1. No category

Pripravila: Skupina za kakovost
Novo mesto, september 2012
V skladu s 16. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS št.
79/2006) in ustanovitvenim aktom zavoda Grm Novo mesto-center biotehnike in turizma Svet
zavoda imenuje Komisijo za kakovost.
Komisijo za kakovost na Kmetijski šoli Grm in biotehniška gimnazija sestavlja 7 članov.
Člani komisije za kakovost so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Komisija za kakovost opravlja naslednje naloge:
• ustvarja razmere za uveljavljanje in razvijanje kakovosti izobraževalnega dela na
šoli,
• vzpostavlja mehanizme za sprotno spremljanje in ocenjevanje kakovosti ter
učinkovitosti dela na šoli z določitvijo metod vrednotenja, subjektov evalvacije, z
izbiro inštrumentov in meril evalvacije in določitvijo vsebin evalvacije,
• načrtuje, organizira in usklajuje spremljanje in zagotavljanje kakovosti na šoli,
• sodeluje z organi, ki so pristojni za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ter z
drugimi šolami doma in v tujini,
• spremlja razvoj kakovosti izobraževanja primerjalno z drugimi šolami na državni in
mednarodni ravni,
• pripravlja poročila o evalvaciji ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
SAMOEVALVACIJA
V poročilu za kakovost za šol. leto 2008/09 smo zapisali, da bomo v naslednjih letih
sistematično spremljali kakovost dela na prednostnih področjih razvoj metod poučevanja,
dvig bralne pismenosti in učenje učenja. Na izbranih prednostnih področjih smo si izbrali cilje
in strategijo, kaj želimo na izbranem področju doseči.
PREDNOSTNO PODROČJE
KAKOVOSTI
Učenje in poučevanje
(Dosežki učencev)
Izboljšati bralno pismenosti
dijakov
Oblikovati učno okolje, ki krepi
bralno pismenost dijakov
Učenje in poučevanje
(Dosežki učencev)
Izboljšati spretnosti učenja
učenja
Izboljšati prakso poučevanja
spretnosti učenja učenja
Razvoj metod poučevanja
Vpeljati in krepiti nove metode
poučevanja
Usposobiti učitelje za uvajanje
novih pristopov/metod pri
pouku
CILJ
STRATEGIJA
Način spremljanja doseganja zastavljenih ciljev smo opredelili z merili in podatki.
Cilj 1: Izboljšati bralno pismenost dijakov
MERILA IN
Dijaki, ki znajo izpisati in
PODATKI
uporabiti podatke iz besedil
Govorni nastop
Dijaki,
vključeni v
(bralna)
tekmovanja
Cilj 2: Izboljšati spretnosti učenja učenja
MERILA IN
Št. in analiza izdelanih miselnih
PODATKI
vzorcev o obravnavani temi
(kvantitativni in kvalitativni
podatki)
Zapiski, povzetki obravnavane
snovi, knjige, »plonk« listki
(kvalitativni podatki)
Cilj 3: Vpeljati in krepiti nove metode poučevanja
MERILA IN
Uporaba oblik in metod dela pri Zadovoljstvo dijakov po
PODATKI
pouku
timskem/medpredmetnem
(kvantitativni podatki)
poučevanju/ po projektnem delu
(kvalitativni podatki)
Št. izvedenih
delavnic in
razrednih ur/ št.
udeležencev
(kvantitativni
podatki)
Št. izvedb
novih metod
poučevanja
(kvantitativni
podatki)
Ostale deležnike (dijake, starše, javnost) smo v nekaterih primerih vključili pri predstavitvi
ugotovitev (npr. pri izboljšanju bralne pismenosti – dosežki na tekmovanjih, sprejemanje
Poročila o kakovosti na Svetu staršev in Svetu zavoda, predstavitev novih metod poučevanja
na Dnevu odprtih vrat in Informativnem dnevu, itd.).
REZULTATI SAMOEVALVACIJE
CILJ
1) Izboljšati
bralno
pismenosti
dijakov
Izvedeno:
Vključeni vsi
dijaki šole pri
večini
predmetov,
okoli 20
različnih
aktivnosti.
(povprečno v
enakem obsegu
kot lani)
DEJAVNOSTI
• SLO: Branje leposlovnih, strokovnih in publicističnih
besedil po lastni izbiri dijaka (230 predstavitev v šolskem
letu)
• SLO: Sodelovanje s knjižničarko – uporaba jezikovnih
priročnikov (knjižna in elektronska oblika) (140 dijakov,
vsi 1. letniki – 9 oddelkov,)
• ANG: Angleška bralna značka Bookworms (8 dijakov)
• ANG: Branje avtentičnih angleških člankov pri pouku
angleščine (200 dijakov – 8. oddelkov)
• NEM: Nemško bralno tekmovanje (10 dijakov, 3
bronasta priznanja)
• NEM: Bralni maraton Pfiffikus (29 dijakov, 7 priznanj)
• NEM: Govorni nastopi (vsi dijaki)
• NEM: Branje revij in spletnih strani (vsi dijaki)
• DRU: Zbiranje in prebiranje člankov in literature z
družboslovno vsebino (2 ponovitvi, 307 dijakov)
• BTH: Iskanje vsebinskih napak v besedilu, ki govori o
določeni obravnavani snovi (7 ponovitev, 82 dijakov)
• LAV: Pisanje poročil o opravljenem eksperimentalnem
delu (laboratorijski dnevniki) (41 dijakov, 12 ponovitev)
• LAV: Izvedba laboratorijskih vaj na osnovi vnaprej
pripravljenega navodila (41 dijakov, 12 ponovitev)
• LAV: Izdelava in razlaga diagramov na osnovi danih
podatkov (31 dijakov, 2 ponovitvi)
• BIO: Branje knjig z biološko vsebino in predstavitev v
obliki igranja vlog (22 dijakov)
• FIZ: Pisanje »plonk listkov« (87 dijakov, 4 oddelki, 3
REFLEKSIJA
Branje člankov je bilo
uspešno, dijaki so
imeli dobre
predstavitve, zaradi
jasnih navodil in
kriterijev ocenjevanja
so predvsem dijaki
višjih letnikov, ki že
nekaj let izvajajo to
dejavnost, zelo
napredovali. Učitelji
sicer opažajo veliko
zadrego dijakov
predvsem pri
govornem nastopanju
in izražanju lastnega
mnenja.
Izpisovanje ključnih
besed se zdi učiteljem
zelo dobro, saj se na ta
način dijaki naučijo
prepoznavati bistvo od
nebistvenega in tako
hitreje predelajo
gradivo. Izposoja knjig
v šolski knjižnici je
ostala v enakem
2) Izboljšati
spretnosti
učenja učenja
Izvedeno:
50 dejavnosti
~ 95 %
načrtovanih
(povprečno v
enakem obsegu
kot lani)
ponovitve)
• FIZ: Govorni nastopi: predstavitev seminarske naloge
(87 dijakov, 4 oddelki)
• MAT: Govorni nastopi: predstavitev seminarske naloge
(44 dijakov, 5 oddelkov)
obsegu kot lani,
povečala pa se je
izposoja leposlovja v
angleščini.
• SLO, NEM, MAT: Seznanitev dijakov z načini in
oblikami možnega učenja jezika (vsi dijaki vseh
oddelkov)
• SLO: Dijaki ločujejo bistvene podatke od nebistvenih in
pomembne podčrtujejo (vsi dijaki vseh oddelkov)
• ANG: My English contract (spremljanje in spodbujanje)
(127 dijakov, 5 oddelkov, 3 ponovitve)
• ANG: Iskanje podatkov po medmrežju (200 dijakov vsaj
5 x v šolskem letu)
• ANG: Predstavitev strategij učenja in izdelava načrta
učenja dijakov (200 dijakov)
• ANG: Delo s slovarji (230 dijakov)
• NEM: Domače naloge (redno, sproti) (vsi oddelki)
• NEM: Delo s slovarji (vsi oddelki)
• DRU: Preverjanje in ocenjevanje napredka bralnih navad
izdelave portfolia, sem. nalog, referatov in plakatov) (95
dijakov, 2 ponovitvi)
• DRU: Metoda »semafor« (15 dijakov, 3 ponovitve)
• PSI: Izdelava miselnih vzorcev »Dejavniki učenja« (57
dijakov)
• BTH, KEM, BIO: Izdelava miselnih vzorcev za
utrjevanje snovi; priprava povzetkov o obravnavani temi
(5 ponovitev, 200 dijakov)
• BTH: Iskanje in uporaba spletnih informacij za izdelavo
plakata o obravnavani temi (58 dijakov, 2 ponovitvi)
• BTH: Sprotna refleksija na napake v domačih nalogah
(150 dijakov, 5 ponovitev)
• BTH: Uporaba metode »viharjenje možganov« (150
dijakov, 6 ponovitev)
• BTH: Iskanje in uporaba spletnih in drugih informacij za
izdelavo časovnega traku o BTH v zadnjih 125 letih (2
dijaka)
• LAV: Izdelava »plonk listkov« (31 dijakov, 2 ponovitev)
• LAV: Sprotna refleksija na napake v poročilih o
opravljenem eksperimentalnem delu (30 ponovitev, 151
dijakov)
• LAV: Iskanje ključnih besed v tekstu (10 ponovitev, 17
dijakov)
• KEM: Izdelava »plonk listkov« (31 dijakov, 2 oddelka, 2
ponovitvi)
• projektni tim UU: razredne ure (okoli 6), OIV (100
dijakov, 29 ur), delo s strokovnimi sodelavci (8
udeležencev, 16 ur), 3 izobraževanja tima
• RU: Tematske razredne ure (vsi oddelki, vsi dijaki)
Aktivnosti so učitelji
izvajali v okviru
šolskega projekta
»Učenje učenja«, ki ga
je vodil projektni tim.
Učitelji so pri dijakih
kot v lanskem šolskem
letu na različne načine
izvajali samoregulacijo
(izvedba svetovalnih
pogovorov z dijaki,
razprave v razredu o
učnih strategijah,
analiza učnih
dosežkov,
samoocenjevanje
dijakov, individualni
pogovori z dijaki).
Dodatno je bil letos
poudarek na uporabi
bralno – učnih
strategij,
motivacijskemu vidiku
načrtovanja in
izvajanja pouka ter
individualnemu načinu
dela z dijaki s
posebnimi potrebami.
3) Vpeljati in
krepiti nove
metode
poučevanja
Skupaj
izvedeno:
~ 50 dejavnosti
(skupaj okoli 25
% več kot lani)
Izvedeno:
17 / 19
90 %
(~ 60 % več kot
lani)
Izvedeno:
9/6
150 %
(~ 100 % več
kot lani)
Izvedeno:
3/3
100 %
Izvedeno:
3/3
100 %
Medpredmetno povezovanje in kurikularne povezave
• SLO, ANG: Besedilne vrste
• SLO, NEJ: Besedilne vrste
• SLO, NEM, ŠVZ: Trubar – oče slovenske knjige
• ANG, ŠVZ: Golf
• FIZ, ANG: Isaac Newton
• FIZ, KEM, UME: Hiša eksperimentov (ekskurzija)
• NEM, KEM, SLO, UME, ZGO: Predbožični Salzburg
(ekskurzija)
• MAT, INF: Poševni stolp v Pisi
• MAT, INF: Statistika
• BTH, LAV: Kvasovke in plesni
• BTH, LAV: Nukleinske kisline: izolacija DNA iz
živalskega tkiva
• BTH, LAV, KEM: Jedrska elektrarna, Istenič, ostrigarji
(ekskurzija)
• BTH, ŠVZ, NEM: S čisto vodo in gibanjem do zdravja
in dobrega počutja
• ŠVZ, ANG, KMT: Pokljuka, Blejska koča
• ŠVZ, GEO: Orientacija
• KMT, ŠVZ, SLO: Koper (ekskurzija)
• KMT, BTH in LAV: Od krave do lončka
Medpredmetne
povezave so večinoma
dobro uspele, dijaki jih
v evalvacijah zelo
pohvalijo (predvsem
ekskurzije). Učitelji še
vedno ugotavljajo, da
bi morali več časa
posvetiti skupnim
pripravam in
načrtovanju nekaterih
medpredmetnih
povezav. Tiste
aktivnosti, ki se
izvajajo že več let, so
večinoma bolj
dodelane in
kvalitetnejše, kar kaže
na to, da jih je
smiselno ponavljati in
izpopolnjevati več let
zapored.
Sodelovalno/timsko poučevanje
• KEM, UME, ANG, SLO: Let's play and create
chemistry
• SLO, ZGO: I. Cankar: Na klancu (zgodovinsko in
sociološko ozadje romana)
• SLO, SOC: Vrednote v sodobni družbi
• ANG, BTH: Avtizem
• NEM: Avstrija skozi oči avtentičnega govorca
• SLO, ZGO: Pokristjanjevanje Slovanov (ozadje Krsta
pri Savici)
• MAT, MAT: Skodelica kave
• MAT, MAT: Met žoge
• FIZ, BIO: Kako merimo?
Timsko poučevanje
zahteva veliko
medsebojnega
usklajevanja med
učiteljema, dijakom je
pouk z dvema
učiteljema zelo všeč,
saj so pri delu
bolj sproščeni in
ustvarjalni.
Avtentični pouk / avtentično učenje
• ANJ: Vsak dan minuta za »BBC News«
• BTH: Deponija nenevarnih odpadkov Barje (ekskurzija)
• BTH: CeROD, Komunala, Krka (ekskurzija)
Avtentični pouk je
sestavni del rednega
pouka (učitelji vseh
primerov posebej ne
zapisujejo).
Projektni pristop / projektno učenje
• BTH, LAV, KEM: Raziskovalno in projektno delo (vsi
oddelki gimnazijskih programov)
• KEM: Lutein v ekstraktih iz nekaterih naravnih virov in
v prehranskih dopolnilih – Krkina nagrada
• BTH: Timijanovo zeliščno mleko – Krkina nagrada
Projektni pristop
zahteva od učiteljev
izjemno veliko priprav
in časa, rezultati so
zelo pozitivni. Dijaki,
vključeni v projekte,
so rezultate predstavili
ostalim dijakom in
staršem. Z njimi so
sodelovali na Krkinih
nagradah in dve tudi
osvojili.
Izvedeno:
20 / 25
80 %
Uporaba novih tehnologij
• vsi učitelji predmetov v 1. in 2. letniku biotehniške
gimnazije: Projekt »klikerji«
• SLO, NEM, ANJ, ZGO: Uporaba e-gradiv
• ANG: Uporaba projektorja in interneta - dnevno
spremljanje novic (One minute world BBC News)
• MAT: Uporaba programov Graph in Geogebra
• MAT: Uporaba e-table, IKT, modeliranja (npr. Markove
priprave na maraton, Poševni stolp v Pisi) in spletnih
učilnic
• INF: Spletna učilnica Moodle, e-orodja (Access, Google
documents +program)
Elektronski mediji so
dijakom veliko bližji
kot knjiga in zvezek,
vendar pa skupaj
ugotavljamo, da je za
sistematično delo in
učenje še vedno
potrebno delati dobre
zapiske, vaje in
domače naloge.
Tehnologija »Klikerji«
je dijakom všeč,
učitelji so jo uporabili
večinoma za
preverjanje znanja.
Ugotovitve samoevalvacije
Učitelji in strokovni delavci so v tretjem letu projekta samoevalvacije nadaljevali z
zastavljenim delom in načrtnem izvajanju dejavnosti. Na osnovi lanskoletne evalvacije smo
ohranili obstoječe tri cilje, učitelji pa so oblikovali vsaj tri dejavnosti (s ponovitvami). Število
izvedenih dejavnosti se je v primerjavi z lanskim letom povečalo. Učitelji so dejavnosti, ki so
se izkazale za dobre in zanimive, izvajali tudi letos, številne pa so zastavili na novo. Razlog za
več izvedenih dejavnosti je tudi večja motivacija pri tistih učiteljih, ki jih do sedaj niso
izvajali v tako velikem obsegu, a so prepoznali pozitivne učinke za dijake. Posamezni učitelji
so nadgradili načine preverjanja in ocenjevanja pridobljenega znanja s pripravo opisnih
kriterijev, večina pa jih je vedno naredila evalvacijo izvedenih dejavnosti. Te so bile natančne
in na visoki ravni, kar kaže na to, da proces uvajanja samoevalvacije v šole prinaša vidne
rezultate. Ugotovimo lahko, da je povezovanje v aktivih še polnejše zaživelo, medsebojno
sodelovanje in dogovarjanje je na visoki ravni. Učitelji se ocenjujejo kot bolj motivirane in
ustvarjalne, predvsem pa sistematične. Nekatere strokovne dileme sicer ostajajo (npr. obseg
pridobivanja in nadgrajevanja znanj s področja sodobnih didaktičnih pristopov), »večne«
osebne dileme pa so pomanjkanje časa za priprave, razmislek, refleksijo in predvsem vodenje
dokumentacije.
Pri skupnemu šolskemu projektu »Grmčani beremo« ocenjujemo, da dijaki še vedno radi
posegajo po knjigah. Branje člankov je bilo zelo uspešno, dijaki so imeli dobre predstavitve,
zaradi jasnih navodil in kriterijev ocenjevanja so predvsem dijaki višjih letnikov, ki že nekaj
let izvajajo to dejavnost, zelo napredovali. Bralne značke učitelji označujejo kot delno
uspešne, saj nekateri dijaki knjig ne preberejo. Učitelji pri govornem nastopanju in izražanju
lastnega mnenja opažajo veliko zadrego dijakov, zato skušajo kompetenco sporazumevalne
zmožnosti z različnimi aktivnostmi pri pouku načrtno izboljševati. Čeprav nekateri dijaki niso
navdušeni nad govornimi nastopi se le-ti znatno izboljšujejo, tako po vsebinski, jezikovni in
tehnični plati. Tudi pri izdelavi in PP-predstavitvah seminarskih nalog so dijaki vedno boljši.
Sami vidijo prednosti večje aktivnosti v tem projektu predvsem v tem, da se vsaj delno
znebijo strahu pred nastopanjem. Projekt »Grmčani beremo« z letošnjim šolskim letom
zaključujemo, dejavnosti pa bodo učitelji izvajali še naprej.
Na šoli smo v preteklih letih zaznali, da je ukvarjanje s problemom »učenja učenja« za vse
deležnike procesa vzgoje in izobraževanja izrednega pomena. Zato so bile zelo dobrodošle
delavnice, izobraževanja, primeri dobrih praks in razgovori, ki jih je vodil projektni tim za
učenje učenja (v sodelovanju s Zavodom RS za šolstvo in Šolo za ravnatelje). V letošnjem
letu je bil poudarek na uporabi bralno – učnih strategij, motivacijskemu vidiku načrtovanja in
izvajanja pouka ter individualnemu načinu dela z dijaki s posebnimi potrebami.
Nove metode poučevanja postajajo stalnica pri pouku, a še ne v obsegu, kot bi si ga želeli. To
lahko pripišemo pasivnosti nekaterih učiteljev pri vključevanju teh metod pri pouku. Na drugi
strani pa lahko iz evalvacij zaznamo, da vključevanje dijakov v nove metode pri več
predmetih pomeni, da so dijaki včasih z aktivnostmi zelo obremenjeni. Sama izvedba je na
ustrezno visoki strokovni ravni.
Nadaljevanje projekta uporaba nove IKT tehnologije (»klikerji«) je tudi v drugem letu
izvajanja uspelo. Preverjanje (ali ocenjevanje) znanja s »klikerji« so učitelji nadgradili s
pripravo vprašalnikov različnih taksonomskih stopenj. Pri uporabi IKT sicer včasih prihaja do
tehničnih težav, ki ovirajo izpeljavo dejavnosti po načrtu.
Iz samoevalvacijskih poročil učiteljev in aktivov ter evalvacije, ki so jo opravili člani
Šolskega razvojnega tima, je razvidno, da je na določenih področjih in kompetencah prišlo do
izboljšanja znanja in spretnosti dijakov. Dijaki so po ugotovitvah učiteljev predvsem bolj
motivirani, ustvarjalni in kritični v razmišljanju. Na področju kognitivnih znanj učitelji (še) ne
zaznavajo velikih izboljšav.
Učitelji so največ dejavnosti izvedli na področju učenja učenja in medpredmetnih povezav. S
slednjimi so dosegali tudi najboljše rezultate. Po izvedenih dejavnostih učitelji iz analiz
refleksij dijakov ugotavljajo, da dijaki zelo radi sodelujejo pri novih oblikah poučevanja in
učenja s pomočjo različnih virov ter z uporabo IKT. To vedno bolj postaja praksa pri
poučevanju. Nekaj dijakov ni navdušenih nad takšnim načinom dela, saj ta od njih zahteva
več aktivnosti in samostojnosti. Ovire se pojavijo, če se dijaki predhodno ne pripravijo na tak
pouk, kar otežuje izpeljavo aktivnosti, določena ovira pa so tudi nižje sposobnosti dijakov
nekaterih nižje in srednje poklicnih izobraževalnih programov, kar zahteva več časa za
kakovostno izvedbo dejavnosti.
USMERITVE ZA NASLEDNJE ŠOLSKO LETO
Zastavljeni nabor treh ciljev in treh dejavnosti v šolskem letu 2011/12 se je izkazal za realen
in izvedljiv, učitelji so brez zapletov pripravili akcijski načrt, izvedbo dejavnosti, evalvacijo in
poročilo. S tem smo se približali vodilu, ki smo si ga postavili lansko leto: posodobitve naj
postanejo žlahtna rutina. Ker se izteka 5-letni ciklus prioritet razvoja, ki smo si jih izbrali leta
2008, si bomo v naslednjem letu postavili nove. Skupaj s kolektivom smo si izbrali dve novi
prioriteti (izboljšati kritično mišljenje dijakov in razvijati digitalno kompetenco pri dijakih),
obdržali pa bomo prioriteto učenje učenja. Način dela in obseg dejavnosti bo ostal enak tudi v
šolskem letu 2012/13. Še naprej bomo dograjevali načine preverjanja in ocenjevanja
pridobljenega znanja z opisnimi kriteriji in evalvacijo izvedenih aktivnosti.
Na področju opreme šole oz. njenih učilnic bomo tudi v naslednjem šolskem letu vodstvu
posredovali svoja mnenja in predloge. Kakovostno izvajanje pouka, vseh aktivnosti in
evalvacije je tesno povezana z obremenjenostjo učiteljev, zato bomo tudi bodoče izvajali
predvsem dejavnosti, ki so se izkazale za uspešne in dijakom koristne ter podpirajo prioritete
šole. Rezultate bo skupina za kakovost spremljala s pomočjo metodologije samoevalvacije.
Komisija za kakovost