SPECIFIKA DELOVNIH MEST IN NJIHOVA
SPECIFIKA DELOVNIH MEST IN NJIHOVA POVEZANOST S TVEGANJEM ZA RAZVOJ POKLICNIH BOLEZNI IN POŠKODB Avtorji: Rialda Kovačević, Adrijana Moškon Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. KAZALO 1.1 2 3 Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji............................................................................... 4 PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU................................................................................ 5 2.1 Promocija zdravja na delovnem mestu kot kombinacija dveh strategij ................................. 5 2.2 2.2 Priporočila za promocijo telesne dejavnosti na delovnem mestu .................................... 6 2.3 Pomen aktivnega transporta v promociji zdravja, 2010/2011 ................................................ 7 DELOVNO MESTO - VSE BOLJ KLJUČNO OKOLJE ZA GIBANJE ODRASLIH ........................................ 8 3.1 Spodbujanje telesne dejavnosti na delovnem mestu ............................................................. 8 3.2 Športna rekreacija na delovnem mestu .................................................................................. 9 4 OBREMENITVE ZAPOSLENIH .......................................................................................................... 11 5 TRANSPORTNE NAVADE V SLOVENIJI ............................................................................................ 12 6 5.1 Vloga delodajalcev pri spodbujanju aktivnega transporta .................................................... 12 5.2 Pristopi k spodbujanju aktivnega transporta ........................................................................ 12 SODOBNO DELA ............................................................................................................................. 13 6.1 Vaje za očesne mišice ............................................................................................................ 13 6.1.1 Masaža točk okoli oči .................................................................................................... 13 6.2 Vaje za čeljustni sklep ............................................................................................................ 14 6.3 Vrat in ramenski obroč .......................................................................................................... 14 6.3.1 6.4 Ramenski obroč in zgornji ud ................................................................................................ 15 6.4.1 6.5 Vaje za povečanje gibljivosti v vratu ............................................................................ 15 Vaje za sprostitev in gibljivost ...................................................................................... 15 Zapestje in prsti ..................................................................................................................... 17 6.5.1 Vaje za zapestje v vseh položajih ......................................................................................... 18 6.6 Vaje za dobro drsenje živcev ................................................................................................. 20 6.7 Pravilno sedenje .................................................................................................................... 20 6.8 Vaje za prsni in ledveni del hrbta .......................................................................................... 21 6.9 Noge ...................................................................................................................................... 22 6.9.1 7 Vaje za noge .................................................................................................................. 22 LITERATURA ................................................................................................................................... 24 1 Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. KAKOVOST IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA Merjenje kakovosti življenja in zdravega načina življenja v družbi je ena ključnih prednostnih nalog. Za statistični sistem je to še poseben izziv, saj kakovost življenja govori o tem, kako smo zadovoljni s svojim življenjem in kakšen občutek imamo o sebi. Zdrav način življenja pa vodi k boljšemu počutju in ohranjanju dobrega zdravja, ki ni le naša pravica, temveč dolžnost. Človeški organizem za nemoteno delovanje potrebuje ravnovesje, ki ga lahko zagotavljamo s pravilno prehrano, z redno telesno dejavnostjo, z duševnim ravnovesjem, s sprostitvijo in počitkom. Kaj je kakovost življenja in zdrav način življenja, kako ju statistično meriti, katere ključne kazalnike uporabiti – vse to so teme različnih forumov in strokovnih srečanj tako v statističnih kot v raziskovalnih okoljih (Skupina IRI Ljubljana, 2014). Kakovost življenja se osredotoča predvsem na povečanje sredstev, s katerimi si ljudje pomagajo oziroma povečajo kakovost življenja. Pomemben element kakovostnega življenja predstavlja rekreacija, ki jo poudarjajo na vsakem koraku. V današnjem, pretežno sedečem načinu življenja, človeku primanjkuje telesnega gibanja, zato ga je potrebno zavestno vključiti v vsakdanji urnik. Najbolj naraven način gibanja je hoja, strokovnjaki priporočajo vsaj 30 minut vsak dan. Poleg tega si vsak posameznik lahko izbere zase primeren način rekreacije. Gibanje ima vrsto koristi za zdravje, saj pospeši cirkulacijo krvi po celem telesu in tako pomaga pri ohranjanju vitalnosti (Skupina IRI Ljubljana, 2014). Dandanes se pojavljajo tudi številne povsem različne teorije o zdravem načinu prehranjevanja, ki prinašajo samosvoja stroga načela glede zdravega prehranjevanja (prehranjevanje po krvnih skupinah, prehranjevanje proti zakisanju telesa) (Marušič, 2009). Vse od teh zvenijo precej atraktivno, vendar je potrebno biti pri izbiri načina prehranjevanja pazljiv. Novejše teorije, ki so najbolj propagirane predvsem preko spleta, so v nekaterih segmentih vprašljive in znanstveno neutemeljene. Če se odločamo za spremembo v našem načinu prehranjevanja, bodimo pozorni predvsem na to, da se naš izbrani režim, sklada s splošnimi načeli o zdravi hrani (pestra nepredelana hrana). Predvsem pa poslušajmo lastno telo, ki je za človeka najboljši pokazatelj, katera hrana mu najbolj ustreza. Ne nazadnje zdrav način življenja pomeni celostno zavzemanje zavestnega odgovornega odnosa do lastnega telesa in okolja, kjer človek živi (Marušič, 2009). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Bistvenega pomena pa je tudi skrb za duševno zdravje in blaginjo. Preobremenjenost, prevelika izpostavljenost stresu in povišana telesna teža, kar lahko pripelje do številnih bolezni. Pomembno je, da si zna vsak posameznik vzeti čas za dejavnosti, ki ga veselijo, za druženje, za počitek in relaksacijo. 1.1 Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji Prvi del publikacije vsebuje kratek pregled nekaterih osnovnih kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v Evropski uniji (EU), ki se uporabljajo in temeljijo na dogovorjenih opredelitvah in se pridobijo z enotnimi načini zbiranja podatkov (Božič, 2009). Drugi del publikacije pa prikazuje nekatere rezultate Ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu 2007, ki je bila izvedena v Sloveniji konec leta 2007 na osnovi Evropske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu. Raziskava je pokazala, da je bilo v letu 2007 med prebivalci, starimi 75 let in več, 75,8 % takih, ki so imeli dolgotrajno zdravstveno težavo, medtem ko je med prebivalci v starosti od 15 do 24 let ta odstotek 15,5 %. Delež oseb z dolgotrajno zdravstveno težavo je bil na splošno in tudi v večini starostnih skupin večji med ženskami. Ugotovili so, da je bilo 55 %, starih 15 let in več, prekomerno težkih , 43 % prebivalcev pa je bilo normalno prehranjenih, 2 odstotka pa sta bila podhranjena (Božič, 2009). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 2 PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU Promocija zdravja je splet ukrepov/aktivnosti za boljšo osveščenost, spremembe življenjskega sloga in oblikovanje okolja, ki omogoča in podpira zdrave prakse. Koristi so na nacionalni ravni, ker zmanjša potrebe po storitvah zdravstvenega sistema, prihranek izdatkov za javno zdravstveno službo, podaljšanje delovnega življenja in zmanjšanje stroškov z delom povezanih bolezni in poškodb. Koristi so prav tako tudi na ravni podjetja. Delavci so bolj zdravi, motivirani, večja je produktivnost, kakovost in učinkovitost. V podjetju je manj bolniškega staleža, manj stroškov za zdravljenje in odškodnine, večja je produktivnost in boljša zunanja podoba (Lazar, & Stergar, 2014). Promocija zdravja na delovnem mestu je bila opredeljena z Luksemburško deklaracijo kot skupno prizadevanje delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in blaginje na delovnem mestu. To je lahko doseženo skozi kombinacijo izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja, promocijo aktivnega sodelovanja ter osebnega razvoja. Promocija zdravja na delovnem mestu je torej podjetniška strategija, katere namen je preprečiti pojav bolezni na delovnem mestu, spodbuditi potenciale zdravja in povečati blaginjo pri delu. Strategija Vlade republike Slovenije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012 stremi k vpeljavi telesne dejavnosti za krepitev zdravja v delovna okolja. Namen strategije je vzpostaviti kulturno telesne dejavnosti za krepitev zdravja med delom in razširiti programe telesne dejavnosti za krepitev zdravja v delovna okolja. Pomembno je okrepiti pozitiven odnos vodstev in delavcev v podjetjih, njihovo informiranost in znanje o pomenu zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti med delom za ohranjanje in krepitev zdravja, dobro počutje in izboljšanje učinkovitosti dela ter razširiti primere dobrih praks, ki so nastali v okviru projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu in delovnem okolju v slovenskih podjetjih (Hofman, 2012). 2.1 Promocija zdravja na delovnem mestu kot kombinacija dveh strategij Večanja znanja in veščin posameznika, da se bolje in uspešneje zoperstavlja obremenitvam in škodljivostim v delovnem, domačem in širšem okolju ter optimalne ureditve delovnega, družbenega ter naravnega okolja tako, da se zmanjša tveganje zaradi obremenitev in škodljivosti (Bilban, 2005). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 2.2 2.2 Priporočila za promocijo telesne dejavnosti na delovnem mestu Ustanovite delovno skupino za promocijo zdravja, ki bo delovala znotraj organizacije in bo načrtovala, spremljala, implementirala in vrednotila ukrepe promocije zdravja in telesne dejavnosti na delovnem mestu. Vprašajte zaposlene, kakšni programi telesne dejavnosti jih zanimajo. Motivirajte ustrezno število zaposlenih za specialno usposabljanje zato, da le-ti postanejo promotorji zdravja znotraj delovne organizacije. Obveščajte jih o aktivnostih in motivirajte za telesno dejavnost. Spodbudite zaposlene k aktivnemu življenjskemu slogu. Promovirajte hojo po stopnicah namesto vožnjo z dvigali. Nudite zaposlenim parkirna mesta nekoliko stran od podjetja, tako bodo zaposleni prehodili vsaj kratko razdaljo do svojega delovnega mesta. - Spodbujajte kolesarjenje ali rolanje na delovno mesto, tako da jim zagotovite urejeno, privlačno in varno pot do službe in z nje, stojala za kolesa in varne kolesarnice, tuše na delovnem mestu itd. Omogočite kolesa v podjetju, ki si jih lahko izposodiš za pot na sestanke ali za aktiven odmor. Razglasite delavca meseca oziroma tistega, ki je najboljši primer dobre prakse v določenem mesecu in razstavite njegovo fotografijo, podelite mu certifikat oziroma denarno nagrado. Organizirajte dneve, tedne in mesece zdravja. Pridružite se pobudam ob posameznih svetovnih dnevih, kot na primer dan brez cigarete (31. januar), dan zdravja (7. april), dan gibanja (10. maj), dan športa (31. maj), dan brez tobaka (31. maj), dan brez avtomobila (22. september), dan hoje (15. oktober), dan hrane (16. oktober). Vpeljite aktivne odmore oziroma odmore, namenjene gibanju in izvedbi izbranih telesnih vaj ter spodbujajte zaposlene k aktivnemu odmoru na svežem zraku. Začnite delovni dan s programom raztezanja. Spodbujajte zaposlene, naj se raje sprehodijo do sodelavčeve pisarne kot uporabljajo telefon ali elektronsko pošto. Vključite informacijsko točko o zdravju in promociji telesne dejavnosti na dnevni red vseh sestankov v podjetju. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Nalepite plakat o hoji po stopnicah poleg dvigala, da spodbudite uporabo stopnic namesto dvigala. Opremite prikazovalnike zaslona na računalnikih zaposlenih z vsebino, povezano s telesno dejavnostjo in uporaba mobilne aplikacije za ugotavljanje fizične aktivnosti na delovnem mestu. Zaposlenim, ki so redno telesno dejavni, omogočite nekoliko podaljšan odmor za malico/kosilo, tako da bodo imeli čas za gibanje in zdrav obrok po njem. Spodbudite zdravstveno ogrožene zaposlene za preventivni pregled pri svojem osebnem zdravniku in/ali specialistu medicine dela in športa ter vključitev v brezplačen program svetovanja za zdravje/zdravstveno vzgojene delavnice za ogrožene (življenjski slog, preizkus hoje, dejavniki tveganja, zdrava prehrana, telesna dejavnost - gibanje, zdravo hujšanje in opuščanje kajenja) ali individualno svetovanju pri prekomernem pitju alkohola in opuščanju kajenja. Pomagajte zaposlenim najti podporno skupino ali posameznika z namenom medsebojne podpore (Backović Juričan & Janežič, 2008). Vsi ukrepi naj se sistematično spremljajo, vrednotijo, po potrebi dopolnjujejo in nadaljujejo. Za več informacij si lahko preberete članek dveh avtorjev Backović Juričan & Janežič z naslovom: »Priporočila za promocijo telesne dejavnosti«, Inštitut za varovanje zdravja, Center za preprečevanje kroničnih bolezni CINDI, 2008. 2.3 Pomen aktivnega transporta v promociji zdravja, 2010/2011 Raziskava Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani na zgornjo temo je bila izvedena med 7.352 anketiranci, kjer so bili zbrani podatki o posluževanju aktivnega transporta pri zaposlenih mestnih prebivalcev v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da se med 58,8% mestnih prebivalcev pelje na delo z motornim vozilom, 18,8% jih pešači, 11,0% jih uporablja javna prevozna sredstva ter 8,8% jih kolesari. Hoja na delovno mesto je zastopana v veliko večji meri kot kolesarjenje (Dojmba, Kolar, Levstek, Mastnak, Mršnik, Muren, & et. al, 2011). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 3 DELOVNO MESTO - VSE BOLJ KLJUČNO OKOLJE ZA GIBANJE ODRASLIH 10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja, katerega namen je spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva v vseh okoljih. Ker je delovno mesto okolje, v katerem odrasel človek preživi velik del dneva, so zelo dobrodošli programi, ki spodbujajo zaposlene k telesni dejavnosti. Ti programi koristijo tako zaposlenim kot delovnim organizacijam, saj se izboljšata telesna pripravljenost in zdravje zaposlenih, zmanjšajo se absentizem (odsotnost z delovnega mesta), prezentizem (nezbranost/nižja storilnost na delovnem mestu) in fluktuacija (pogosto menjavanje kadrov), zviša se produktivnost (Skupina IRI Ljubljana, 2014). Telesna dejavnost, zdravje in kakovost življenja so med seboj tesno povezani. Človeško telo je oblikovano za gibanje, zato potrebuje redno telesno dejavnost, da lahko optimalno deluje in ostaja zdravo. Odrasli na delu preživijo vsaj tretjino svojega življenja, zato je izrednega pomena, da se telesna dejavnost vključi tudi v samo delovno okolje (Skupina IRI Ljubljana, 2014). 3.1 Spodbujanje telesne dejavnosti na delovnem mestu Delovno mesto je okolje, kjer odrasel človek preživi velik del dneva oziroma časa, ko je buden in aktiven. Telesne zahteve na delovnem mestu pa so se v zadnjem stoletju precej spremenile. Velika večina današnjih poklicev na splošno ne zahteva veliko energije, v primerih, ko je delo zahtevno, pa je obremenitev večinoma lokalna in pogosto je to enolična obremenitev določenih mišic. Tako je po eni strani energijska zahtevnost na delovnem mestu krepko pod tisto, ki se priporoča za zdrav življenjski slog, po drugi strani pa se lahko zaradi nekaterih nalog poveča tveganje za razvoj obolenj mišic in kosti. Vsa ta nesorazmerja in tveganja pa se lahko preprečujejo s pomočjo zadostne in redne telesne dejavnosti (Skupina IRI Ljubljana, 2014). Ko se delovna organizacije odloči za spodbujanje telesne dejavnosti na delovnem mestu, se lahko sooči z nekaterimi ovirami, kot so: pomanjkanje prostora in objektov, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje časa, nezainteresiranost zaposlenih, pomanjkanje kadra, pomanjkanje podpore vodilnega kadra, pomanjkanje zavedanja o pomenu telesne dejavnosti. Kljub temu je kar nekaj možnosti, s pomočjo katerih lahko organizacija uspešno premaga prej naštete ovire in telesno dejavnost spodbudi na cenovno ugoden način (Skupina IRI Ljubljana, 2014). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Že v bližnji prihodnosti se bodo delovne organizacije soočale tudi s staranjem prebivalstva oziroma s staranjem svojih zaposlenih. In če bodo želele svoje zaposlene ohraniti zdrave in produktivne čim dlje, jim bodo morale zagotoviti delovno okolje, ki bo omogočalo zdrave izbire. To pa med drugimi pomeni tudi zagotavljanje ustreznih ravni telesne dejavnosti (Skupina IRI Ljubljana, 2014). Več gibanja na delovnem mestu, več koristi za vse Delovne organizacije, ki izvajajo programe, s katerimi v dnevno ali tedensko delo zaposlenih vključujejo telesno dejavnost, s tem koristijo tako zaposlenim ko sami organizaciji. Pri zaposlenih se med drugimi izboljšata telesna pripravljenost in zdravje, povečata se produktivnost in zadovoljstvo z delom, izboljša se tudi občutek pripadnosti, zmanjša se stres in manj je poškodb hrbtenice. Vse to pa prinaša koristi tudi delovni organizaciji, saj se zmanjšajo: absentizem, fluktuacija, stres, poškodbe skeleta in druge poškodbe pri delu, zmanjšajo se stroški za odškodninske zahteve in izboljša produktivnost (Skupina IRI Ljubljana, 2014). 3.2 Športna rekreacija na delovnem mestu Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1969 svetovnemu dnevu zdravja namenila temo »Zdravje, delo in produktivnost«, katere glavna sporočila so bila: Zdrav delavec na urejenem delovnem mestu je najbolj produktiven, Zdravje, delo in produktivnost so najpomembnejši dejavniki gospodarskega razvoja in družbenega napredka, Stopnje varovanja življenja, zdravja in delovne zmogljivosti delavcev so merilo, s katerim se v mednarodnem svetu presoja položaj delavskega razreda v neki družbi. Tako bi morala biti skrb za zdravje zaposlenih ena od temeljih prednosti v vsaki delovni organizaciji, saj obstaja tesna povezava med zdravstvenim stanjem in delovno uspešnostjo (Bilban, 2005). Samo dobro načrtovani in ustrezno implementirani ter sistematično spremljani ukrepi za promocijo zdravja na delovnem mestu delovni organizaciji/podjetju prinesejo številne koristi kot so: ekonomske prednosti z manjšo odsotnostjo zaposlenih z dela in zmanjšanjem števila Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. poškodb pri delu, povečana učinkovitost, zadovoljstvo in motivacija zaposlenih, večja kvaliteta produktov in storitev, povečanje ugleda podjetja in zadovoljstvo strank/ odjemalcev (Bilban, 2005). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 4 OBREMENITVE ZAPOSLENIH Obremenitve pri delu izzovejo v telesu odgovor, ki se posledično kaže v obremenjenosti. Pri delu je običajno med obremenitvami in obremenjenostjo ravnovesje, h kateremu nenehno teži sleherni organizem s svojimi organskimi sistemi in podsistemi. V dinamičnem modelu obremenitve in obremenjenosti ima zato največji pomen prav ravnovesje, kar je C. Bernard imenoval homeostaza. V bistvu gre pri delu za psihično in fizično ravnovesje, ki pa se vedno znova rušita in vzpostavljata. Govorimo torej o »fizični homeostazi«, ki se kaže v telesnem ugodju, in o »psihični homeostazi«, za katero so značilni umirjenost, občutek udobja, zadovoljstvo in notranja harmonija. Kot pravi navedeni avtor, zelo velike obremenitve homeostazo porušijo. Odgovor nanje je preobremenjenost, ki se utegne stopnjevati do izčrpanosti in različnih bolezenskih stanj (Hofman, 2012). Obremenitve, ki izzovejo obremenjenost v območju homeostaze lahko trajajo dolgo, obremenitve, ki izzovejo obremenjenost pa le kratek čas. Ti dve stanji je treba ločiti in poznati njune tolerančne meje. Če različni fiziološki in psihološki dražljaji prekoračijo tolerančno mejo oziroma stopnjo prilagoditvenih sposobnosti posameznika, se pojavi preobremenjenost (Hofman, 2012). Pri preobremenjenosti gre v bistvu za destabilizacijo posameznih organskih sistemov in podsistemov, ki jo največkrat povzroči neskladje med delovnimi zahtevami in zmožnostmi oziroma sposobnostmi delavca. V zvezi s tem govorimo o stresu, ki je v sodobnem delovnem procesu zaradi visokih zahtev vsakodnevni pojav. Stres je v bistvu odgovor organizma na različne, največkrat prekomerne obremenitve in zahteve na delovnem mestu. Gre za vrsto reakcij, ki jih izzovejo zunanji in notranji dražljaji, ter za nenehno rušenje in vzpostavljanje notranjega ravnovesja ter ravnovesja z delavčevim mikro okoljem. Individualni odgovori na stres so zelo različni in odvisni od številnih dejavnikov (Hofman, 2012). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 5 TRANSPORTNE NAVADE V SLOVENIJI Aktivni transport se nanaša na vse oblike transporta na človeški pogon. V zadnjih letih se tej besedni zvezi namenja vedno večji pomen, saj lahko z aktivnim transportom promoviramo telesno dejavnost. Še več, aktivni transport je lahko del vsakodnevne fizične aktivnosti, ki naj bi jo posameznik izvajal za ohranjanje zdravja, dobrega in kondicije. Lahko ga izvajamo tudi v kombinaciji z javnimi prevoznimi sredstvi (Djomba, et. al., 2011). 5.1 Vloga delodajalcev pri spodbujanju aktivnega transporta Direktorji in zaposleni na vodilnih položajih malih in velikih podjetij vidijo svojo vlogo pri transportu zaposlenih v službo v zagotovitvi zadostnih parkirnih mest, sama promocija aktivnega prihoda v službo pa nima prednostne vloge. Podjetja lahko pripomorejo z oglaševanjem aktivnega transporta, omogočijo lahko ugoden nakup mesečnih vozovnic za javna prevozna sredstva, primerno infrastrukturo za hojo in kolesarjenje (Djomba, et. al., 2011). V raziskavi, ki je bila izvedena v Avstraliji, mesto Sydney, se je pokazalo, da se sodelujoči, katerih delodajalec spodbuja k aktivnemu transportu, v večjem deležu odločijo za transport, kot tisti, ki ne prejemajo ustrezne spodbude (Djomba, et. al., 2011). 5.2 Pristopi k spodbujanju aktivnega transporta Telesna nedejavnost je drugi najpogostejši rizični faktor za razvoj bolezni v razvitih državah. WHO je posvetila dan zdravja 2002 fizični aktivnosti in zdravju. Slogan tega dne je bil »Move for health«. V Veliki Britaniji so se starši strinjali, da njihovi otroci odidejo peš v šolo v skupinicah po ustaljeni poti. Na različnih točkah pa se jim pridružijo še ostale skupine učencev. Prva izmed šol, ki se je vključila v projekt »Walking bus«, je bila Wheatfield Junior School iz Hertfordshire, kjer se je uporaba avtomobilov za prevoz učencev v šolo zmanjšala za 30%. S takšnim ukrepom so že najmlajše učence navajali k hoji (Djomba, et. al., 2011). Aktivni transport prispeva k ohranjanju čistega okolja in izboljšuje človekovo počutje. Ljudje se v današnjem času tega v vedno večji meri zavedajo, k temu dejstvu pa seveda pripomorejo tudi zdravstvene organizacije s promocijo aktivnega transporta (Djomba, et. al., 2011). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 6 SODOBNO DELA V današnjem času se na delovnem mestu srečujemo z sodobnimi pripomočki, kot so računalnik in druge napredne tehnologije. Prav tako pa nam na delovnem mestu dolgotrajno sedenje, statična drža in neustrezna drža, gledanje v slikovni zaslon, enaki, ponavljajoči se gibi, zmanjšan obseg gibov, slabša mišična moč in koordinacija, motena cirkulacija, slabša živčna prevodnost, povečana napetost posameznih mišičnih skupin, vse to so značilnosti sodobnega dela, ki nam ne uidejo (Koščak Tivadar, 2013). 6.1 Vaje za očesne mišice Kadar imate krajši odmor, se lahko zazrete skozi okno ali v sliko. Oči imejte odprte in jih premikajte navzgor /navzdol iz desnega zgornjega kota v levi spodnji kot in obratno, krožite z njimi v smeri urinega kazalca in v obratni smeri. Vse vaje ponovite še z zaprtimi očmi. Podrgnite dlan ob dlan, tako da ju segrejete, nato roki nežno položite na veki, sprostite oči, mislite pozitivno (Koščak Tivadar, 2013). 6.1.1 Masaža točk okoli oči Palca položite v notranji kot očesne votline, Nadaljujte s kazalci, ki ju položite v majhni vdolbini spodnjega dela očesne votline, Nato položite kazalca na spodnji del očesne votline, Sledi masaža zgornjega dela očesne votline s sredincem od zunanjega očesnega kotička do nosnega korena, Masiranje z jagodicami prstov po sencih, Za konec narahlo pokrijte oči z dlanmi (Koščak Tivadar, 2013). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 6.2 Vaje za čeljustni sklep Zaradi povečane mišične napetosti žvečnih mišic, lahko nastanejo spremembe v čeljustnem sklepu in vratni hrbtenici (in obratno). Stisnite ustnici, napolnite ustno votlino z zrakom in pomikajte zrak levo in desno. Konico jezika postavite na nebo in nežno pihajte (zvok rrrr) (Koščak Tivadar, 2013). 6.3 Vrat in ramenski obroč Pogostejše bolečine v vratu (5., 6. in 7. vretence), rami in roki, kot težave v zgornjem delu vratu, Bolečine v ramenih in rokah, Mravljinčenje v rokah, Nespretnost prstov (stvari padajo iz rok), Neustrezna občutljivost v rokah, Otekanje rok, Tenzijski glavobol (napetosti mišic vratne hrbtenice), Bolečina na rastiščih mišic na lobanji ali pa izžareva v predel glave (Koščak Tivadar, 2013). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Roko naslonite na mizo in podprite čelo, z drugo roko rahlo gnetite vratne mišice in ramenski obroč (Koščak Tivadar, 2013). 6.3.1 Vaje za povečanje gibljivosti v vratu Vzravnajte se, brado potisnite proti hrbtenici, tako da čutite razteg v vratnem delu. Sedite vzravnano, pest postavite pod brado z drugo roko primite vratno hrbtenico tik ob glavi. Počasi potegnite glavo navzdol. Sklenite roki in položite dlani na čelo. Ob izdihu potisnite glavo proti rokam, roki hkrati potiskate nazaj. Vaje ponovite tako da postavite dlani zadaj, na vrhu glave in na obeh straneh (Koščak Tivadar, 2013). 6.4 Ramenski obroč in zgornji ud Velika gibljivosti v ramenskem obroču, Vpliv degenerativnih obolenj, Poškodbe in prekomerna napetost, (rami potegnjeni navzgor in naprej). 6.4.1 Vaje za sprostitev in gibljivost Večkrat na dan zavestno sprostite rami¸ Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Nagnite se vstran ali naprej in nežno zanihajte z roko levo /desno, naprej/nazaj, zakrožite, Dvignite rami navzgor proti ušesom in ju sprostite, Potisnite rami nazaj in naprej, Roko položite pred seboj na mizo. Nagibajte se s trupom, naprej, nazaj, levo, desno in krožite. Izvajajte majhne gibe do bolečin (Koščak Tivadar, 2013). Usedite se stran od mize ali vstanite, napnite trebušne mišice (ne dvigujte rebrnega loka), sklenite roki in prepletite prste, dvignite roki navzgor proti stropu (glava med rokami), na vrhu obrnite dlani proti stropu, počasi spuščajte roki navzdol, ko sta v višini prsi, še dodatno potisnite roki pred sebe, razmaknite lopatici (Koščak Tivadar, 2013). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 6.5 Zapestje in prsti Vadite upogibanje in iztegovanje vseh sklepov v prstih. Upogibanje in iztegovanje zapestja in obračanje ter pokrivanje dlani. Raztezanje (Koščak Tivadar, 2013). Sindrom karpalnega kanala Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Lahko pride do utesnitve živca. Nevtralni položaj Kadar počivamo. Pomaga, če v rokah držimo mehko žogico (Koščak Tivadar, 2013). Skrčeni prsti Postopoma krčimo prste po sklepih, začnemo zgoraj iz iztegnjenega in nadaljujemo s selektivnim krčenjem sklepov (Koščak Tivadar, 2013). 6.5.1 Vaje za zapestje v vseh položajih Vaje za upogibalke zapestja. Prosto ali čez rob mize (Koščak Tivadar, 2013). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Vaje s palcem Počasi drsimo po dlani s palcem navzdol. Približamo palec in mezinec (Koščak Tivadar, 2013). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 6.6 Vaje za dobro drsenje živcev Poglejte čez ramo v dlan. Naredite očala in gibajte levo/desno s trupom. 6.7 Pravilno sedenje Naslon nazaj na oporo stola (nastavljiva opora), sprednji del stola naj bo spuščen in zaobljen, kolena nižja od kolkov, nogi ne prekrižani, Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. teža mora biti enakomerno porazdeljena na obe strani, stopali naj bosta na podlagi ali na podstavku za noge (Koščak Tivadar, 2013). Komolca in rami naj počivata na podlagi, tipkovnica naj bo v višini rok. Miška naj bo na dosegu roke, tako ne bomo, zvijali (rotirali) hrbtenice. Nogi je naj bosta podloženi. Koleni nekoliko nižji od kolkov (Koščak Tivadar, 2013). 6.8 Vaje za prsni in ledveni del hrbta Ob pravilnem sedenju (stoji), napnite trebušne mišice, tako da narahlo uvlečete popek proti hrbtenici in napnite mišice medeničnega dna. Ne dvigujte rebrnega loka, ne spreminjajte položaja hrbtenice, zadržite nekaj sekund in ves čas dihajte. Kočijaški položaj, in dihajte v zadnji del prsnega koša (Koščak Tivadar, 2013). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Vaja za stabilizacijske mišice je tudi če pri sedenju ali stoji, dvignete samo od podlage eno nogo, pri tem se ne nagibajte vstran in ne nagibajte medenice (Koščak Tivadar, 2013). 6.9 Noge Pomembno je, da: Ne sedite predolgo (če je mogoče vsako uro vstanite), Kadar je primerno in mogoče dvignite nogi v višino zadnjice (na stol, manjšo mizico), Ne sedite s prekrižanimi nogami, Poskrbite za primerno telesno težo (Koščak Tivadar, 2013). 6.9.1 Vaje za noge Gibajte s prsti, krčite, stegujte prste. Stopali povlecite navzgor in navzdol, obračajte stopali na ven in noter, krožite s stopali. Gibajte s koleni (sede), z levim stopalom po podlagi zdrsnite naprej, hkrati z desnim stopalom zdrsnite nazaj (hrbtenico obdržite v ravnem položaju) (Koščak Tivadar, 2013). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Med sedenjem ali v stoje močno napnite prednjo stegensko mišico in zadržite nekaj sekund. Stopajte (lahko tudi iz sedečega položaja) izmenoma na prste in na pete (Koščak Tivadar, 2013). Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. 7 LITERATURA Artnik, B., Bajt, M., Bilban, M., & Hlastan-Ribič, C. (2012). Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije, trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Backović Juričan, A., & Janežič, M. (2008). Priporočila za promocijo telesne dejavnosti. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, Center za preprečevanje kroničnih bolezni CINDI. Bilban, M. (2005). Medicina dela. Za študente tehniške varnosti. Ljubljana: ZVD – Zavod za varstvo pri delu. Božič, A. (Marec 2009). Statistični urad Republike Slovenije. Prevzeto 2. April 2014 iz Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji: http://www.stat.si/doc/pub/Zdravje.pdf Dojmba, J. K., Kolar, B., Levstek, A., Mastnak, M., Mršnik, M., Muren, S., in drugi. (2011). Pomen aktivnega transporta v promociji telesne dejavnosti. Ljubljana: Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta. Hofman, D. (2012). Športno rekreativne navade, splošna ocena zdravja in stres na delovnem mestu . Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport. Koščak Tivadar, B. (27. marec 2013). Izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Ljubljana, Ljubljana, Slovenija. Lazar, U. T., Stergar, E. (2014). S promocijo zdravja proti trpinčenju na delovnem mestu. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino delo, prometa in športa. Marušič, A. (2009). Zdravje in kvaliteta življenja. Celje: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«.
© Copyright 2025