1. No category

Paut z gnešnje
na nekdešnjo
Vogrsko
STR. 3
Če stoj štjé
delati, tisti si
najde delo
STR. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
16.
januarja
2014

Leto
XXIV,
št.
3
Cestna povezava Verica – Gornji Senik tudi uradno odprta
10. januarja 2014 sta predsednica Vlade R Slovenije Alenka
Bratušek in predsednik Vlade Madžarske Viktor Orbán
predala namenu cesto med
Gornjim Senikom in Verico,
za katero sta temeljni kamen
položila 17. oktobra 2007, po
skupni seji obeh vlad, takratna
premiera Janez Janša in Ferenc
Gyurcsány. Svečanega odprtja
so se s slovenske strani udeležili tudi ministrica za Slovence v
zamejstvu in po svetu Tina Komel, veleposlanica R Slovenije
v Budimpešti Ksenija Škrilec in
generalni konzul v Monoštru
Dušan Snoj. Madžarsko vlado
sta zastopala tudi ministrica
za razvoj nacionalnega gospodarstva Németh Lászlóné in
pooblaščenec vlade Železne
županije Bertalan Harangozó, ki je v svojem nagovoru
seznanil prisotne z nekaterimi
tehničnimi podatki gradnje ceste. Z izgradnjo 5,1 kilometra
dolgega cestnega odseka Verica ni več »slepo črevo« oziroma
ni več zaprta v kot. Cestna razdalja med krajema se je s 23,6
kilometra zmanjšala na vsega
pet kilometrov. Za investicijo
je bilo, v celoti iz madžarskega
proračuna, namenjenih neto
728,3 milijona forintov. Gradnjo cestne povezave Gornji Senik – Verica je izvedlo podjetje
Swietelsky d.o.o., ki je v okviru
javnega naročila dalo najbolj
ugodno ponudbo.
Slovenska premierka Alenka
Bratušek, ki se je dopoldne v
Slovenskem domu v Monoštru
Novo cestno povezavo sta predala predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek
in predsednik madžarske vlade Viktor Orbán
Množica na prizorišču predaje
srečala s predstavniki Porabskih Slovencev, je v svojem
govoru ob otvoritvi ceste izpostavila naslednje: »Slovence
povezuje veliko stvari: jezik,
kultura, šport in tradicija.
Slovensko narodno skupnost
v Porabju bo od danes naprej povezovala tudi nova
cestna povezava med dvema
vasema, Verico in Gornjim
Senikom. Toda izgradnja
teh nekaj kilometrov pomeni
veliko več. Pomeni izpolnitev
obljube, na katero so Porabski Slovenci čakali vrsto let.
Pomeni dodaten povezovalni dejavnik širše madžarske in slovenske skupnosti
v Porabju in dodatno infrastrukturno vrednost za
hitrejši gospodarski razvoj
Porabja. ... Današnji dogodek tudi simbolično potrjuje
madžarsko pripravljenost,
da prisluhne slovenski narodni skupnosti, ki se je ob
pomoči madžarske države
v preteklih letih uspešno soočala z izzivi in se lahko pohvali s konkretnimi uspehi.
Naj omenim le nekatere, kot
so uspešen prevzem upravljanja obeh dvojezičnih šol v
Porabju s strani Državne slovenske samouprave, uspešno
delovanje Zveze Slovencev
na Madžarskem, podaljšanje dnevnega predvajanja
programa Radia Monošter,
uspešno delovanje časopisa
Porabje in TV-oddaje Utrinki in dosedanjo izgrandnjo
vzorčne kmetije.«
se nadaljuje na 5. strani
2
Porabski koledar 2014
ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE
Čeprav do pisanja tega članka prave zime, z vsaj pol metra snega, še ni bilo, je naslov
za predstavitev Porabskega
koledarja 2014 kar primeren: tu je zima, večeri so
dolgi, letopis Slovencev na
Madžarskem obsežen in vsebinsko pester, kot je to običaj
zadnja leta. Namig: že med
branjem koledarja začnite
brati knjigo Spominke - Spoumenke Bee Baboš Logar in
ne boste razočarani!
Pot do človeka je uvodni
prispevek župnika Lojzeta
Kozarja ml. iz Odranec. Poudarek je na gradnji ceste
med Gornjim Senikom in
Verico (zdaj je že dograjena
in uradno odprta). Cesta,
tudi ta, je zanj nekaj več,
cesta »omogoča prihajanje
in odhajanje. V cesti je nekaj dobrega, pa tudi nekaj
slabega. Po cesti prihajajo
ljudje, ki prinašajo marsikaj novega, dobrega...
Po cesti pa tudi prihajajo
ljudje, ki lahko v mirno
življenje vnašajo nemir,
celo veliko zlo ...« Pot med
Gornjim Senikom in Verico
se je nekoč imenovala mašna pot, po kateri so na Senik
prihajali k sveti maši.
Urednik koledarja Karel Holec je letopis razdelil na več
vsebinskih sklopov, in sicer:
Porabje; Razprave in študije; Piše mladi rod ; Ljudje
in usode; Po dolaj pa brgaj;
Literatura; Za dolge zimske
večere; Cerkev v Porabju
in 2013 v kepaj, kjer je na
134 straneh Biserka Bajzek
s fotografijami predstavila
kroniko dogodkov Zveze Slovencev na Madžarskem in
soorganizatorjev v letu 2013.
V prvem članku razdelka
Porabje piše Geza Bačič o
nastajanju in uveljavljanju
Slovenskega doma. Avtor je
aktivno sodeloval pri gradnji
oziroma že prej, pri razmišljanju o potrebnosti nečesa
podobnega: »Tako sva že v
letih 1995 in 1996 s prija-
teljem Jožetom Hirnökom
sanjarila o potrebnosti
takšnega doma za dejavnost Zveze Slovencev in njenih kulturnih skupin ter
Slovencov, in piše, da pred
ustanovitvijo slovenske samouprave in slovenskega
društva Slovenci v Sombotelu niso niti vedeli drug za
drugega. Leti 1998 in 1999
pomenita vsebinsko prelomnico za Slovence, ki živijo v
županijskem središču in okoliških krajih, kajti od tedaj
pripravljajo različne prireditve in imajo slovensko mašo,
ki je prvič bila 11. junija 1999
v cerkvi svetega Martina.
Uspešno pojejo sombotelske
poslavljamo, v katerem piše
o upokojitvi, predvsem pa
o delu dr. Karla Gadányija,
na zadnje predsednika-namestnika rektorja univerzitetnega centra Savaria, tudi
ustanovitelja in dolgoletnega
vodje slovenske katedre, kjer
se je šolala večina porabskih
učiteljic in učiteljev in drugih izobražencev. Pred ustanovitvijo Zveze Slovencev je
bila slovenska katedra, ob
izobraževnju, tudi za županijsko središče in za Porabje,
pomembna kulturna ustanova, ki je, denimo, organizirala praznovanje slovenskega kulturnega praznika v
Porabju. O obiskih v Porabju
piše Marta Sever, ravnateljica Agica Holec pa opisuje
izkušnje in delo na števanovski osnovni šoli, kjer so
z dvojezičnim poukom začeli
leta 2007.
V Razpravah in študijah
etnologinja
Pomurskega
muzeja Jelka Pšajd opisuje
poroke v Prekmurju: »Poroka kot ena izmed najpo-
Spominčice, sodelujejo s
Cankovo, rojstnim krajem
dr. Avgusta Pavla, organizirajo romanja v Slovenijo,
prizadevajo si za ohranjanje
mateinščine, se družijo v
slovenski cimprači v muzeju na prostem in v svojih
društvenih prostorih. S Sombotelom je povezan tudi članek Erike Glanz Tudi mi se
membnejših prelomnic v
življenjskem krogu človeka
je veljala za obdobje prehoda
mladoporočencev
in zaradi tega so verjeli,
da sta izpostavljena zlim
duhovom.« (Mar nista, op.
avtorja). Kakšno je bilo, kdaj
je bilo najbolj množično in
kakšne posledice je pustilo
Izseljevanje naših pred-
Urednik Porabskega koledarja Karči Holec s sodelavcema Gyöngyi
Bajzek in Lacijem Nemešem
iskala primerno lokacijo v
Monoštru in okolici.« Pripravljenost za pomoč je pokazal župan Károly Bauer, s
slovenske strani pa državni
sekretar dr. Peter Vencelj in
državna sekretarka Mihaela
Logar. Geza Bačič izpostavi:
»Z vztrajnostjo nam je uspelo!« Kdor je spremljal gradnjo, bo pritrdil,
da je bilo občasno potrebno celo več kot
biti - vljudno
vztrajen.
Kdaj
nova
Slovenska
manjšinska
koordinacija Novi Slomak?
postavlja vprašanje
avtor
naslednjega
zapisa, ki zdaj
že pozna okvirni odgovor:
ta mesec se bodo v Ljubljani
poskušali dogovoriti o konkretnih vprašanjih in razčistiti dileme, kako se povezati,
da koristno sodelovanje med
Slovenci iz Avstrije, Italije,
Hrvaške in Madžarske prav
za 10. obletnico ustanovitve
Slomaka ne bo zamrlo.
Marija Kozar predstavlja 15
lejt sombotelske »družine«
Porabje, 16. januarja 2014
nikov v Ameriko, je opisal
Franc Kuzmič.
Prisilni pristanek balona
18. avgusta 1934 je pod naslovom Lebdeča prilika v
Ženavlaj opisal Milan Vincetič; Akoš Dončec piše o
Jožefu Kleklu mlajšem v Ritkarovcih, medtem ko Estera
Pleša predstavlja 9. številko
zbornika soboških upokojencev Shojene poti-Prehojene poti, za katerega je dal
pobudo tudi v Porabju znani
Jože Vild. Objavljena je Vildova pesem v Porabju so dobri
ljudje, ki jo je uglasbil Šanji
Vlaj, in pesem JožetaTernarja Sam na Srebrnon bregi.
Avtorica dveh od treh prispevkov na straneh Piše
mladi rod, je Martina Zakoč. V prvem piše, da je njena najljubša pevka Tanja
Žagar, ki je pela tudi na Gornjem Seniku, drugi zapis pa
je posvečen nogometu. Kako
je bilo v Poletni šoli 2013 v
Ljubljani, sta zapisala Áron
in Eszter Sódor.
V razdelku Ljudje in usode
Irena Kalamar piše o Fridi
Bedek, kuharici pokojnega
župnika Ivana Camplina;
rojstno vas Sakalovci predstavlja Jože Karba; zgodbo
Jurček pa Katica je napisal
Milan Zrinski, Ema Sukič objavlja Staro zgodbo iz leta
1971. Na straneh Po dolaj
pa bragaj Dušan Mukič piše
o avstrijskem Salzburgu: Če
bi srmak Mozart za kugline peneze emo; drugi avtorji
so: Iva Jennie Roš, Nikoletta
Vajda - Nagy, Martina Zakoč,
Irena Pavlič in Vera Gašpar. Na straneh Literatura
objavljajo Milan Vincetič,
Dušan Mukič, Ernest Ružič,
Jože F. Brunec, Aleksander
Ružič, Lojze Kozar ml., Miki
Roš, ki začenja tudi razdelek
Za duge zimske večere. Tu
so avtorji: Marta Sever in
Ema Sukič. Bogato duševno
letovanje v Portorožu pa je
na strani Cerkev v Porabju,
opisala Vera Gašpar.
ERNEST RUŽIČ
3
V Zagrebu je ulica najlepša – 1.
Paut z gnešnje na nekdešnjo Vogrsko
Gda pa gda se leko zgodi, ka
eden padaš en cajt ne pozové
po telefoni svojoga dobroga
padaša. Leko se zgodi, ka drügi
padaš ranč tak ne iške svojoga
staroga tivariša. Gda pa se po
ranč kejpa nej mogla napraviti, vej je sunce na njega več nej
sijalo. Evangeličanska cerkev je
skrivala okinčani krispan, pri
Galeriji pa so oprli veuko drsališče (korcsolyapálya), gde se
Skrb mejmo na soboške rece!
par mejsecaj donk čüjeta, leko
gratajo veuki plani. Če je že
zima tak mila, se leko odlaučita, ka vzemeta paut pod peté pa
se odpelata v šurki svejt.
S svojim padašom sva toga decembra dosta brodila, v šteri
pravec aj obrnéva svoja jadra.
Črna gora je vlejkla, samo ka bi
paut trpela dvajsti vör s cugom
samo tam tá. Prauti Avstriji, v
bogate zahodne rosage sva nej
stejla titi, tak sva skončala, ka
ostaneva med našimi Karpatami. Erdeljsko nas je zvalo kak
stara pripovejst, Slovaška je
nam odperala skrite čüde. Na
konci je donk austo jug, depa
nej Beograd s svojimi kavarnami ali Sarajevo z muslimanskimi törmi, liki Hrvaška, štera
nam je po kulturi tak blüzi pa
donk tak daleč.
Vrejmen je süjo bilau, eške megla se je zdignila, zatok sva za
paut vöodebrala automobil. Moj
padaš z Budimpešte má žlato v
Őrségi, zatok sva se tiste sobote
srečala v vesnici Ispánk, štera je
nej vekša od naši Andovec. Paut
naja je pelala prejk grajnce, gde
smo vidli zidine, štere so zejvale
od praznine. Naš prvi ciu je bila
Murska Sobota, »veuki prekmurski varaš«.
V Soboti je pomalek kmično
grtüvalo. O Hoteli Dobray sva
je drsalo mlado pa staro. Čaren
grafit na bejloj steni je spomino
na nekdešnjo Mursko republiko, sovjetskiva sodaka pa sta že
davnik oslobaudila pomursko
metropolo.
Sunce je eške bogéče posijalo
na visike drejve parka kauli
soboškoga grada, rece v maloj
vodej so s klünom čistile perdje
na perautaj. (Pauleg poštije na
več mejstaj stogi tabla, štera
nam zapovejda: skrb mejmo na
karte -, je bila atmosfera eške
božična. Figure na mali zeleni
bregaj so spominale na narodjenje Odrešenika, štero smo
svetili pred par dnevi. Murske
Sobote pa nega brez Čarde: moj
padaš je prvič v žitki kaušto
prekmursko gibanico, štero so
nama toplo na sto djali. Zalejala
sva go s toplim tejom.
Paut je dale pelala prauti Lendavi, depa nej po avtocesti, liki
po staroj poštiji prejk gorički
vesnic. Tak sva v paukmici vidla
Tešanovce (gde so gnauk svetovno prvenstvo v oranji držali),
Bogojino (štera je dosta boži
slüžabnikov dala Slovenskoj
okroglini) pa dvogezične vesnice sploj pri madžarskoj grajnci.
Vse je bilau že črno (vöra je bila
pet zadvečerka), gda sva prišla
v Lendavo. Pelala sva se prejk
Duge vesi, štera je rejsan duga.
Duga, kak glavna ulica Lendave,
štera je bila razsvetlena z bejdvej
strani. Avto sva parkerala pri biroviji, gda sva pa že redla kejpe
od kulturnoga centra pa gledališča, sva vidla, ka se z ednoga
madžarskoga busa dosta goslarov vöpakiva. Pitala sva, od kec
so, pa dobila odgovor, ka z Budimpešte. Pa šteri ansambel, sva
se čüdivala. »Staučlanski ciganj-
V takšoj zidini vsikši rad ping-pong špila
rece, štere se šetajo!) Gda smo
se povrnauli na parkplac, smo
vidli, ka je renault rejsan edna
najlübši automobilski fabrik
med Slovenci – od šest autonov
je bilau pet takše fajte.
V stolnici svetoga Nikolaja – štero sva iskala na pamet, brezi
ski orkester« - sva čüla. Romski
goslarge so naja pozvali na
večerni koncert, depa se nama
je malo dragi vüdo. (Kisnej v
Zagrebi sva vidla veuke plakate,
ka so ciganjski muzikantke tam
ranč tak gorstaupili. Meli so veuko turo).
V cerkvi, pred šterov stogita kip
vogrskoga krala svetoga Štefana pa slovenskoga püšpeka
Antona Martina Slomška, so
djenau darüvali sveto mešo za
nedužne decé. Boža iža je bila
centrov. (Zrinske najdemo v
modernoj formi tö: na ednoj
steni je Petar Zrinski namalan
kak grafiti.) Bila je nedela, na
poštijaj se je španceralo samo
en par lüdi s svojimi pisami.
Štera je baukša: prekmurska ali medjimurska?
puna, gda sva nutstaupila, so
djenau končali spejvati »Sveto
nauč« v slovenskom geziki. Gda
je lüstvo vö s cerkve prišlo, se je
zvekšoga tö slovenska rejč čüla.
Nad varašom v večernoj tüuči je kralüvo grad. Na poštiji,
štera je pelala na brejg, je ranč
ednoga posvejta nej bilau. Tak
sva mogla iskati paut pa sva en
parkrat zablaudila tö. Od vrkaj
sva poglednila kauli pa vidla, ka
Lendava eške ne spi. Odvandrala sva nazaj v center, od zvüna
na kratko poglednila židauvsko
cerkev, sinagogo pa poiskala
svoj auto. Malo sva šparala,
zatok sva se odpelala nazaj na
Vogrsko v mali penzion.
Zrankoma naja je čakala paut
nazaj do Lendave pa dale na
Hrvaško. Vrejmen je že malo
bole megleno pa žalostno bilau
kak prvi den, depa donk sva
najšla grajnco. Lanjsko leto je
naša južna sausedkinja tö nut
v Evropsko unijo staupila, tak
sva sploj brž prejk meje prišla
(če ne računamo, ka sem ge
pet minut isko pravico v svojoj
palacki).
Nej je minaulo dosta časa, pa
sva že v Čakovci bila, šteri varaš
je center Medjimurske županije.
Ovak ga zovejo »varaš Zrinski«
tö, ka je erična rovačko-vogrska
držina tü mejla ednoga svoji
Porabje, 16. januarja 2014
Grad tak vövidi, kak liki bi kaulivrat kuste stené emo, depa
če poglednemo bliže, se vidi,
ka vekši tau zidauv fali. Na dvoriški grada majo vsefelé stare
kamle, v zidini pa dela županijski muzej.
Gda sva stapala prauti centri
maloga varaša, sva vidla edne
sojé s kejpom pesnika pa sodačkoga prejdnjoga Mikloša Zrinskoga. Pri kipi je bilau dosta
vencov: z vogrskov pa rovačkov
zastalov ranč tak. Malo naprej
pa je stau kip ednoga drügoga
Zrinskoga, starejšoga Miklauša,
šteri je mrau v vogrskom Sigeti
tak, ka je vö na Törke vdaro.
Dale sva najšla sploj lejpo secesijsko zidino, gde je pisalo, ka
je biu center ping-pong zveze v
krajini, gnes pa je sedež sindikata. Iskala sva kavarno, ka bi
nika slatkoga zela. Tretjo paut
se je nama prišikalo, pa sva leko
koštavala krem šnite. Depa mojoma padaši je nej dojšlo: v ednoj trafiki je küpo »medjimursko gibanico« pa gorprišo, ka je
prekmurska dosta baukša.
Za en malo sva se že z autonom
prejk Drave pelala. Naš ciu je
biu Varaždin, prvi varaš na našoj pauti, šteri je več nej k staromi Vogrskomi kralestvi slišo.
(se nadaljuje)
-dm-
4
OD
SLOVENIJE…
Posvet slovenske diplomacije
Slovenska diplomacija mora zagovarjati slovenske interese v
evropskih institucijah, odpirati
vrata slovenskemu gospodarstvu
in krepiti dvo- in večstranske vezi z
državami in mednarodnimi organizacijami, je dejala premierka
Alenka Bratušek.
Predsednica vlade je nagovorila veleposlanike in diplomate,
zbrane na posvetu slovenske
diplomacije na Brdu pri Kranju.
Med drugim je izpostavila, da se
po izvedenih vladnih ukrepih zaupanje mednarodne skupnosti in
trgov v Slovenijo vrača, a da ga je
treba še krepiti. Vnovično zaupanje po njenih besedah dokazuje
tudi padec zahtevanih donosov na
slovenske obveznice, ki pa jih je,
kot je opozorila, treba še znižati.
Slovenija je v preteklosti izgubila
tudi zaupanje državljanov. Graditev ponovnega zaupanja v kredibilnost, učinkovitost, odprtost in
zanimivost slovenske države tako
ostaja tudi v letu 2014 ključna naloga celotne vlade in tistih, ki zastopajo slovensko državo v tujini,
je še dodala Alenka Bratušek. »Ne
glede na vse težave in izzive, ki
so še pred nami, lahko rečem, da
smo na pravi poti, da izgubljeno
zaupanje znova vzpostavimo,« je
poudarila premierka.
Slovensko nebo bodo čuvala
tudi madžarska letala
Madžarska bo okviru Natove
operacije Air Policing prevzela
varovanje in nadzor slovenskega
zračnega prostora s svojimi večnamenskimi lovskimi letali Saab
JAS 39 Gripen. »Madžarske zračne
sile bodo vključene nad ozemljem
Republike Slovenije po podpisu
Sporazuma med Vlado Madžarske
in Vlado Republike Slovenije, ki je
bil usklajen v letu 2013 in ga bosta sklenila ministra za obrambo
obeh držav predvidoma januarja
letos,« so razložili na Ministrstvu
za obrambo Republike Slovenije
(MORS) in dodali, da bo nadzor
nad svojim nebom izvajala Slovenija tudi samostojno s svojimi nadzornimi radarji. Madžarske zračne
sile bodo po pojasnilu MORS-a
nadzor nad slovenskim nebom
izvajale ciklično in izmenoma z
italijanskimi zračnimi silami nad
celotnim ozemljem Slovenije.
Pismo iz Sobote
Pismo
Kratke zgodbe
Eto, nej dugo nazaj me je hčerka pitala, aj njoj pomorem pismo
napisati. Samo sam go z debelim gledo pa go pito, leko, ka je
pisati pozabila? Pa mi je v smeji prajla, ka nej, depa, tou je eške
nigdar nej delala pa ne vej, kak aj začne pa kak aj skonča. Na,
sam si pravo, vözraščeno mlaše ne vej pisma pisati! Po tejm san
malo brodo, kak se tou leko sploj zgodi. Kak? Ja, kak, vej pa
naši mlajši samo na kompjuter znajo pisati, na rokou pa skur
več nej. Kakoli, začnila sva pisti pismo tetici v Merko. Začnila
je z »Daga tetica Berta! Čüla sam …« Dale je nej šlau. Rouka je
nej poslüšala pa bougala glavou. Ka zdaj napravi? Ja, znouva je
trbelo broditi. Pa nej dugo trbelo. Naprej sva vzela njeni mašin
pa je začnila na njega pisati. Boug moj, kak je tou letelo.
»Draga tetica Berta! Čüla san, ka nin za tri mejsece znouva domou prideš, ka žlato pogledneš, ka se znouva srečamo. Ne boj
čemerna, če te nika šken prositi. Že dugo iškem nikšno knigo,
ka mi go trbej za moje študejranje. Vö sam najšla, ka se leko
küpi v tvojom varaši, tam, v sterom se držiš. Knigo je napiso
…..« pa tak naprej pa tak tadale.
Za pet minutov je pismo bilou napisano. Po tejm je znouva paper naprej vzela. Litero po literi, rejč za rečjou je doj s kompjutera na paper spisala. Depa, tou je trpelo dosta, dosta duže.
Rouka več ne pouni pisati, glava toga nema nut v sebe djano.
Depa, dun je pismo bilou napisano. Zdaj je drugi problem grato. Kak zdaj s tejm tadale? Tak mi je bilou, kak bi v šouli mlajše
včiu. Šla sva na pošto. Tam sva küpila kovert. Nut sva paper
djala, doj zakelila pa eške štemplin tö.
»Ka pa zdaj s tejm naj naredin?« me je pitala čerka.
Za rokou sam go prijo, šla sva do tiste žute škatüle pa pismo
nut ličila.
»Ka pa zdaj,« je nej vejdla, ka sva vse vküper zgotouvila.
Gda sva domou šla, me je eške pitala, če de tetica njeno pismo
že gnes večer štejla. Boug moj, ka dela té moderen čas z našimi
mlajšami!? Pomalek, trno pomalek, sam njoj mogo doj davati,
ka de pismo šlou z avtonom, s fligerom pa znouva z autonom,
dokejč poštaš tetici pismo na daum prnese. Tou de vsevküper
trpelo eden cejli teden. Moja nesrečna čerka pa si je brodila,
ka majo na pošti nekšen takšen mašin, ka tetici ena, dva, tri,
pismo v Merko spravi. Ja, kak bi šlou prejk kompjutera, prejk
njegve pošte.
Nin za tri tedne je pismo iz Merke prišlo. Tetica, stara prejk
osemdeset lejt, njoj je nazaj pisala. Tam nut v pismi go je naprej
gemala, zakoj pejneze ta meče za pismo, če se pa leko prejk tej
mali kopjuterov zgučavleta. Tak sta se pri nas vnoči pa v Merki
vodne že zgučavale pa si vsefele doj davale. Ja, knigo dobi, gda
k nam pride pa eške vsefele drugo.
Moderna ženska je ta naša tetica iz Merke, nega kaj prajti.
Miki
Takšne baute nejga
Dva mladiva staupita v edno bauto, gde vsikšefele mlašečo šalo odavajo. Žena pa mauž si cajt vzemeta pa na dugi
gledate šalo. Vidita, ka jestejo babe, takšne, ka se smejejo
ali djaučejo. Majo male künje z mašinami. Onadva se ne
moreta zgučati, ka naj bi küpila, ka bi najbaukše bilau.
Prejdnja baute, mlada ženska, k njima staupi pa pita, ka
bi rada küpila. Žena tomači, ka malo deklično mata pa
je najvekša baja tau, ka sta njiva trno malo doma pa je
dejte navekše sámo doma. Mauž pa pravi, ka se hčerka
več djauče kak se smejé. Rada bi ji küpila takšo šalo, ka bi
se ji radüvala tačas, ka sta nej pri njej.
Bautošica njima pa pravi: »Trno mi je žmetno za vašo
dejte pa ga šanjalivam tö, dapa ges šalo odavam, stariše
nej«.
Vage
Eden bogatec pa eden srmak sta si zgunčala, ka vsikši
keden data nika eden drugoma. Bogatec je dau dvej kili
škipk (sira), srmak pa dvej kili meda. Eden cajt je vse v
redi šlau, dapa bogatec si je nika mislo, pa je v njegvoj
glavej vrelo, ka je on znordjeni. Drugo paut, gda je štjipke
neso pa ma je srmak med dau, ga je doma včasin na vage
dau pa ga je zvago. Meda je samo kilo pa pau bilau. Čemerasti je bejžo k srmaki pa ma je v auči vrgo, ka ga je znoro. Srmak je glavau povisno pa ma je pravo: » S srca mi je
žau pa me je sram, ka se je tak zgodilo. Ges sem srmak,
vi dobro znate. Nejsam mogauči bijo, ka bi si takše drage
vage küpo kak ti. Samo takšne, stere so dva talejra mele
iz pleja, dapa za macline (utež) sem več nej emo pejnez.
Po tistim, ka sem od tebe štjipke daubo, sem ji neso v klejt,
gde so vage visele, v eden talejr sem djau tvoje štjipke, v
drugi talejr pa moj med. Vsigdar je ginau kazalo.«
Bogatca je trno sram gratalo pa je domau bejžo. Srmak je
poštenejši bijo kak on.
Zdravje
Mladi človek dé k doktori pa se tauži, ka se nigdar ne počüti dobro. Doktor ga pita, če nejma apatita ali ne more
spati.
Mladenec etak pravi: »Telko delam kak eden konj, takši
apatit mam kak en vuk, telko pogejm kak eden oroslan
(lev), gda večer pride sem tak trüden kak pes, vnoči pa
spim kak medved pozimi.«
Doktor pa etak: »Dragi moj betežnik, ti takšo zdravje maš,
ka leko stau lejt doživeš«.
E. Sukič
Ne pozabite pogledniti!
WWW.SLOVENCI.HU
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je vsakši torek ob
20.00 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v
13.30 vöri
Porabje, 16. januarja 2014
5
Cestna povezava...
Koncert cerkveni zborov na Gorenjom Seniki
Samo dugšo palico nücamo,
ka leko ojdimo bole
zravnani po svejti
Tau je bijo navuk zgodbe,
s sterov nas je povezovalec
koncerta cerkveni zborov
na Gorenjom Seniki Srečko Kalamar popelo v svejt
božično-novoletni pesmi.
Prej stara ženska, stero
že vse boli pa vse po šti-
cerkvi na Gorenjom Seniki, gde je bilau prvo takšno srečanje 1991. leta. Eno
leto so postistim vönjali,
dapa od 1993. leta se zbori
vsakšo leto srečajo v drugoj
cerkvi na božično-novoletnom koncerti.
Senički cerkveni pevski zbor sv. Cecilije je spopejvo dvej priredbi L.
Bárdosa (Z neba je prišo in O gloriosa Virginum) pod vodstvom
kantora dr. Gáborja Sebestyéna
raj ojdi, se odlauči, ka de
k doktori, steri vse betege
zvrači. Gda od njega pride
že bole vözravnjeno ojdi.
Ka je te čüdežni doktor z
njau napravo? Nika drugo
Na letošnjom koncerti je
zvün dva domanjiva zbora
– Cerkveni pevski zbor sv.
Cecilije pa Mešani pevski
zbor Avgust Pavel – spejvalo šest zborov z gorički
Pečarovski zbor je navzoče razveseliu z zbranim petjem
nej, samo nji je dugšo palico dau, na stero se leko naslanja. Ta palica je za njau
bila vrastvo.
Takšno vrastvo je bilau za
düšo spejvanje cerkveni
pevski zborov z Goričkoga
in Porabja 12. januara v
župnij: bili so iz župnije Pečarovci, Markovci, Gornji
Petrovci, Grad, Dolenci in
Kuzma.
Po pozdravni rečaj Cirila
Koraza, steri je zodužen
za glasbo pri püšpekiji
Murska Sobota, zvün toga
nadaljevanje s 1. strani
Bratuškova je izrazila upanje, da se bodo stvari tudi naprej
reševale z dialogom, da bo imela slovenska skupnost svojega
zagovornika v madžarskem parlanemtu ter da bodo obstajale
slovenske lokalne samouprave v vseh vaseh, tudi v najmanjši,
v Andovcih.
Predsednik madžarske vlade Viktor Orbán je privabil smeh na
obraze, ko je omenil, da se na vladnih sejah z nobeno cesto niso
toliko ukvarjali kot prav s cetno povezavo med Senikom in Verico, skoraj toliko, kot če bi šlo za kakšno avtocesto. Potreba po t.
i. mašni cesti, po kateri so Ritkarovčani hodili k maši na Senik,
se je pojavila že tudi pred sto leti. Potem se je nan jo pozabilo.
Pred enajstimi leti so se naredili za cestno povezavo načrti (tudi
s finančno pomočjo goričkih občin, op. pisca), temeljni kamen
je bil položen leta 2007, potem pa spet nič. »Soočali smo se s
trdovratnimi birokrati, z neživljenjskimi tehničnimi predpisi, spopadali smo se z narobe razlaganimi okoljevarstvenimi predpisi,« je povedal premier Orbán in dodal, da »se je
cesta lahko zgradila le tako, da smo Madžari premagali
sami sebe, premagali smo svoje šibkosti«. Omenil je tudi to,
da je cesta uradno odprta, po njej bomo uradno hodili, toda
zoper njo še zmeraj teče postopek na sodišču. Toda to nikogar
ni oviralo pri tem, da bi se – ko sta predsednica slovenske in
predsednik madžarske vlade prerezala tudi trak – po njej popeljal. Od Verice do Senika ali pa obratno.
Marijana Sukič
pa vodi ešče cerkveni zbor
župnije Gornji Petrovci
in MePZ Avgust Pavel, je
vsakši zbor spopejvo dvej
pesmi, priredbe ljudskih ali
zborovske.
da je tau srečanje bilau na
Gorenjom Seniki prav letos, gda cerkev sveti 75. oblejtnico, ka so jo obnauvili
pa prejkzozidali. Ranč tak
Mešani pevski zbor Avgust
Gyöngyi Bajzek je predstavniki ali zborovodji vsakšoga zbora
predala zahvalno listino. Na kejpi Ciril Kozar, ob njiju domanji
župnik Tibor Tóth
Na konci koncerta, steri je
trpo paudrugo vöro, se je
v imeni organizatora - Slovenske zveze - zavalila sekretarka Gyöngyi Bajzek,
stera je predstavnikom
zborov prejkdala zahvalno
listino, v imeni fare pa domanji župnik Tibor Tóth,
steri je bijo ejkstra veseli,
Pavel, steri je bijo ustanovljeni kak cerkveni zbor ob
tej priliki.
Na konci koncerta so cerkev napunili glasovi ene
najlepše božične pesmi, pesem Sveta nauč, blajžena
nauč, so zbori spopejvali
vküper s poslušalci.
Marijana Sukič
Porabje, 16. januarja 2014
… DO
MADŽARSKE
220 milijonov podpore za 13
manjšin
Na Državnem sekretariatu za verska, civilna in narodnostna vprašanja pri Ministrstvu za človeške vire
(EMMI) so prejšnji teden odločali o
vlogah manjšinskih organizacij in
inštitucij, ki so prispele na razpis
omenjenega ministrstva. V skladu
je bilo razdeljenih 220 milijonov
forintov za 13 manjšin na Madžarskem. 110 milijonov forintov
je namenjenih za redno delovanje
narodnostnih organizacij, inštitucij in društev, 110 milijonov pa za
programe na prodročju kulture
oziroma za negovanje predmetne in duhovne kulture. Za redno
delovanje je dobilo podporo 278
organizacij (povprečno 400 tisoč
forintov), za kulturno dejavnost
je dobilo podporo 563 vlog. Sklad
je namenil 10 milijonov forintov
za izpopolnjevanje narodnostnih
učiteljev, vsoto je razdelil med
sedmimi vlogami. Od slovenskih
organizacij je vlogo za redno delovanje vložila Zveza Slovencev na
Madžarskem, ki je dobila v ta namen dva milijona forintov, za kulturne programe 835 tisoč forintov
(Porabski koledar, CD in Pevski
tabor Šentvid). Državna slovenska
samouprava je prejela za organiziranje borovega gostüvanja 600
tisoč forintov, budimpeštansko
slovensko društvo za tri programe
365 tisoč forintov.
Kdaj bodo volitve na Madžarskem?
Javnost in tudi politika je pričakovala, da bo predsednik države János Áder okrog 6. januarja določil
datum naslednjih parlamentarnih
volitev, ki se na Madžarskem odvijajo vsaka štiri leta. Po veljavnih
predpisih mora predsednik države
najaviti datum volitev največ 90
dni in najmanj 70 dni pred dnevom glasovanja. Pričakovanja so
bila delno upravičena, kajti provladni politični krogi so že lani
govorili o tem, da je predvideni
datum za volitve 7. april 2014. Če
bi se predsednik Áder odločil za ta
termin, ima za najavo še kakšnih
20 dni časa. Če bo to možnost izkoristil, bo pred letošnjimi volitvami
kratka kampanja, kar si – po lastni
izjavi – želi tudi predsednik Áder.
6
Če stoj štjé delati, tisti si najde delo
Joži Ropoš iz Števanovec je tak zvali ka farkaš klapač, za
vönavčani tišlar, dapa delo tiste sem največ štilov delo.«
je že skur vse, ka ranč trbelo - Te velke štijle si z rokauv
ali gde si je slüžbo najšo. V delo?
kosavno fabriki je kak kovač »Nej, lejs je že vösteseni bijo,
delo, dapa prau je gvant tö v samo te bükovi lejs smo najpralnici. Ka se je mena naj- prvin tri lejta v vodej močali.
bola vidlo, je tau, ka je solda- Od tauga so taši ocavni gračijo v sausednoj vesi dolazas- tali pa so se nej trli. Te bükvi
lüžo, na Soli.
Dja njega dobro
poznam že od
mladi lejt naprej. On je vsigdar aktiven biu,
dugo lejt je špilo
nogomet pa biu
član prostovolnega gasilskega
društva v Števanovci. Zdaj si je
tašo delo najšo,
kama vsigdar
samo vnoči trbej delat odti.
Tak ka zdaj je
tak kak sova,
vnoči je aktiven,
Joži Ropoš zdaj dela pri firmi Dometal
vodne pa spi.
- Joži, zaka si
se ti za tišlara vönavčo, od- so taše bile kak djedra, tam
kec si daubo volau za tau? je vejke nej smejlo biti, zato
»Dja sem se zato za tišlara ka ovak bi štijo včasin počo.
včijo, ka je moj oča taši moj- Šest lejt sem tam delo, pa te
ster biu za vse. On je strejo čas sem sploj dosta štilov nadelo, pokrivo, grable redo pravo. Pred tejm, kak sem
pa ka je trbelo po vesi, vse je že pravo, deset lejt sem pa
napravo. Gda sem mali bijo, kak kovač delo, od osemdja sem njema dosta poma- desetdrügoga leta. Tau je tö
go, bilau, ka sva lesene vile nej bilau leko delo, zato ka
redla. Tak sva ogenj nala- pet, šest kil žmetno žrdjavo
gala, pa segrejvala, ka eden želejzge sem vövlačo iz peči,
drugoga sva nej vidla. Nama ka je vse bejlo bilau od ice. S
je nej trbelo kaditi, zato ka toga železdja so delali za solsva müva zavole dima v sebe dačijo potače za goseničare
potegnila. Tak se mi je te tau pa dosta vse drügoga. V zimi
povidlo pa sem se za tišlara je tam dobro bilau delati,
vönavčo.«
dapa v leti si se vužgo od ice.
- Delo si kak tišlar?
Ta je teba nej trbelo sau ne»Te včasin nej, zato ka v ko- sti, če si paradajs djo, zato ka
savno fabriki sem najprvin gvant ti je vse bejli bijo kak
delo kak kovač pa samo po- si švico.«
tistim kak tišlar.«
- Kak si tau leko vözdržo?
- Ka je v kosavnoj fabriki »Če je mujs, te vse leko vözdreden tišlar za delo emo?
žiš, dapa med tistimi že sploj
»Dosta dela je bilau tam za dosta ne živi, šteri so tam
tišlare, zato ka v klapače delali. Vejš, ka tisti dim, vrosem štila (ročaje) delo. Pa čina sta nej na hasek bila, pa
nej samo za male klapače, ranč tak očam je tö nej doliki v tiste velke, šteri so se bro bilau, pa vüjam tisti ro-
gat. Dobro, dja ešče zato ka
škem, tisto čüjem, tak sem
kak pokojni Šebdjan.«
- Gda si v kosavnoj fabriki
delo kak kovač, te čas si za
sodaka rukivo. Nej ti je žau
za tiste dvej lejte, ka si tam
biu?
»Če človek tak nazaj brodi, bilau je lejpo pa bilau je
lagvo tü. Te je nej tak fajn
bilau, dapa če človek tak nazaj misli, te se že tej spomini
olepšajo. Dja sem srečo emo,
zato ka sem na Soli slüžo, pa
tau je mena skrak bilau. Dja
sem dostakrat domau prišo,
bilau ešče tak, ka s konjom.
Ali bilau tak, ka s tovornjakom so me domau pripelali.
Gnauk, gda je doma žetva
bila, je moja mati telefonerala, če bi me nej domau pistili.
Dja sem te ranč na straži bijo,
pa kak stojim pri sojej, gnauk
samo telefon mi scinga. Brž
ga gora vzemen pa sem skur
nej na rit spadno, mati mi
pravi prejk telefona, ka me je
prejdjen domau püsto. Dapa
ovak sem tü üšo, gda sem
fraj biu. Bilau je tak, ka v paunauči prejk andovske gošče
sem üšo, tam kak je Črna
mlaka. Dja, gda sem sodak
biu, sem odo kak eden gospaud, zato ka sem dja nej v
uniformi odo, liki v civilnom
gvanti. Tau pa zato bilau, aj
me na avtobusi pa na pauti
ne spoznajo, ka sem sodak.
Tak ka je lejpo bilau, dobro
bilau, dapa dvej lejti je dojšlo. Dapa po pravici, dja bi
nej mogo biti graničar, zato
ka sem v rodbini emo tašoga, steri je petdesetšestoga
leta odišo iz rosaga. Za volo
tauga so dostakrat policaji
domau k nam prišli, ali v
slüžbo, pa so spitavali vse
fele. Leko povejm, ka sem
pod kontrolov bejo. Vedli so
vsakši minut, ka gde sem pa
ka delam. Dapa vidli so, ka
se dobro ponašam (obnašam) pa nedo meli nevolé z
menov, tak sem te leko graničar grato.«
- Gda si dvej lejte dolazas-
lüžo, te si nazaj üšo v kosavno fabriko delat?
»Dja, če tak gledamo, tri lejta
sem bijo sodak, zato ka 84.
leta sem rutjivo, te 85 pa 86
sem dolazaslüžo. Dobro, tau
sta dvej lejte, samo te se več
vidi, če številke gledamo. Po
sodačkom sem malo ešče v
telko dela, pa dja sem bijo
slejdjen moški, sto je taprišo.
Dapa pa sem srečo emo, zato
ka sem pa nazaj prišo k Domitera, pa zdaj tam delam
kak varnostnik. Leko, ka so
name večkrat taposlali, dapa
dja sem si vsigdar najšo delo,
zato ka dja tau pravim, če
stoj stjé delati,
tisti si delo vsigdar najde.«
- Ka maš za
delo?
- Dja furt vnoči
delam pa skrb
mam fabriko,
tau je mojo
delo.
Skrb
mam na ogenj,
centralno peč
vözakapčim
večer, zazranka
pa nazaj nutra,
aj segrejva. Nej
se trbej pretrgati, dapa zato
itak cejlo nauč
Mladi sodak, steri je soldačijo
moraš gor biti.
slüžo v sausednjoj vesi
Dapa mena se
kosavnoj fabriki delo, poti- tau vidi, telko novin pa knjig
stim sem pa k Domitera, k sem ešče nikdar nej taprešto
Föjtja üšo delat, ta firma je kak zdaj te čas, ka tam deDometal d.o.o bila. Tam sem lam. Zazranka domau prinarate brüso za ventile, dapa dem, te spat dem, dje tak ka
mena je tau nej bilau dobro, dvej, tri vöre, dapa dje tak,
zato ka tisti pra mi je vse na ka osem tö. Mati mi doma
plüča üšo, zavolo tauga za kaj sküja, pa te tisto nesem
tri lejta sem inan üšo delat. s seuv, zato ka klobasi pa
Tak sem te prišo v fabriko, de mesau mi je že više prišlo.
za avtogumije so draut dela- Dja sem zdaj tak kak sova,
li, gde sem devet lejt delo. večer sem gor, vodne pa
Samo te prišla ta gospodar- spim, dapa mena se tau vidi.
ska kriza pa sem dja brezi V soboto pa v nedelo te tak
dela austo. Dapa nejsem se tau delam pa ta dem, kama
žaurgo, v Avstrijo sem üšo štjem. Dapa dosta vse tak
djaboke brat pa sem baukše nega, nej tak kak prvin, gda
slüžo kak gdekoli. Potejm si nogomet špilo ali gledo ali
sem tü doma v vesi na ob- z gasilci smo kama šli. Mena
čini delo, dobra pau leta, pa fali kak nogomet, tak gasilte tak sem v pralnici daubo sko društvo, vse je nika dodelo. Nej je bilau lagvo delo, laprišlo. Lüstvo se več indrik
gvant sem nutraklau v pral- ne more srečati, če v cerkev
ni stroj pa sem samo gumbe dé ali v krčmau, pa tau je velklačo. Tak ka leko povejm, ka baja. Vsakši samo doma
ka več gvanta sem vözepro sedi pred televizijov ali pred
v tom časi kak stera koli računalnikom, pa sploj se ne
vertinja v cejlom življenji. drüžimo več.«
Samo za dvej lete se tam tö
Karči Holec
vöprišo zato, ka nej bilau več
Porabje, 16. januarja 2014
7
DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ
Potač ali pa biciklin, če škete,
je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö
leko pelata koulakvrat. Tretji
že bole žmetno kcuj k dvema
sede. Najboukše je gé, ka
skrak njega dé. Tak je mali
Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta
sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini.
Mali Lajči je glejdo, gda se
Barbara prpela na svoji dvej
potačaj. Zar de po staroj šegi
gvüšno Sini sejdo. Čako je,
čako pa se včako. Depa, Barbara je pejški prišla. Pa zar
za njou Sini tö. Na dvouri
njemi je vöovadila, zakoj je
tou tak gé.
»Mama je trno čemerna.
Ka pa ge morem, če me je
leranca ranč tisto pitala, ka
sam nej vedla. Aj bi me tisto
pitala, ka sam se včila, nej pa
nika cejlak drugoga. Zdaj pa
cejli keden ne smejm na biciklin sesti. Ata njoj je pravo, aj
mlašé veseldje ma. Mama pa
nej pa nej pa nej! Štraf mora
biti, je prajla. Aj se bole vči,
pa de po tejm vse po starom,
je eške prajla. Tak zdaj pejški
moram ojdti,« je nej vejdla,
aj se djouče, čemeri ali pa
kaj drugoga.
»Ge skur cejli žitek pejški
ojdim,« go je škeu trauštati
mali Lajči. »Demo vküper
pa pomalek gor prideš, ka je
tou tö leko dobro gé. Demo
v bauto. Mama mi je pejneze
dala, ka olaj pa krüj küpim.«
Pa so šli. Šli so trgé pari noug,
ka do baute pridejo. Gda človek tak ojdi, dosta časa ma,
ka si leko kaj tapovej. Trgé
Trgé pari noug
pari noug so si dosta meli za
povedati. Najprva so se na
mosti prejk potoka stavili.
Sini je začno od rib gučati.
»Meni je moj ata pravo, ka
so v našom potoki najvekše
ribe, ka v potoki leko zrastejo. Pa je eške pravo, ka je
un do toga mau najvejkšo
zgrabo. Depa, tou je že dugo,
dugo nazaj bilou. «
»Tou pa ne more biti istina!
Meni je moj ata gučo, ka je
un najvekšo zgrabo. Tou je
gvüšno istina gé, ka moj ata
ne laža,« se je na prstaj zdigavala Barbara.
Po tejm sta se začnola eden
na drugoga koriti, od steroga ata laža. Mali Lajči je tou
brž dola stavo.
»Rudi nouvo deklo ma!«
Več so nikoga ribe nej brigale. Gledali so Rudiva, kak
žene svojo nouvo deklo.
Držo go je prejk rame, una
pa ga je samo li gledala. Po-
malek so ojdli za njima.
»Demo tadale! Leko mo vidli,
kak se küšneta,« so Siniji sijale oči.
Vcejlak tiüma so šli za Rudijom pa njegvo nouvo deklo.
Ojdli so, ojdli, dokejč sta nej
prišla do autobusa. Gor na
njega sta šla, depa, küšnola
sta se nej. Tam prejk poštije
so starejši pojdje labdo naganjali es pa ta. Doj so se
vseli pa gledali, ka vejo, če
sploj kaj pounijo. Barbari se
je najbole vido golman, Sinji
eden nej, mali Lajči pa je po
svoje kričo:
»Gu-sti, Gu-sti, Gu-sti!«
Nin za dvej vöri so zgotouvili pa raznok odišli. Trgé
pari noug so nej vedli, kama
tadale. So nej vedli, dokejč je
nej Barbari nikaj vcejlak nouvoga na pamet prišlo.
»Demo k meni! Ja, pri meni
doma si leko stare gumine
od autona potačkamo!«
Pa so šli k Barbari. Mali Gusti je nej velko volo emo tou
delati, depa, dun je tam biu.
Sini pa Barbara sta si potačkala gumi, mali Gusti pa je
njeni biciklin vpamet vzeu.
Tam nin je edno coto najšo
pa ga začno pucati. Lepou
pomalek je najprva kormanj
doj zbriso, po tejm šarvedője
(blatnike), pa vse do kraja.
Gda se je cejli svejto, je pravo:
»Barbara, zdaj de te najbole
čisti čako, ka té keden mine.
Dem ge zdaj domou.«
Mali Gusti je domou prišo.
Mama ga gleda, nin nika v
rokaj nema. Na bauto je vcejlak tapozabo.
»Vidiš, mama, tak je tou, če
pejški po svejti ojdiš. Z vsikšim stopajom si bole pozabléni,« se je zagno ta do baute,
depa, že je zaprejta bila.
Miki Roš
Na števanovski šoli je bilo pestro tudi ob koncu leta
Na dvojezični šoli v Števanovcih smo se že na sredini novembra začeli pripravljati na
adventne in božične prazni-
hodili »kokodakat« na Licijo
in kako so hodili »po betlehemi« (božični koledniki).
Zapeli so tudi lepe, za ta čas
K hiši so prišli betlehemeške, božični koledniki
ke. Od slovenske narodnostne
samouprave iz Budimpešte so
nas poklicali in povabili, naj
učenci iz Porabja pripravijo
program in predstavijo stare
navade in šege pred božičem.
Slovenski program sta pripravila učitelj Laci Domjan in
učiteljica Eva Kukor. Učenci
so predstavili, kako so nekoč
primerne pesmi in z njimi
olepšali predbožični čas vsem
gledalcem. (O tem je napisal
v eni od prejšnjih številk lep
članek Jože Karba.)
5. decembra so najmanjši in
tudi malo večji otroci nestrpno pričakovali Miklavža, ki
jim je prinesel darila. Miklavža so pozdravili s slovenskimi
in madžarskimi pesmimi.
Potem smo se že pripravljali
na enega najlepših praznikov. Božično prireditev na
šoli smo imeli 21. decembra
v kulturnem domu, ki se je
napolnil s starši in starimi
starši. Program je trajal približno eno uro, vsi učenci so
nastopali. Predstavili so igro
o deklici, ki je prodajala vžigalice, toda nobeden jih ni hotel
kupiti. Bilo je to na večer pred
božičem. Bilo je zelo mrzlo in
deklica se je grela z vžigalicami. Na koncu je zagledala svojo babico, ki je prišla ponjo in
jo odpeljala s sabo v nebesa, v
drugačni svet.
Med dramsko igro je vsak
razred predstavil svoj božični
program. Peli in recitirali so
božične in zimske pesmi v slovenskem in madžarskem jeziku. Angelčki so plesali, tudi
moderni ples smo videli na
odru. Program je bil zelo lep,
starše je ogrel pri srcih. Otroci
so prinesli mir in ljubezen v
dvorano.
Nastopi so se nadaljevali v nedeljo dopoldne po sveti maši,
ko so v vasi imeli vaški božič,
na katerem so nastopili tudi
naši učenci. Popoldne so pa
nastopili na Verici, kjer so
tudi imeli božično prireditev
in srečanje starejših občanov.
in učiteljem za delo in za pripravljanje programov.
Veliko prireditev in nastopov
imamo v enem šolskem letu,
ki jih pripravljamo v obeh jezikih. Pred očmi imamo, ne
pozabimo, da smo dvojezična
šola. Programe organizira-
Angelčki na odru
24. decembra ponoči pri sveti
maši so naši šolarji predstavili lepe slovenske in madžarske pesmi. Hvala vsem
organizacijam, samoupravi
za vabila in hvala učiteljicam
Porabje, 16. januarja 2014
mo za starše, stare starše in
za vaške ljudi. Leto 2013 smo
zaključili s pestrim dogajanjem, po zimskih počitnicah
smo z novimi močmi začeli
novo leto.
Agica Holec, ravnateljica
PETEK, 17.01.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO
JUTRO, POROČILA, 10.35 FIRBCOLOGI,
ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA NANIZANKA,
11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB,
POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45
ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.50 MOJA SOBA: HANA, RESNIČNOSTNA
ODDAJA, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.45 DOBRA URA,
17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35
ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA: NA VLAKU, SLOV. NAD., 20.30
NOČ MODRIJANOV 2013, 1. DEL, POSNETEK KONCERTA, 22.00 ODMEVI,
VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? =
SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL
PETEK, 17.01.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE
IN MLADE, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI
POKAL, 11.30 DOBRA URA, 12.50 DOBRO JUTRO, 13.50 ALPSKO SMUČANJE
- SVETOVNI POKAL, 14.50 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.30 SKRIVNOSTI
GLASBE: ODVISNOST IN TIŠINA, DOK. SER., 16.55 PRILETNI PARAZIT
ALI KDO JE MARKO BRECELJ?, DOK. FILM, 17.55 ROKOMET - EVROPSKO
PRVENSTVO (M): HRVAŠKA : ŠVEDSKA, 19.30 KNJIGA MENE BRIGA:
ERNEST MANDEL: POMEN DRUGE SVETOVNE VOJNE, 19.55 UMETNOSTNO
DRSANJE - EVROPSKO PRVENSTVO, 21.55 SODOBNA DRUŽINA, AMERIŠKA
NANIZANKA, 22.15 URA, ANG. NAD., 23.15 GOSTITELJ, JUŽNO-KOREJSKI
FILM, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 18.01.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ODDAJA ZA OTROKE, 7.05 MARTINA
IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.15 BINE, ODDAJA ZA
GLUHONEME, 7.55 ZVITI ČRVIČKI, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
KULTURNI BRLOG, 8.25 ŽIVALSKE ZGODBE: GOLOBI POŠTARJI, 8.30 RIBIČ
PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25
HANNAH, DEKLE V ČOLNU, DOK. FILM, 9.40 BIZGECI, RIS., 9.45 MALE SIVE
CELICE, 10.30 INFODROM, 10.50 RESNIČNA ZGODBA O OBUTEM MAČKU,
FR. FILM, 12.10 ŽUPANČIČ - ZAJC - KOSOVEL, ODPETA POEZIJA, 12.20 MOJA
SOBA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 15.15
SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 KERAMIKA IZ ČASA RIMLJANOV, DOK. ODD.,
16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU,
17.40 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS.,
19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 BOB LETA 2013, PRENOS
IZ SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA MARIBOR, 21.30 ŽIVLJENJA
TOMAŽA KAJZERJA, SLOV. NAN., 22.20 POROČILA, 22.50 SVET BREZ
KONCA: VITEZ, KOPR. NADALJEVANKA, 23.35 OZARE, 23.40 DNEVNIK,
UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL
SOBOTA, 18.01.2014, II. SPORED TVS
7.15 SLOVENCI V ITALIJI, 8.15 PLATFORMA, 8.45 OSMI DAN, 9.15 POSEBNA
PONUDBA, 9.40 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPOTNA ODDAJA, 10.20
ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL,
12.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.40 DESKANJE - SVETOVNI
POKAL (M IN Ž), 15.45 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.15 NORDIJSKO
SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 19.00 UMETNOSTNO DRSANJE - EVROPSKO
PRVENSTVO, 21.00 SIVI KAMION RDEČE BARVE, KOPRODUKCIJSKI FILM,
22.40 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 23.35 ZABAVNI KANAL
***
NEDELJA, 19.01.2014, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: JOAN MIRÓ: FIGURA, 10.15 DARILO
ZA SELIMA, RIS. FILM, 10.45 SLEDI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA,
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NOČ MODRIJANOV
2013, 1. DEL, 14.45 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 15.15 IZGUBLJENO
KRALJESTVO ATLANTIDA, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15
LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - CIGANČKOVA VIOLINA IN
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
CIGANSKA KRI Z OTOM PESTNERJEM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA,
VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST: 16. DEL: MI IN ONI, DAN. NAD., 21.00 INTERVJU, 21.55 VILLAGE
FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.10 VDIH DRUGEGA, DOK. ODD., 22.40 POROČILA, 23.10
SLOVENSKI MAGAZIN, 23.35 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV
V ITALIJI, 0.55 INFO-KANAL
NEDELJA, 19.01.2014, II. SPORED TVS
7.40 GLOBUS, 8.10 TURBULENCA, 8.40 GLASBENA MATINEJA: POTUJOČA MUZIKA 2013: KONCERT
ZDRUŽENIH MLADINSKIH ZBOROV SLOVENIJE, 10.05 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.35
ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPOTNA ODDAJA, 13.05 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.55
NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.45 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 18.15 UMETNOSTNO
DRSANJE - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.10 ŠPORTNI IZZIV, 20.55 ROKOMET
- EVROPSKO PRVENSTVO, 22.30 LOJZE SE JE ZBUDIL TAKO, KOT PONAVADI, KRATKI FILM, 22.55 TA
ZAHVALNI DAN, TV-IGRA, 23.50 ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 20.01.2014, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.45 INFODROM, 11.00 MOJA
SOBA: HANA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35
POLNOČNI KLUB: OBRAZI ALKOHOLIZMA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40
TRNOVO ROBIDOVJE: JESENSKA ZGODBA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.30 KULTURNI BRLOG,
KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA,
18.30 INFODROM, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME,
ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE:
IFIGENIJA SIMONOVIĆ, NATAŠA KONC LORENZUTTI, JASMIN B. FRELIH, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA,
23.55 15. FESTIVAL SLOWIND 2013, GLASBENA ODDAJA, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.30 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL
PONEDELJEK, 20.01.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.10 INFODROM, 8.25 MOJA SOBA: HANA, RESNIČNOSTNA ODDAJA,
8.50 OTROŠKI KANAL, 9.35 ZABAVNI KANAL, 11.35 DOBRA URA, 12.55 DOBRO JUTRO, 16.30
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.25 INTERVJU, 18.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 18.35 DOBER
DAN, KOROŠKA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: RACIJA, FRANCOSKI
FILM, 22.00 VERA: VZOREN OTROK, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15
ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 21.01.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.00
KULTURNI BRLOG, 11.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: IZBIRA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10
BINE: DIRIGENT, ODDAJA GLUHONEME, 11.30 HANNAH, DEKLE V ČOLNU, DOK. FILM, 12.15 PISAVE:
IFIGENIJA SIMONOVIĆ, NATAŠA KONC LORENZUTTI, JASMIN B. FRELIH, 13.00 PRVI DNEVNIK,
13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI
IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK: KLICANJE DEŽJA, RIS., 16.10
RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA,
18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA
KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA: TEE TIME, SLOV. NAN., 20.55 MAMA
EVROPA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU,
0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL
TOREK, 21.01.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.05 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.15 OTROŠKI
KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 BOB LETA
2013, POSNETEK IZ SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA MARIBOR, 16.50 GLASNIK, 17.30
MOSTOVI – HIDAK, 18.00 VDIH DRUGEGA, DOK. ODD., 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN.,
19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA UTRIP
SRCA, 20.30 SKRIVNOSTI GLASBE, DOK. SER., 21.00 OPERNE ARIJE, 21.10 TISOČ STVARI, ŠVEDSKI
FILM, 22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.35 ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 22.01.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE,
10.55 PEPI VSE VE O KIPARSTVU, POUČNA NANIZANKA, 11.50 MAMA EVROPA, DOK. FILM, 13.00 PRVI
DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ODDAJA ZA
OTROKE, 15.45 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA,
18.30 INFODROM, 18.35 SVET ŽIVALI, RIS., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA
KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 KRALJICA MONTREUILA, FR. FILM, 21.30 OČI, A LAHKO JAZ
ŠOFIRAM?, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TARČA: UVOD, 23.10 DOSJE:
KOALICIJA SOVRAŠTVA, 0.00 TARČA: POGOVOR O DOSJEJU, 0.50 TURBULENCA, 1.20 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFO-KANAL
SREDA, 22.01.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 OTROŠKI KANAL, 9.20 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35
DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA
- CIGANČKOVA VIOLINA IN CIGANSKA KRI Z OTOM PESTNERJEM, 16.40 GLASNIK, 17.20 EVROPSKI
MAGAZIN, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 19.00 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 PREDSTAVITEV OLIMPIJSKE REPREZENTANCE,
21.00 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 21.30 ŠPORTNI IZZIV, 22.00 BLEŠČICA,
ODDAJA O MODI, 22.30 BOŽJI MOŽJE, FR. FILM, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI
KANAL
***
ČETRTEK, 23.01.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 MALE SIVE CELICE, 11.55 O
ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.20 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 INFORMATIVNA ODDAJA, 14.25
SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BELA, RIS.. 15.50 ADI V
VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA,
17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS.,
18.40 MANJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30
PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30
UGRIZNIMO ZNANOST, DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV
V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL
ČETRTEK, 23.01.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.25
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 EVROPSKI MAGAZIN, 15.40 SLOVENSKI VODNI KROG: SPODNJA
SOČA, DOK. NAN., 16.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.45 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 17.45 TOČKA
PRELOMA, 18.15 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 18.25 TURBULENCA, 19.00 TOČKA, GLASBENA
ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PRED SOČIJEM, DOK. FILM, 20.50 UN SECRET, FR. FILM,
22.30 SKRIVNOST EDWINA DROODA, ANG. NAD., 23.30 USODNA LETA, NEMŠ. SER., 1.10 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL
zveza.hu