1. No category

1. DEKLINACIJA (a- deklinacija)
1. nominativ (kdo ali kaj?)
2. genetiv (koga lai česa?)
3. dativ (komu ali čemu?)
4. akuzativ (koga ali kaj?)
5. vokativ (nagovor)
6. ablativ (s kom ali s čim/kje/od kod?)
ednina
vertebr-a
vertebr-ae
vertebr-ae
vertebr-am
vertebr-a!
vertebr-a
množina
vertebr-ae
vertebr-arum
vertebr-is
vertebr-as
vertebr-ae
vertebr-is
Samostalniki in pridevniki, ki se v 1. skl. edn. končujejo na -A, v 2. skl. edn. pa na -AE. Večina samostalnikov te
sklanjatve je ženskega spola.
2. DEKLINACIJA (o- deklinacija)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ednina
nerv-us
nerv-i
nerv-o
nerv-um
nerv-e!
nerv-o
canc-er
cancr-i
cancr-o
cancr-um
cancr-er!
cancr-o
labi-um
labi-i
labi-o
labi-um
labi-um!
labi-o
množina
nerv-i
nerv-orum
nerv-is
nerv-os
nerv-i
nerv-is
cancr-i
cancr-orum
cancr-is
cancr-os
cancr-i
cancr-is
labi-a
labi-orum
labi-is
labi-a
labi-a
labi-is
Samostalniki moškega spola na -US in -ER, samostalniki srednjega spola na -UM.
4. DEKLINACIJA (u- deklinacija)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ednina
duct-us
duct-us
duct-ui
duct-um
duct-us!
duct-u
gen-u
gen-us
gen-ui
gen-u
gen-u!
gen-u
množina
duct-us
duct-uum
duct-ibus
duct-us
duct-us
duct-ibus
gen-ua
gen-uum
gen-ibus
gen-ua
gen-ua
gen-ibus
Samostalniki moškega spola na -US, samostalniki srednejga spola na -U. Po tej sklanjatvi se sklanja tudi nekaj samostalnikov ženskega spola na -US.
5. DEKLINACIJA (e- deklinacija)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ednina
faci-es
faci-ei
faci-ei
faci-em
faci-es!
faci-e
množina
faci-es
faci-erum
faci-ebus
faci-es
faci-es
faci-ebus
Samostalniki ženskega spola na -ES, ki imajo v 2. skl. edn. končnico -EI.
3. DEKLINACIJA (mešana deklinacija)
V tretjo sklanjatev uvrščamo besede, ki imajo v 2. skl. edn. končnico -IS. V 1. skl. edn. je končnica različna.
Osnove se lahko kočujejo na konzonant ali na vokal.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ednina
f, m - 1. razred
av-is
av-is
av-i
av-em
av-is!
av-e
VOKALNI DEL
množina
n - 2. razred
f, m - 1. razred
ret-e
av-es
ret-is
av-ium
ret-i
av-ibus
ret-e
av-es
ret-e!
av-es!
ret-i
av-ibus
n - 2. razred
ret-ia
ret-ium
ret-ibus
ret-ia
ret-ia
ret-ibus
V prvi razred sodijo povečini besede ženskega spola, ki s ekončajo na -IS, -ES (oz. -ER).
Poleg njih pa še samostalniki moškega spola, ki so imena moških oseb in tisti sam. moškega spola,
ki se končajo na -CIS, -GUIS in -NIS.
V drugi razred vokalnega dela spadajo samostalniki srednjega spola, ki se končajo na -E, -AL, -AR(E).
V konzonatni del deklinacije sodijo tisti samostalniki, ki imajo v 2. skl. edn. en zlog več kot v 1. skl.
(neenakozložnice).
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ednina
m, f - 1. razred
colorcolor-is
color-i
color-em
color-!
color-e
KONZONANTNI DEL
množina
f - 2. razred
m, f - 2. razred
verita-s
color-es
veritat-is
color-ium
veritat-i
color-ibus
veritat-e
color-es
veritat-e!
color-es
veritat-i
color-ibus
f - 2. razred
veritat-ia
veritat-ium
veritat-ibus
veritat-ia
veritat-ia
veritat-ibus
V 1. razredu so besede katerih osnova se končuje na L, R, N in S in so v 1. skl. brez končnice. Večina teh
samostalnikov je moškega spola.
Besede ženskega spola, ki označujejo osebe ženskega spola (mater, matris in arbor = drevo), besede, ki se
končajo na -DO, -GO, -IO.
Besede srednjega spola, ki se končujejo na -UR, -US, -MEN.
V 2. razredu so besede katerih osnova se končuje na C, G, D, T, B, P. Samostalniki tega razreda so
ženskega spola.
Izjeme so samostalniki moškega spola na -EX, -ICIS/-ITIS in -ES/-ITIS in samostalniki lapis/lapidis,
pes/pedis, dens/dentis, fons/fontis, mons/montis, pons/pontis, calix/calicis, grex/gregis.
Srednjega spola so caput/capitis, cor/cordis, lac/lactis in grške besede na -MA (systema/systematis sestav, sistem).