tudi v primeru, da je ob sklenitvi že prenehala možnost nastanka dogodka. POGODBENA KAZEN Po določbi 247. člena Obligacijskega zakonika se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, da dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Pogodbeni stranki lahko poljubno določita višino kazni, bodisi v skupnem znesku, v odstotku, za vsak dan zamude ali kako drugače. Kazen mora biti dogovorjena v obliki, ki je predpisana za pogodbo, iz katere je nastala obveznost, na katero se izpolnitev nanaša. Sporazum o pogodbeni kazni ima pravno usodo obveznosti, na katero se zavarovanje nanaša. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo zaradi vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Pogodbena kazen se lahko dogovori tako za neizpolnitev kot za nepravilno izpolnitev. Za nepravilno izpolnitev mora biti kršitev pogodbenih določil eksplicitno navedena v določbah o pogodbeni kazni. 81 ZASTAVA IN HIPOTEKA Zastavna pravica je pravica na tuji stvari oziroma pravici, po kateri pripada nosilcu pravica, da se iz zastavljene stvari oziroma pravice poplača, če njegova dospela terjatev ne bo pravočasno poplačana. Namen zastavne pravice je garancija za uspešno realizacijo upnikove dospele terjatve, ki jo ima proti svojemu dolžniku. Razlika med zastavo in hipoteko je v tem, da so predmet zastavne pravice premičnine in druge premoženjske pravice, predmet hipoteke pa samo nepremičnine oziroma premičnine, ki se vodijo v posebnih registrih. Zastava in hipoteka sta obliki zavarovanja tako pred neplačilom kot tudi za prisilno poravnavo ali stečaj. V stečajnem postopku dajeta upniku ločitveno pravico. Pomanjkljivost hipoteke je dolgotrajnost postopka njenega vpisa in izbrisa. Hipotekarne pogodbe so drage v primerjavi z drugimi oblikami zavarovanj. Pomanjkljivost zastavne pravice je, da lahko dolžnik zastavljeno premičnino proda. Če pa se zastavna pravica na premičnini vzpostavi z izročitvijo predmeta upniku, ostane dolžnik brez tega predmeta. To je lahko problematično, kadar gre za dolžnikovo proizvodno sredstvo. Pomanjkljivosti zastavne pravice na premičninah so za upnika še: - drago skladiščenje zastavljenih predmetov, - potrebno znanje za upravljanje z zastavljenimi predmeti, - uporaba zastavljenega predmeta se mora odračunati od dolga, - na upniku je riziko naključnega uničenja, - na upniku so stroški zavarovanja. LEASING (LIZING) Leasing je pogodbeno razmerje med leasingojemalcem (ang. lessee) in leasingodajalcem (angl. lessor), v katerem je določeno, da leasingodajalec v tem poslu odstopa leasingojemalcu pravico uporabe predmeta lizinga za določeno (srednjeročno, dolgoročno) časovno obdobje. V zameno za uporabo predmeta lizinga mora leasingojemalec periodično plačevati vnaprej določene obroke leasingodajalcu, ki pravno ostane lastnik predmeta zakupa. To razlikuje lizing od kreditnih in posojilnih instrumentov in je tudi podlaga, na kateri temelji široka različnost današnjih lizing poslov. Ločimo tako finančni kot poslovni lizing. Pri finančnem lizingu dajalec lizinga po naročilu kupca kupi predmet financiranja in mu ga izroči v uporabo. V času trajanja pogodbe ostane pravni lastnik predmeta leasingodajalec, kupec pa je ekonomski lastnik predmeta in njegov uporabnik. Ko kupec odplača vse s pogodbo določene obroke, postane predmet financiranja njegova last. Operativni ali poslovni lizing je primeren predvsem za investitorje, ki želijo predmet leasinga zgolj uporabljati za določeno obdobje in jih zato nakup ali lastništvo tega predmeta po poteku obdobja uporabe ne zanima. Predmet lizinga se kot osnovno sredstvo knjiži pri lizingodajalcu, ki zanj obračunava amortizacijo. Lizingojemalec 82 knjiži mesečne obroke najemnine kot poslovne stroške. Na višino najemnine ima velik vpliv preostanek vrednosti predmeta lizinga po pogodbenem roku uporabe. Najemnina je zato lahko konkurenčna in tudi nižja. V obeh primerih je lizingodajalec zavarovan pred neplačilom oziroma stečajem lizingojemalca (v tem primeru ima izločitveno pravico). Ni pa lizingojemalec zavarovan pred stečajem lizingodajalca. POROŠTVO Poroštvo je zlasti instrument zavarovanja pred neplačilom oziroma zavarovanja ob stečajnem postopku nad dolžnikom. Njegov pomen je v tem, da za izpolnitev obveznosti poleg dolžnika odgovarja še ena ali več tretjih oseb – porokov. Če je v pogodbi poroštvena klavzula, se tretja oseba zaveže, da bo izpolnila obveznost glavnega dolžnika v primeru, da je ta ne bi izpolnil. Porok se lahko zaveže največ za toliko, kolikor dolguje glavni dolžnik, in tudi ne pod slabšimi pogoji. Odgovornost poroka je subsidiarna – najprej je treba terjati glavnega dolžnika. Pomanjkljivost poroštva je, da vsaka pomanjkljivost temeljne pogodbe učinkuje tudi na veljavnost poroštvenega razmerja. Pri neplačilu glavnega dolžnika pa lahko takšno pogodbeno razmerje povzroči nelikvidnost ali sproži stečajni postopek nad porokom. PRIDRŽEK LASTNINSKE PRAVICE Ta instrument je uporaben zlasti v stečajnih postopkih, ko ima lastnik takšnega predmeta izločitveno pravico. Po določbi 520. člena Obligacijskega zakonika si prodajalec določene premične stvari lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine. Pridržek pravice učinkuje nasproti kupčevim upnikom samo, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice, notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari. Slabost te pogodbe se kaže zlasti pri premičninah, ko lahko dolžnik odsvoji tak predmet dobroverni tretji osebi. Lastniku premičnine tako ostane le odškodninska tožba proti dolžniku. LASTNA MENICA ALI TRATA NA LASTNI UKAZ Menica je obligacijskopravni vrednosti papir, ki glasi na določen denarni znesek. Pri trasirani menici se izdajatelj menice dogovori, da bo menico upniku plačala tista oseba, ki jo je izdajatelj pozval k plačilu v menici določenega zneska. Poleg trasirane menice, pri kateri so vse tri osebe različne, poznamo še: - lastno menico – izdajatelj menice in menični dolžnik sta isti osebi (uporablja se zlasti za zavarovanje terjatev, ko gre za likvidne menice in so možni ugovori iz osnovnega posla za zavarovanje, za katerega je bila menica izdana); - trato na lastni ukaz – pri tej menici sta izdajatelj menice in remitent ista oseba (uporablja se za zavarovanje terjatev iz osnovnega posla, kjer lahko 83 skupaj z internim nalogom za izplačilo omogoči upniku hitrejše izplačilo terjatve). Menica ima predvsem funkcijo zavarovanja pred neizpolnitvijo oziroma nepravilno izpolnitvijo, če trasat nima kakršnega koli ugovora iz temeljnega posla, ki sta ga stranki zavarovali z menico. Menica se uporablja tudi za zavarovanje pred neplačilom trasata, če ima le-ta na računu sredstva. Njeno uporabno funkcijo povečujeta zlasti osebni aval (poroštvo) trasata (kot fizične osebe; direktor firme se tako na menici podpiše kot direktor in hkrati kot avalist − fizična oseba) in zavarovanje menične obveznosti z zastavno pravico ali s hipoteko. Če obstaja trg, ki omogoča diskontiranje in forfetiranje menice, ima imetnik menice likvidno sredstvo, saj jo lahko odsvoji pred njeno zapadlostjo. Pomanjkljivost je, da menica ne izpolni svoje vloge, če trasat nima sredstev za plačilo menice oziroma ne da banki naloga za plačilo izdane menice. Nevarnost, ki se lahko pojavi pri menicah, je tudi ta, da dolžnik izda menico v zavarovanje v višjem znesku, kot si to lahko dejansko privošči. NAJEM Z OPCIJO ODKUPA Je podoben instrument kot lizing, z razliko, da posesti in tveganja preidejo na najemnika. Takšen najem je klasična najemna pogodba, pri kateri pa ima kupec opcijo, da se v določenem trenutku odloči za nakup in s tem spremeni najemno pogodbo v kupoprodajno. Del najemnine se tako vračuna v že plačano kupnino. Stečaj najemodajalca ne vpliva na veljavnost pogodbe. Pri stečaju najemnika ima najemodajalec izločitveno pravico. KONVERZIJA TIPA POGODBE Pri konverziji tipa pogodbe gre za pogodbena določila, ki ob izpolnitvi določenega pogoja (npr. neplačila) spremenijo pogodbo (npr. kupoprodajno pogodbo) v drugi tip pogodbe (npr. lizing ali najemno pogodbo z opcijo odkupa). Sama pogodba mora vsebovati tudi pogodbene določbe za drugi tip pogodbe. Konverzija tipa pogodbe je instrument zavarovanja pred neplačilom kot tudi instrument zavarovanja pri stečajnem postopku. RAZVEZNI POGOJI Določba 59. člena Obligacijskega zakonika določa, da je pogodba sklenjena pod pogojem, da sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve (razen če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega). Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Vzpostavljen je sistem, pri katerem eno pogodbo ''razstavimo'' na več manjših pogodb (s specifičnimi izpolnitvami), ''višja'' pogodba pa ne začne veljati, dokler ni izpolnjena ''nižja''. Ta mehanizem je možno uporabiti pri opravljanju del, ki jih je mogoče opraviti v več fazah. Dokler ni zaključena in prevzeta predhodna faza, se ne začne izvajati pogodba za naslednjo fazo. 84 Da bi preprečili tveganja, ki nastajajo pri pogodbenih razmerjih, je treba spremljati boniteto pogodbenih strank. Boniteta daje kvalitetne informacije in informacije o morebitnih tveganjih s poslovnimi partnerji. Preverjanje bonitete ne pomeni neposrednega zavarovanja pred neplačilom, temveč omogoča samo preprečevanje možnosti poslovanja z nelikvidnimi dolžniki ali z dolžniki, nad katerimi je bil uveden stečajni postopek. Na podlagi informacij, ki jih podjetje dobi ob spremljanju poslovnih partnerjev, naredi bonitetno lestvico, po kateri spremlja partnerje. Bonitetne ocene pomagajo omiliti ali preprečiti tveganja, tako da na temelju ocen v pogodbena razmerja družba vgradi mehanizme pred poslovnimi tveganji. Z omenjenimi instrumenti družbe preprečujejo nekatera tveganja. Zato je treba instrumente voditi posebej. Instrumenti se običajno vodijo zunajbilančno. Zanje se opravi zunajbilančni razvid. Zunajbilančni razvid pa je pomemben dejavnik poslovodnega odločanja. Ob neprimerno vodeni ali celo nevodeni zunajbilančni evidenci lahko hitro nastopi plačilna nesposobnost, prisilna poravnava ali stečaj družbe. Zunajbilančna evidenca so sredstva in obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje po splošnih določilih SRS. Torej jih ne moremo izkazati kot sredstva in obveznosti v bilanci stanja. Na zunajbilančnih kontih se lahko pojavljajo postavke, ki neposredno na postavke v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida ne vplivajo. Lahko pa vsebujejo zelo pomembne poslovne informacije, bodisi za odločanje bodisi računovodjem za njihovo prihodnje evidentiranje, kontroliranje, informiranje, tudi načrtovanje in ocenjevanje prihodnjih stanj in dogodkov. Postavke na zunajbilančnih kontih lahko sčasoma ob nastopu novih poslovnih dogodkov ali odločitev postanejo bilančna sredstva in obveznosti. Če pravna oseba da garancijo in je ta unovčena, lahko ogrozi svojo plačilno sposobnost. Prav tako je plačilna sposobnost ogrožena, če je pravna oseba porok drugi pravni osebi in ta ne more poplačati svojih obveznosti. Če poslovni dogodki niso primerno zunajbilančno evidentirani, lahko to povzroči napačne poslovne odločitve in ogrozi obstoj podjetja. Viri Obligacijski zakonik (OZ) (Ur. l. RS 79/2007, 30/2010, Odl. US:U-I-207/08-10, Up 216/08-12. Vrenčur, Renato dr. (2005). Moderne oblike zavarovanja plačil. GV. http://www.metakocka.si/menica.html. 85 TERMINOLOŠKI KOTIČEK Dr. Bergant Živko 1 POKRIVANJE IZGUBE ALI (SAMO)ZAVAJANJE UDK 657(038)=163.6 Praksa kaže, da izrazi, ki jih uporablja kak predpis, tako hitro preidejo v vsakdanji govor, da jih uporabljamo že samodejno in brez kritičnega odnosa. Uporabljamo jih, kot da so vsakomur jasni, ne glede na uporabnika in ne glede na svojo vsebino. Pri tem praviloma pozabljamo dejansko vsebino nekega izraza. Kritični odnos, ki ga pogosto pogrešamo tudi med strokovnjaki, se začne z vprašanjem, kaj nam neki izraz pomeni kot informacija. V nadaljevanju bomo s tega vidika obravnavali "pokrivanje izgube" podjetja. Izraz se je že tako udomačil, da se ne sprašujemo več, kaj to pravzaprav pomeni. Poleg tega je pokrivanje izgube urejeno v zakonu (ZGD-1), ki določa, da je treba čisti dobiček tekočega poslovnega leta najprej uporabiti za kritje prenesene izgube v bilanci stanja. Obenem so znani dodatni viri za pokrivanje izgube (dobički prejšnjih let, rezerve, celo zmanjšanje osnovnega kapitala). Tako se zdi vse lepo urejeno. Morda, toda praviloma ne v naših glavah. Najprej poglejmo pojem pokrivanja. V vsakodnevnem življenju nam pokrivanje praviloma pomeni ugoden občutek (zmanjšanje mraza, zakritje neugodnega pogleda). Tudi pokrivanje s preprogo (pometanje pod preprogo) v bistvu pomeni zmanjšanje neugodja, pa čeprav le za krajši čas. V gospodinjstvu poznamo izraz "dolžina odeje", ki ponazarja načelo pokrivanja izdatkov z ustreznimi prejemki. Neupoštevanje tega načela povečuje tveganje, zato "pokrivanje" na splošno dojemamo kot zmanjšanje tveganja tako v gospodinjstvu kot tudi v poslovanju podjetja. Podobno nam izraz pokrivanje izgube v podjetju daje občutek, da smo vsaj delno rešili neki problem ali zmanjšali neugodje, ki ga prinaša izguba. Če hočemo ugotoviti, ali je tak občutek upravičen, moramo pobliže pogledati pojem izgube. Pojem izgube je že v načelu zavajajoč. Lahko bi ga namreč razumeli, kot da smo nekaj izgubili, pa bomo morda še našli. V primeru negativnega poslovnega izida v podjetju to seveda ne drži. Tako razmišljanje sicer kaže na slabost pojma z jezikovnega vidika, vendar obstaja nevarnost podzavestnega napačnega razumevanja izgube. 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 86 Kot zgled uporabimo podjetje, ki je imelo v treh letih naslednje čiste poslovne izide: - prvo leto: −90 mio, - drugo leto: −10 mio, - tretje leto: +100 mio. Za oceno drugega leta pogosto slišimo komentar: stanje se je izboljšalo, saj je izguba manjša. Ali je to točno? Poglejmo zgornjo trditev iz gospodinjskega zornega kota. Prvo leto je gospodinja porabila za 90 EUR več, kot je zaslužila, drugo leto pa še 10 EUR. Ali se je njeno finančno stanje res izboljšalo? Ravno obratno: skupaj je izgubila 100 EUR. Lahko bi samo sklepali, da je postala bolj previdna pri ravnanju z denarjem ali pa ga sploh nima več. Če zgled prenesemo na podjetje, lahko ugotovimo samo, da se je intenzivnost poslovanja z izgubo zmanjšala. To lahko sicer označimo kot pozitiven trend, ki pa nikakor ne kaže izboljšanja finančnega položaja podjetja. Za oceno tretjega leta lahko slišimo naslednji komentar: z dobičkom tretjega leta je podjetje pokrilo izgubo prvih dveh let. Ali je to točno? Vsekakor je to točno s knjigovodskega vidika. Pa vendar, poglejmo še našo gospodinjo, ki je v tretjem letu uspela od prihodkov prihraniti 100 EUR. Ali je "pokrila" izgubo denarja v preteklih dveh letih? Marsikdo bi temu pritrdil. Vendar je, gledano kumulativno, njeno stanje denarja v treh letih enako nič. V prvih dveh letih se je namreč morala zadolžiti, da je lahko poravnala presežne odhodke (npr. negativni saldo na kreditni kartici), zato je v tretjem letu morala vrniti posojilo. Pri tem pa smo zaradi poenostavitve zanemarili obresti na posojilo. Poleg tega pa je pomemben še drugačen pogled. Vprašati se je namreč treba, kakšno bi bilo stanje denarja pri gospodinji, če bi imela v prvih dveh letih enak znesek odhodkov in prihodkov, torej brez izgube. Očitno bi danes imela 100 EUR in bila bi brez posojila. Izguba prvih dveh let torej ni bila pokrita, pač pa je izničila prihranek (dobiček) tretjega leta. Finančno ima torej isti učinek, kot da bi gospodinja izgubila 100 EUR na cesti, ne da bi ga kadarkoli dobila nazaj. Povsem podobno velja za podjetje. Nekoliko lahko omilimo trditev o izgubi denarja na cesti samo v primeru, da je podjetje s presežnimi odhodki v nekem obdobju pridobilo korist, ki bo omogočala povečanje prihodkov v naslednjem obdobju, ni pa bila knjigovodsko evidentirana (npr. strošek raziskave, ki omogoča zmanjšanje stroškov ali povečanje prihodkov v naslednjem obdobju). V vseh drugih primerih je pokrivanje izgube iz dobička naslednjih let samo knjigovodski trik, ki ga podpira tudi veljavna zakonodaja (formalno-pravni vidik). Naseda mu lepo število nekritičnih ljudi in celo tistih, od katerih bi lahko upravičeno pričakovali strokovno oceno stanja. 87 Zato je pomembno razumevanje izgube kot informacije. Izrazno moč (povednost) neke informacije moramo obravnavati z vidika njenih uporabnikov, saj ima ista informacija različno izrazno moč za različne uporabnike. To velja tudi za pojem izgube. Vidik lastnikov Z vidika lastnikov izguba podjetja pomeni zmanjšanje vrednosti njihovega premoženja, saj je njegov vložek v podjetje sedaj manj vreden. Pri tem zanemarimo dejstvo, da se premoženje lastnika zmanjšuje že zaradi ekonomske izgube (po modelu ekonomskega dobička − EVA), ne samo zaradi računovodsko izkazane izgube. Pokritje izgube s tega vidika bi bilo torej možno samo z donacijo lastnikom v višini zmanjšane vrednosti premoženja, ki pa je običajno večja od izkazane izgube, saj se zmanjšana vrednost podjetja ocenjuje drugače, ne le v višini računovodsko izkazane izgube. Ekonomski vidik Ekonomist načeloma primerja žrtev in korist. Zato izguba podjetja kaže na ekonomsko neupravičenost podjema (podjetniškega podviga) oziroma preveliko izpostavljenost tveganju. Pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. Vsako pričakovanje v tem smislu je praviloma nerealno. Zato je povsem podobno primeru, ko gospodinja izgubi denar. Vidik poslovodstva (menedžmenta) Poslovodstvo je nosilec ekonomskega načela in mora zadovoljiti interese deležnikov ter dolgoročni obstoj podjetja. Izguba s tega vidika pomeni, da je podjetje vrednostno ustvarilo manj učinkov iz poslovanja, kot jih je porabilo (potrošilo). To ima za posledico zmanjšanje razvojnih možnosti in poslabšanje konkurenčnosti podjetja, ne nazadnje pa tudi zmanjšanje materialnih koristi poslovodstva in njegovega ugleda v okolju. Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. Le-ta se včasih vsaj delno uresniči, če delničarji zahtevajo odškodnino za neustrezne poslovne odločitve. Finančni vidik Temeljna naloga finančne funkcije v podjetju je zagotovitev njegove plačilne sposobnosti. Izguba kot poslovnoizidni tok še ne pomeni nujno takojšnjega negativnega denarnega toka, vendar pa v vsakem primeru pomeni zmanjšanje zneska kapitala v obveznostih do virov sredstev (na pasivi bilance stanja). Pri tem je možno, da se znesek dolgov poveča (za znesek, ki ga podjetje dodatno dolguje dobaviteljem) 88 in se bilančna vsota ne spremeni. Druga možnost pa je, da se sredstva podjetja zmanjšajo za isti znesek kot lastniški kapital. V obeh primerih se delež kapitala v virih financiranja poslovanja zmanjša. To samodejno poveča zadolženost podjetja in vpliva na poslabšanje njegove bonitete (povečanje tveganja), povečanje stroškov financiranja (strošek obresti) in zmanjšanje možnosti dostopa do dodatnih virov financiranja. Ob drugih nespremenjenih okoliščinah se v naslednjem obdobju torej povečajo odhodki poslovanja za obresti zaradi nove zadolžitve in s tem se povečuje izguba. Druga možnost je seveda zmanjšanje sredstev podjetja za odplačilo tega posojila, kar pa načeloma pomeni, da ima podjetje sedaj na razpolago manj sredstev za poslovanje kot v preteklem obdobju. Ob drugih nespremenjenih okoliščinah začne delovati poslovni vzvod (zaradi nezmanjšanih stalnih stroškov) v negativno smer in povečuje izgubo. Poslovanje z izgubo še nadalje zmanjšuje kapital, dokler ga v celoti ne izniči. Če se posluje z izgubo še naprej, se ta pokaže kot negativni kapital. To je znesek, za katerega dolgovi podjetja presegajo vrednost premoženja (sredstev) podjetja. Vidimo torej, da se za znesek izgube v tem primeru zmanjšujejo sredstva podjetja ob nezmanjšanih dolgovih ali pa se povečujejo dolgovi ob nezmanjšanih sredstvih. Tako stanje ZFPPIPP opredeljuje kot prezadolženost podjetja. Kumulativna izguba se kaže kot znesek negativnega kapitala, ki mu prištejemo še kapital začetnega obravnavanega obdobja. Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. V praksi se to kaže v sanacijskih postopkih kot odpis dolgov. Možno je le začasno (likvidnostno) "pokritje" izgube za nevtralizacijo njenega vpliva na kratkoročno plačilno sposobnost. Na primer z neinvestiranjem amortizacije, odprodajo osnovnih sredstev, najemom posojila. Vidik posojilodajalcev Za posojilodajalce je najpomembnejša informacija o tveganju njihove naložbe. Izguba podjetja zato pomeni večje tveganje, s tem pa tudi večje stroške poslovanja bank. Obenem to pomeni potencialno zmanjšanje obsega poslovanja bank tako glede novih naložb, kot tudi glede pridobivanja novih depozitov oziroma virov sredstev. Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju, ki se včasih delno uresniči z odpisom dolgov. Vidik poslovnih partnerjev Za poslovne partnerje (tako za odjemalce kot tudi dobavitelje) je običajno najpomembnejši vidik dolgoročno in kakovostno sodelovanje s podjetjem. Zato jih izguba podjetja opozarja na njihovo večje tveganje pri poslovanju, kar povzroči 89 zmanjšanje obsega poslovanja s podjetjem in spremembo njihove poslovne strategije. Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. Včasih se donacija delno uresniči z odpisom obveznosti podjetja do dobaviteljev. Vidik tekmecev Za vsako podjetje je najpomembneje spoznati svoje tekmece (konkurenco), njihove prednosti in slabosti. Zato za tekmece izguba podjetja potencialno pomeni njihovo večjo konkurenčnost, možnost agresivnejšega nastopa na trgu in potrebo po dopolnitvi njihove strategije za izkoriščanje novih priložnosti. Izgube, ki vpliva na zmanjšanje konkurenčnosti podjetja, praktično ni mogoče pokriti ali nadomestiti, saj gre za izgubljene možnosti in priložnosti. Vidik zaposlencev Za zaposlence izguba pomeni potencialno zmanjšanje materialnih koristi, zmanjšanje socialne varnosti in težja pogajanja sindikata s poslovodstvom podjetja. Tudi pokritje izgube s tega vidika zahteva donacijo podjetju. To se včasih uresniči z odpisom terjatev s strani delavcev. Davčni vidik Država želi predvsem čim večji prispevek podjetja k financiranju državnih in družbenih institucij in skupnih potreb. Zato izguba praviloma pomeni zmanjšanje tega prispevka v dveh smereh. Enkrat zaradi zmanjšanja davčne osnove zaradi tekoče izgube in drugič zaradi zmanjšanja davka na dohodek zaradi "pokrivanja" prenesene izgube. To bi moralo biti zadosten razlog za pozornost državnih institucij glede uspešnosti poslovanja podjetij. Vendar lahko samo ugotovimo, da je ta pozornost v našem gospodarstvu na nezadovoljivo nizki ravni. Družbeni vidik Ožje okolje podjetja (npr. lokalne skupnosti in civilna družba − društva), širša družba in javnost želijo pozitiven vpliv podjetja na kakovost življenja in zaposlenosti v državi. Zato izguba kaže na zmanjšani prispevek k finančni moči gospodarstva, s tem pa tudi na poslabšanje življenjske ravni prebivalstva. Tudi civilna družba in javnost se pri nas še premalo odzivata na poslabševanje učinkovitosti gospodarstva. Pokritje izgube z vidika celotne družbe ni smiselno, saj je nemogoče nadomestiti izgubljeni družbeni proizvod. Gre namreč za to, da preprosto pač ni bil ustvarjen, z vsemi posledicami za celotno družbo, ki smo jih omenili tudi pri vidiku tekmecev. 90 Zaključek Različne interesne skupine različno dojemajo izgubo podjetja, zato jo je možno (in potrebno) na različne načine opisati. Šele na ta način lahko razumemo vse razsežnosti izgube in vsebinske nesmiselnosti pojma njenega "pokrivanja". Izguba ima torej veliko obrazov in šele njeno obravnavanje s številnih vidikov prispeva k njenemu razumevanju. To pa je pogoj tudi za ustrezno razumevanje pojma "pokrivanje izgube". To predvsem pomeni, da se izgube ne da pokriti niti nadomestiti. Še nadalje ostaja v uporabi formalni vidik (knjigovodskega) pokrivanja izgube, saj ta pojem uporabljajo računovodski standardi in nekateri predpisi. Ne smemo pa ga razumeti ali razlagati kot nekaj pozitivnega, saj dejanska vsebina izgube to onemogoča. Videli smo, da lahko negativne posledice izgube deloma zmanjšamo, vendar samo z dotacijo. Ugotovimo, da je poslovni izid podjetja praktično najpomembnejša kategorija za vse interesne skupine. To obenem pomeni veliko odgovornost analitikov in oblikovalcev informacij, ki morajo po eni strani upoštevati želje uporabnikov v pogledu izčrpnosti informacije, po drugi strani pa strokovno in etično korektnost pri obdelavi in analiziranju podatkov ter pojasnjevanju rezultatov. OGLAS 91 PREDSTAVITVE VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji ravni računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov, računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja. Namen visokošolskega programa računovodstvo: Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje. V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno računovodstvo in finance (poslovne finance in davki). Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v delovnem okolju. Diplomanti bodo torej: - - - usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših poslovnih odločitev; usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da bodo prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko poslovanja poslovnega sistema; znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko dejavnost v poslovnem sistemu. Podrobnosti: www.vsr.si ali po telefonu 059 090 960 92 93 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO Zgodovinsko primarna naloga računovodstva je poročanje POSLOVODSTVU, vendar pa se je skozi čas pomen računovodstva spremenil in je postal danes (pre)večkrat le orodje za poročanje zunanjim deležnikom, največkrat za potrebe zakonodaje. Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske informacije za oblikovanje pravih strateških odločitev. V Sloveniji smo prvi, ki smo si za poslanstvo izbrali oblikovanje tistega dela računovodskega informacijskega sistema, ki zagotavlja in oblikuje informacije za poslovodno odločanje v družbi, s ciljem notranjega poročanja. POSLANSTVO INŠTITUTA: - na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve za različne oblike združb, - uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in širšem poslovnem okolju, - prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju računovodskega informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju računovodskih standardov, - zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega poglobljenega strokovnega razvoja, - zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in osebnega uveljavljanja. 94 RAČUNOVODSTVO OD A DO Ž V okviru Inštituta za poslovodno računovodstvo smo pričeli z izdajanjem spletne revije v okviru portala AKP. Letno izide najmanj 12 številk revije. Dostop do vseh člankov revije je za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo brezplačen. Če še nimate vstopnih dovoljen nam sporočite, da vam jih pošljemo. V reviji v posameznih poglavjih obravnavamo strokovna vprašanja s področij knjigovodstva, analize, načrtovanja, davkov, financ in poslovodnega računovodstva. Članke pišejo člani Inštituta, učitelji na Visoki šoli za računovodstvo in drugi vodilni slovenski računovodje (pri vsakem prispevku je naveden odgovorni avtor). S pomočjo vgrajenih iskalnikov lahko poiščete vsebino, ki vas zanima. Če odgovora v člankih ni, nas kontaktirajte. Glavni in odgovorni urednik: Dr. Branko Mayr Vabljeni na http://akp.poslovodno-racunovodstvo.si/ 95 ABECEDA SVETOVANJE Naša vizija je preprosta. Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti. Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje obvladovali davčna tveganja in sprejemali pravilne poslovne odločitve. Praktične izkušnje našega kadra vam zagotavljajo dobro izvedbo storitev: Irena Viher, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, certificirana poslovodna računovodkinja, predavateljica Visoke šole za računovodstvo in Visoke poslovne šole ERUDIO, z delovnimi izkušnjami na področju vodenja kontrolinga, ocenjevanja vrednosti podjetij, revidiranja, poslovnega in finančnega svetovanja. mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec z licenco, certificirani poslovodni računovodja, član upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, z delovnimi izkušnjami s področja računovodstva, financ in davkov. Je predavatelj Visoke šole za računovodstvo, direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo ter avtor knjige Obdavčitev podjetij. Simona Valenko, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij z delovnimi izkušnjami v računovodstvu, reviziji in ocenjevanju vrednosti podjetij. Paleta naših storitev je široka: DAVČNO SVETOVANJE - svetovanje v davčnem postopku, - preventivni davčni pregledi, - izbira optimalnih davčnih rešitev, - davčna pojasnila strankam, - izdelava pravilnika o transfernih cenah, - davčno svetovanje pri pripravi internih aktov. POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE - izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, - priprava ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata, - sanacijski programi, - izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja, - izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, - priprava investicijskih programov, - podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, - izdelava delitvenega načrta, - načrt finančne reorganizacije, 96 - uvajanje računovodskih sistemov oz. podsistemov, izdelava pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava poročil finančnega svetovalca pri zadolževanju občin in fakultet, izdelava izvedeniških mnenj. OCENJEVANJE VREDNOSTI - ocenjevanje vrednosti podjetij, - ocenjevanje vrednosti nepremičnin, - ocenjevanje vrednosti strojev in opreme in - ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov….), - mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP, kot obvezne sestavine vloge za prisilno poravnavo. Verjamemo, da je poleg dela treba skrbeti tudi za razvoj zaposlenih, tako na osebnem kot profesionalnem nivoju. Zato podpiramo izobraževanje zaposlenih, hkrati pa tudi sami izobražujemo preko Inštituta za poslovodno računovodstvo in tako svoje izkušnje iz prakse prenašamo na druge. ABECEDA SVETOVANJE d.o.o. Stegne 21c 1000 LJUBLJANA Telefon:00386 (0)2 74 92 650 Fax:: 00386 (0)2 74 92 680 e-mail: [email protected] http://www.abeceda-svetovanje.si Poslovna enota MARIBOR Cankarjeva ulica 24 2000 MARIBOR Telefon:: 00386 (0)2 22 98 082 Fax: 00386 (0)2 22 98 084 Poslovna enota PTUJ Osojnikova c. 3 2250 PTUJ Telefon: 00386 (0)2 74 92 650 Fax: 00386 (0)2 74 92 680 97 ABC REVIZJA Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji. ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj. Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija. Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA (Jacques Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje in druga svetovanja). JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération des Experts Comptable Européens – FEE1) s sedežem v Bruslju, največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC2. Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice – poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC3. Člani JPA International mreže se redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo 1 FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske komisije. 2 IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5 milijona računovodij. 3 Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited. 98 v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji. Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z revidiranjem. Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Te smernice so: zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja; ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih timov brez konflikta interesov; ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov; razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam; ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe; metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela; angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo zunanjih strokovnjakov; ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam; utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami; ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo poročila; spremljanje zadovoljstva in spoštevanje predlogov strank. Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so: Pooblaščeni revizorji v delovnem razmerju: Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica; Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, certificirani poslovodni računovodja, državni notranji revizor, pridruženi član ameriškega združenja forenzičnih računovodij, stalni sodni izvedenec, visokošolski učitelj izvoljen v naziv docent; Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; Vid Plohl, pooblaščeni revizor, notranji revizor in 99 revizorji v delovnem razmerju Simona Valenko in Darinka Meško. Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abcrevizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected]. Veseli bomo, če nas boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u. 100 RAČUNOVODSKA HIŠA CONTALL Računovodstvo Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska poročila za zunanje deležnike in poslovodstva - krojene po potrebi naročnika. Finančno svetovanje in kontroling Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih načrtov, nadzor in analiza finančnega in nefinančnega poslovanja, skrbni finančni pregledi. Davčno svetovanje Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje in obveščanje, priprava elaboratov o uporabi transfernih cen, davčna optimizacija, preventivni davčni pregledi, zastopanje v davčnih postopkih. Pravno svetovanje Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega, gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava, sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb, internih aktov, sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih dokumentov. Razpisi in poslovni načrti Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja, priprava vlog in poslovnih načrtov. Krizno upravljanje in sodelovanje v stečajnih postopkih Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in stečajev. Izobraževanje in usposabljanje Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s področja računovodstva, davkov in financ. 101 IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Erjavčeva 2, 5000 Nova Gorica Contall svetovanje d.o.o. PE Nova Gorica Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid 1210 Ljubljana Contall svetovanje d.o.o. Erjavčeva 2 5000 Nova Gorica Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija inštituta je postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji, za področje poslovodnega računovodstva. Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica. V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l., priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi v Ljubljani. 102 ABECEDA RAČUNOVODSTVO Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po MSRP. Prizadevamo si biti koristni. Naš slogan je: Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja. Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami: - Vodenje poslovnih knjig. Vodenje posameznih analitičnih evidenc. Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi posameznih poročil (letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila itd.). Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri oblikovanju poslovnih odločitev. Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd. Davčno svetovanje. Notranje revizije. Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja. Vzpostavitev sistema notranjih kontrol. Preveritev delovanja notranjih kontrol. Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije). Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov. In še veliko drugega. Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci revizijske družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Informacije: na sedežu VŠR, v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O., na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO ali po telefonu 059 091 400 ali 031 338 149. 103 CERIFICIRANO ZNANJE Certificirani poslovodni računovodja CPR Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi tudi CIMA. Za tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje za pridobitev naziva Certificirani poslovni računovodja. Znanja, ki jih daje CPR: CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni računovodja itd.). Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR. Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu poslovnih subjektov. Kaj in zakaj? Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje - CPR. Pridobljene sposobnosti: Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za praktično uporabo znanj s področja: poznavanja in razumevanja podjetja, poznavanja in razumevanja poslovnega procesa, poznavanja in razumevanja poslovanja; razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju računovodstva in poslovnih financ; sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja; sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev; sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil; sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju. 104 Kako poteka študij? Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja). Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju problemov. Program se od novembra do junija v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c, Ljubljana. Lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega se nanaša. Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh predmetov programa CPR. Tabela: Datumi izvajanj CPR-ja 2013/2014 URA DATUM OD DO št.ur. PREDMET 12., 19, 26 nov 15:30 19:45 15 Podjetje in poslovanje 10. dec 15:30 19:45 5 Načrtovanje 17. dec, 7, 14, 21 jan 15:30 19:45 20 Analiza poslovanja 28. jan, 4 , 11 feb 15:30 19:45 15 Računovodstvo 15:30 19:45 20 Poslovne finance CPR 8., 15,. 22. april 6., 13. 20 maj 15:30 19:45 30 Proces oblikovanja odločitev torek, 27. maj 15:30 19:45 5 Načrtovanje 3.,10., junij 15:30 19:45 10 17. junij 15:30 19:45 5 11. 18, 25 mar 1. april Gospodarsko pravo in poslovna etika Načrtovanje 105 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani: Številka vpisa Naziv, ime in priimek Številka vpisa 1. doc.dr. Živko Bergant 12. Mag. Bernarda Grahek Ličer 2. doc.dr. Branko Mayr 13. Terezija Kvas 3. mag. Darinka Kamenšek 14. prof.dr. Bojan Tičar 4. mag. Dejan Petkovič 15. Irena Viher 5. mag. Nataša Pustotnik 16. Klavdija Urek 6. mag. Vladimir Bukvič 17. Olga Strmole 7. prof.dr. Marko Hočevar 18. Matjaž Logar Ivankovič 19. Mirko Jenko 9. prof.dr. Franko Milost 20. Miha Janša 10. Vili Perner 21 Bojan Klem 11. Gregor Jus 8. Naziv, ime in priimek prof.dr. Gordana 106 CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČINOVODJA (CIMA) Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit. Gonilna sila pridobitve CIMA v Sloveniji je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained). Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so: ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION The need for “finance transformation” within companies has been recognized for over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of finance operations has been maximized, management information is insightful and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important management discipline that enables value creation. The recession has intensified companies’ critical examination of their finance functions in recent years to determine how best to align them with changing business needs. Technological improvements in communications means that commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a classic finance qualification may no longer be enough. When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function. Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This is not about delivering highly technical or complicated analysis but more a matter of supporting business decisions with the right analysis, insights and judgements so that better decisions are made. Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to 107 refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to be made here between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the management accountant. Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis. Financial accountants prepare information ultimately for external reporting purposes, to record transactions which have taken place and report the financial performance of the organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there is a regime of standards which govern how transactions are recorded and financial reports are produced. Financial accountants are expected to master these standards and justify occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer account. “Management accountants, on the other hand, prepare information to support management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and providing data on which managers can make decisions. Management accountants have to be future orientated: which means that they have to be comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data. Overall, the top tools most likely to be introduced were: Balanced scorecard Customer profitability analysis Rolling forecasts Activity based management Environmental management accounting Product/service profitability analysis Activity based costing Post-completion audits Business process re-engineering CIMA strategic scorecard They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best possible management information available to the company becomes exactly the responsibility of the management accountant.” Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international companies for a new type of finance animal within the finance department, one who is expected to master financial reporting but additionally to move far beyond the scope of the financial accountant’s role. “The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who provides the necessary financial analysis which allows management to accurately predict 108 the company’s future. The finance business partner is by no means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial data.” In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on financial reporting standards. What governs the syllabus for management accounting in the absence of management accounting standards? The answer is best practice. In addition to understanding standards, the management accountant acquires a variety of tools and techniques which they learn about during their professional qualification and subsequent continuing professional development. Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management practices and organisational performance show that companies which used widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good business schools do consistently outperform their competitors. These studies invariably conclude that better management practices (the right techniques, properly implemented) were significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has performed in the past, students of the CIMA management accountancy programme are geared to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping opportunities and shaping the future. “Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have much to offer a company. Besides adding value to the business finance staff will also benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies currently partnered with CIMA to train their staff.” Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance positions, who may already hold other accounting qualifications or MBAs. There is also strong demand worldwide from high achieving finance or business students interested in a career in business finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.” INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. 109 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za pridobitev certifikata IAB: 110 Informacije o vpisu www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji IAB Level 1 CERTIFIKAT Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping) IAB Level 2 – CERTIFIKAT certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping) IAB Level 3 DIPLOMA diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping ) IAB Level 4 - DIPLOMA diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International Standards ) IAB Level 3 – DIPLOMA diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost & Management Accounting ) IAB Level 3 - CERTIFIKAT certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for non-Financial Managers) IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT! 111 STROKOVNI SEMINARJI Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in predavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in drugi). Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.poslovodnoracunovodstvo.si, kjer si lahko preberete tudi podrobnejše vsebine seminarjev. Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam. Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, IAB in VŠR. Popusti na kotizacijo: - za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30% popusta - za študente Visoke šole za računovodstvo: 30% popusta - Člani Zbornice računovodskih servisov 10% popusta - Imetniki kartice Mozaik Podjetnih (OZS) 10% popusta - Člani Zavoda za izobraževanje delavcev (ZID) 20% popust - za vsako naslednjo prijavo iz istega podjetja upoštevamo 10% popust Aktualni seminarji v aprilu in maju: - Računovodstvo kmetijske dejavnosti ter obdavčitev, 10. april 2014 Vse, kar morate vedeti o izplačilu potnih stroškov, 15. april 2014 Kaj bilance povedo o podjetju? (Branje bilanc), 14.maj 2014 Proces oblikovanja odločitev, 21.05.2014, Predavanje v okviru certifikata CPR, 30 ur., datumi izvedbe: 8, 15, 22 april, 6, 13, 21 maj Kako obvladovati tveganja plačilne nesposobnosti in zagotoviti finančno konkurenčnost podjetja, Terme Dobrna, 21. do 23. maj, 2014 Načrtovanje, Predavanje v okviru certifikata CPR, 10 ur., datumi izvedbe: 27 maj in 17 junij Ločeno evidentiranje različnih dejavnosti v praksi, 28.05.2014 Gospodarsko pravo in poslovna etika, Predavanje v okviru certifikata CPR, 10 ur., datumi izvedbe: 3 in 10 junij Vsi seminarji in prijava na www.poslovodno-racunovodstvo.si. 112 SVETOVANJA Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve. Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so: Svetovalno področje: Nosilec svetovalne dejavnosti: Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR; kontroling, analiza, vrednotenje, Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, preizkušeni organizacija poslovni finančnik, veščak Zveze ekonomistov poslovanja Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR; Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, predavateljica na VŠR. Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja predavateljica na VŠR; knjigovodstvo revizija in Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR; gospodarsko pravo Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, višja predavateljica na VŠR. davki Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni računovodja, višji predavatelj na VŠR. delovno pravo Zdenka Pavlovič, odvetnica Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve, razvidne iz spletnih strani družb. 113 ZALOŽBA IPR Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi uredniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij IPR. Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR in certifikati IPR-ja. Novo na spletni strani www.poslovodno-racunovodstvo.si: Dr. Živko Bergant Pooblaščeni revizor, preizkušeni poslovni finančnik, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR Je tudi avtor knjig: Analiza poslovanja od teorije do prakse (računovodski in finančni vidiki) Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo Osnove analize poslovanja Mag. Dejan Petkovič mag Dejan Petkovič, davčni svetovalec, Abeceda Svetovanje d.o.o. in Inštitut za poslovodno računovodstvo (IPR), član upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in avtor knjige Obdavčitev podjetij 114 Dr. Branko Mayr pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR In avtor knjig: Uvod v računovodstvo, 5 ponatis. Stroškovno računovodstvo Finančno računovodstvo Dr. Branko Mayr in Mag. Darinka Kamenšek NAPOVEDUJETA DVE NOVI KNJIGI RAČUNOVODSTVO Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega računovodstva, stroškovnega računovodstva in poslovodnega računovodstva. V knjigi bo zajeto: Podjetje in njegov pojem, ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih računovodskih standardov in Mednarodnih standardov računovodskega poročanja), stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga stroškovnega računovodstva, oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike kot jih obravnava poslovodno računovodstvo), osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in dinamični princip), koliko je vredno podjetje (metode in tehnike), analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju (temeljna in tehnična analiza), knjiženje in tehnike knjigovodenja, računovodska poročila za zunanje in notranje uporabnike. Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri.Priloga knjige je CD, na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd. Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani. 115 BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE) Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak dan z bilancami in računovodskimi vsebinami. V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na neračunovodje, obravnavata najpomembnejše ekonomske kategorije računovodskih poročil (bilanc). Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom, tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance. Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati odgovore na postavljena vprašanja. Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in podobno. CENIK KNJIG Naslov dela Cena z DDV v € Uvod v računovodstvo 40 Osnovno analize poslovanja 35 Obdavčitev podjetij 40 Organiziranje računovodstva 50 Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) 45 Analiza poslovanja od teorije do prakse (računovodski in finančni vidik) 35 Stroškovno računovodstvo s temelji oblikovanja odločitev – elektroska izdaja Cena na CD-ju 15 € Finančno računovodstvo – elektroska izdaja Cena na CD-ju 20 € Knjige v prednaročilu Računovodstvo (v pripravi) 50 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev (v pripravi) 35 116 POPUSTI: Cena z DDV v € Člani IPR in Študenti visoke šole za računovodstvo 20 % Člani Zbornice računovodskih servisov 10 % KNJIGE V PREDPRODAJI Za prednaročila za člane IPR in študente 25 % Za vse druge 15 % Knjige lahko naročite preko elekronskega obrazca na spletni strani www.poslovodnoracunovodstvo.si. Postanite člani IPR! - Prejemal bom izvod revije Poslovno računovodstvo. Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta. Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira Inštitut. Prijavnica na www.poslovodno-racunovodstvo.si 117 Navodila piscem prispevkov 1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected] 2. Tehnični napotki: na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja, naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov;obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic: Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, velikost strani je B5. Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti). Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene. Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke. Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983) 3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Strokovne prispevke pregledujeta dva recenzorja. Recenzent lahko brez avtorjevega dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove pripombe, preden ponovno odda besedilo. 4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in naslov banke, davčno številko in EMŠO. 5. Prispevki se ne vračajo. Instruction for authors 1. The articles have to be sent in electronic form (Word for Windows) to [email protected] 2. Technical guidance: each article should begin with the name and surname of the author, article title, academic and professional title of the author, title of their post, name of their employer (legal subject), and their home address;size of the article is limited to 16 typewritten doublespaced pages. Times New Roman, 10 pt, Doublesided, Line-spacing: Single, Space before: automatic, after: automatic, Orphan lines control, Paper size: B5. Titles start with level 2. The article should be accompanied by the abstract in Slovene and foreign language; as well as with the keywords in Slovene and foreign language. Reference list is sorted by alphabetical order of author surnames (if author is missing, only the work title is used) with APA standard citations (sample can be obtained via email). authors are responsible for their citations and all possible violations of copyrights. abbreviations (except: p.) in text are not allowed. use of quotations: double quotation marks for quotes, single quotation marks (') for various emphases. date should include written month (e.g. April 4, 1983) 3. Contributions, placed in the EMPIRICAL RESEARCHES, AND CONTRIBUTIONS TO THE DEVELOPMENT OF OPERATIONAL ACCOUNTING chapter, are peer reviewed. Anonymous review procedure is used (without indication of the reviewer and institution). Papers are reviewed by two reviewers. The reviewer can terminologically and stylistically complete the article without the consent of the author. However, the content changes must be approved by the author. Author has to consider reviewer's comments before resubmitting the text. 4. Article should be accompanied by work and private address, phone number, e-mail, bank account number, bank name and address, fiscal number and social security number. 5. Articles are not refundable PR Poslovodno računovodstvo / Management Accounting ISSN 1855 – 4032 • UDK 657
© Copyright 2024