1. No category

Dva gasilska
domauva pa
eške več
STR. 3
Kurenti s
Ptuja so
odganjali
zimo v Varaši
STR. 4
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
27.
februarja
2014

Leto
XXIV,
št.
9
Predsednik Borut Pahor sprejel zamejce
ob slovenskem kulturnem prazniku
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 20.
februarja sprejel Slovence iz
Avstrije, Hrvaške, Italije in
Madžarske.
V nagovoru je predsednik
republike izrazil oceno, da je
v zadnjih letih prav na vseh
področjih prišlo do bistvenega napredka pri reševanju
odprtih vprašanj slovenskih
skupnosti v sosednjih državah. Predsednik je mnenja,
da so k temu zagotovo pripomogle politične spremembe in zavedanje, da je meja
največkrat v naših glavah in
da si »nedvomno velja prizadevati za to, da tudi te meje
padejo«, je povedal.
Iz svojih dolgoletnih izkušenj politika je predsednik
Pahor opozoril na spremembo na bolje v načinu skrbi
matične države do manjšin,
v tem smislu, da je postala
bolj zavezana do ohranjanja
slovenstva. »Subjektiviteta
nacionalne skupnosti v zamejstvu je danes v zavesti
matične domovine veliko
bolj prisotna, kot je bila v začetku devetdesetih let, in to
je nedvomno sprememba na
bolje«, je dejal predsednik,
ki je poudaril, da je »skupen
slovenski kulturni prostor
zagotovo okolje, ki že samo
po sebi nudi izjemno priložnost«.
V nadaljevanju so zbrane nagovorili tudi predstavniki slo-
Porabci (z leve: predsednik ZSM Jože Hirnök, vodja RA Slovenska krajina Andreja Kovač,
glavna urednica Porabja Marijana Sukič in generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj) v
družbi predsednika RS Boruta Pahorja (na sredini)
V imenu Porabcev je spregovorila vodja Razvojne agencije Slovenska
krajina Andreja Kovač
venskih manjšin iz sosednjih
držav, ki so predstavili nekaj
pogledov in novosti. Iz Italije
je o večjezičnosti in projektu
Lingua/Jezik, v okviru katerega so v prostorih Sloven-
skega kulturnega doma v
Špetru lani odprli Slovensko
multimedijsko okno SMO,
govorila Bruna Dorboló,
predsednica Inštituta za
slovensko kulturo v Špetru.
Iz Hrvaške je Darko Šonc,
predsednik Zveze slovenskih
društev na Hrvaškem, predstavil pobudo za izdelavo
strategije vključevanja mlajših generacij v slovenska
društva in ogranizacije na
Hrvaškem. Dr. Theodor Domej, strokovni nadzornik
deželnega sveta za Koroško,
je predstavil pomen in uspehe poučevanja slovenščine v
Avstriji.
Iz Porabja je Andreja Kovač,
vodja Razvojne agencije Slovenska krajina, predstavila
delo razvojne agencije, ki
s svojimi projekti pomaga
ohranjati slovensko identiteto v Porabju. »Postavlja
se vprašanje, ali agencija
s svojim delom prispeva
k temu, da se slovenščina
in slovenska kultura ohranita v Porabju? Po mojem
mnenju ja, ker vsi, ki smo
vpleteni v delo agencije,
smo Slovenci, ki vemo in
čutimo, da je bila slovenska beseda, ki smo jo dobili
od staršev, darilo in da je
naša dolžnost, da jo predamo tudi svojim otrokom.
Svojo delo opravljamo v
tem duhu. Pomembno je,
da smo kot manjšinska
skupnost enotni. Delamo
na tem, da se za mlade
Slovence ustvari perspektiva v rojstnem okolju. Seveda je naše delo le delček v
mozaiku, ki ga ustvarjamo
skupaj z Zvezo Slovencev
na Madžarskem, Državno
slovensko samoupravo in
z vsemi našimi inštitucijami. K našim uspehom v
veliki meri prispeva pomoč
matične države, za katero
se zahvaljujemo ter nanjo
računamo tudi v prihodnje,« je povedala Andreja
Kovač, ki je predsednika
Pahorja povabila na obisk v
deželo ob Rabi.
M. Sukič
2
Nekaj pomembnejših obletnic v 2014
KO SO TURKI DOŽIVELI PORAZ
Pobrskal sem po računalniški dokumentaciji in nabral
nekaj letnic, ki so zaznamovale ali še bodo, pomembne
obletnice, ki same po sebi
sicer to niso, če jim znamo
vdihniti vsebino, potlej je
podoba drugačna in pridobi na vrednosti tudi v letu
2014. V prvi vrsti so me
zanimale obletnice, ki se
tičejo Slovencev na Madžarskem, zlasti v Porabju,
potlej obletnice, ki govorijo
o sodelovanju med Slovenijo ter Železno in Zalsko
županijo, pa nekatere obletnice, povezane s Slovenci
na avstrijskem Štajerskem,
s katerimi že vrsto let sodelujejo Slovenci na Madžarskem. Zakaj omenjati in počastiti, proslaviti obletnico?
Res, sama po sebi obletnica
ne pomeni skoraj nič, če jo
povežemo z dogodkom, na
katerem z naklonjenostjo
in tudi s kritično mislijo pogledamo v preteklost, ter
opomnimo, kaj moramo
storiti in celo kdaj, potlej
obletnica dobi pomen in ni
zgolj sama sebi namen.
Ena pomembnejših obletnic bo 10-letnica vstopa Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo. Časi evforije,
kaj vse bo članstvo prineslo
novim članicam, so bolj ali
manj zbledeli, vendar je nekaj blišča ob dosedanjih rezultatih še ostalo. Evroskeptiki, ki jih tudi ne manjka,
bi sicer rekli, da blišča že
zdavnaj ni več, medtem ko
realni ocenjevalci najdevajo tudi koristi za članice.
Nekoliko podrobnejša analiza delovanja EU in koristi
bi sicer navrgla kopico pripomb, toda dejstva govorijo, da nekaterih domačih in
čezmejnih razvojnih programov brez denarja iz evropskih skladov ne bi uspeli
izpeljati. Tudi v Porabju in v
sodelovanju Porabja in Goričkega. Tak primer je čezmejni projekt Upkač.
Skupna obletnica bo tudi v
aprilu, ko bo minilo deset
let, odkar je bila ustanovljena Slovenska manjšinska
koordinacija, na kratko Slo-
močno narasla. Tisoče Turkov je utonilo, ko so se poizkušali rešiti na drugo stran,
več kot 10 tisoč pa jih je
obležalo na bojnem polju.
Modinci-Mogersdorf, kjer je bil leta 1969 prvi mednarodni
kulturno-zgodovinski simpozij, z udeležbo politikov in
zgodovinarjev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije, v spomin na
poraz Turkov v dolini Rabe leta 1664
mak. Obletnica je aktualna
že zaradi tega, ker je Slomak po šestih, sedmih letih
začel ugašati in šele letos je,
kot sproti poročamo v Porabju, začel dihati na novo.
Dobro pri tem je, da so Slomakov pomen zaznali v
vseh krovnih organizacijah
Slovencev v Avstriji, Italiji,
na Hrvaškem in Madžarskem, pomoč je zagotovila
tudi Slovenija. Naslednja,
že vsebinska seja naj bi bila
marca, je zagotovila koordinatorka Suzanne Weitlaner.
Letos bo okrogla obletnica
bitke med Turki in krščansko vojsko pri Monoštru, ki
se je začela 1. avgusta 1664.
Kljub številčni premoči so
bili Turki v dolini Rabe poraženi in zaustavljeni na
poti proti Dunaju. Turška
vojska je prišla do Rabe 26.
julija. Nasproti se ji je postavil grof Montecuccoli s
svojo združeno »evropsko
armado«, ki je bila kar petkrat manjša od turške vojske. Bitka je bila odločena,
piše v zgodvinskih zapisih,
v uri in pol, ko so krščanske
čete potisnile Turke v reko
Rabo, ki je zaradi dežja bila
Turki so izgubili več kot 16
tisoč vojakov združene »evropske čete« pa nekaj več
kot 2 tisoč mož. Na bitko s
Turki se najvezuje tudi obletnica kulturno-zgodovinskega simpozija Modinci,
tični del, ki so se ga poleg
zgodovinarjev udeleževali
politiki iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. Ko je bila
gostiteljica zgodovinarjev
Avstrija, se je otvoritve najpogosteje udeležil zvezni
kancler. Zgodovinarji so
obravnavali skupno temo,
se udeleževali kulturnih
dogodkov, izhajali so večjezični zborniki, v katerih
so objavljali uvodne besede
politikov, med njimi, denimo, znanega slovenskega
diplomata, Prekmurca Rudija Čačinoviča, in referate.
Simpozij Modinci je bil lani
na Hrvaškem, zelo verjetno
bo letošnji v Modincih-Mogersdorfu, kjer se je začel in
kjer je bila tudi zmagovita
bitka s Turki, na kar opozarja več kot deset metrov
visok, daleč viden križ na
vrhu hriba.
Nekaj pomembnih dogodkov je bilo tudi med Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Izhajati je začela
Signal in knjige iz Literarne in Znanstvene zbirke Pavlove hiše v
Potrni-Laafeldu
ki so ga prvič organizirali
leta 1969, torej pred petinštiridesetimi leti in nanj povabili zgodovinarje iz Slovenije in Madžarske, nekaj
desetletij pozneje pa tudi
s Hrvaške in še nekaterih
držav, s čimer je nekoliko
izgubil na prvotni zamisli o
sodelovanju strokovnjakov
treh držav. Vrsto let je imel
na simpoziju poudarek
tudi uvodni, aktualno-poli-
publikacija Signal, najprej s
članki, napisanimi v slovenskem ali nemškem jeziku in
povzetki v drugem jeziku,
po novem je publikacija dosledno dvojezična. Signal je
doživel podoben razvoj kot
Slovenski oziroma Porabski
koledar. Začetek je bil skromen, okoli trideset strani,
zdaj desetkrat več, prek 300
strani. Tematika zajema
politiko, kulturo in posebej
Porabje, 27. februarja 2014
zgodovinsko dogajanje ob
nekdanji jugoslovanskoavstrijski meji, zdaj popolnoma odprti, kar je pri
mnogih nemško govorečih
Avstrijcih pregnalo zgodovinske predsodke in vzpodbudilo učenje slovenščine,
jezika sosedov, tako v šolah
kot na tečajih v Pavlovi hiši
v Potrni, kulturnem domu,
povezanem s Prekmurjem,
Porabjem in Slovenci v
Sombotelu. Signal je ob Literarni in znanstveni zbirki
pomemben tudi zato, ker
štajerski Slovenci svojega
časopisa nimajo, »gostujejo« v TV oddaji Dober dan,
Koroška! in v celovškem
radiu Agora. Manj pogosto
je omenjano, da so štajerski
Slovenci dobili pred desetimi leti polnopravnega člana v manjšinskem sosvetu
pri zveznem kanclerju na
Dunaju, kar je pomenilo,
da so postali tudi politično enakopravni s Slovenci
na Koroškem in Hrvati na
Gradiščanskem. Član gremija, ki vsebinsko zadnje
čase miruje, ukvarja se le
z razdeljevanjem subvencij
za financiranje manjšin, je
postal Branko Lenart, sicer
dolgoletni predsednik KD
člen 7.
O desetletnici vselitve v
nove prostore Pokrajinske
in študijske knjižnice smo
že pisali, zato omenimo odprtje treh pomembnih ustanov za prekmurske Madžare, in sicer so v Lendavi po
večletnih zapletih pred desetimi leti odprli Gledališko
in koncertno dvorano, ki
se je s programi prireditev
uveljavila med Madžari in
Slovenci; odprli so kulturni
Center Bánffy in prostore
RTV centra, v katerem pripravljajo slovensko - madžarski TV program in celodnevni radijski program v
madžarskem jeziku.
ERNEST RUŽIČ
3
Dva gasilska domauva pa eške več
Če človek gnesneden kauli - je povödo Andraš Dončec
centra Verice odi, leko nej pa dale gučo: »Pri gasilskom
daleč od krčmé včasik na pa- domi mo napravili igrišče,
met vzeme, ka na ednoj zidini vejpa en par mali mlajšov
delavci sploj veuko delo majo. eške geste vu vesi. K nam pa
Opitali smo župana vesnice pride dosta držin z mlajšaAndraša Dončeca, ka pa za- mi, po ednom tali turisti po
koj obnavlajo.
»Mamo edno Drüštvo za
ves
Verica-Ritkarovci,
štero se je zglasilo na Leader natečaj (pályázat),
ka bi gorobnauvilo zidine v vesnici. Dobilo je
10 miljaunov forintov, s
toga mo v red vzeli gasilski dom na Verici, cintor
v Ritkarovci pa mo eške
v centri napravili edno
igrišče za mlajše (játszótér)« - nam je raztomačo
veriški župan pa dale gučo:
»Gasilski dom trbej cejloŽüpan Verice Andraš Dončec
ga vse od zvüna obnauviti, vöminimo strejo, dveri drügom tali žlato gorpoiškepa aukna. V natečaji je nut jo. Do tega mau je igrišče
bilau, ka moremo napraviti falilo v vesnici, zdaj mo ga
edno sobo, v štero leko štoko- mi tö meli.«
li gdakoli nutstaupi. Zatok Do ritkarovskoga graubišča se
mo zriktali edno razstavo, leko zdaj že po nauvoj poštiji
V gasilskom domi na Verici bau razstava
štera nutpokaže zgodovino
gasilskoga drüštva na Verici-Ritkarovci.«
Mala porabska vesnica zdaj
nema domanji fajbekarov,
gasilsko delo pa prejkvzeme
lokalna civilna organizacija.
»Drüštvo za ves Verica-Ritkarovci je začnilo delati
pred dvöma letoma. Uni morejo skrb meti na gasilstvo
v vesnici tö. V takšoj maloj
vesnici ranč ne nücamo
ejkstra gasilskoga drüštva«
tö pela, depa v zimskom cajti
je trbej sploj skrb meti, ka je
leko paut trnok škliska. Drüštvo za ves je za tau tö peneze
dobilo, ka gorobnovi mrtvečo
kamro, grajko kauli cintora pa
stube. »Zidino mo napravili,
ka de pasala v kejp vesnice.
Tam mo postavili na trnaci
edno spominsko tablo, na
štero mo gordjali nagrobne
kamle z začetka pa srejde
preminaučoga stoletja, na
šteraj eške najdemo arhaič-
ne slovenske napise. Tak bi
je rejšili od pozablenja pa
tau tö ščemo, ka aj bi ta stara navada nazaj vu ves prišla« - je svojo želenje povödo
župan Andraš Dončec, šteri je
eške tapravo, ka samouprava
pomaga drüštvi pri projekti. Z
obnavlanjom leko dosegnejo
tau tö, ka več nede trbelo vsikdar nika popravlati na zidinaj.
Od nauvi spominski mest pa
čakajo, ka več turistov pride
na Verico-Ritkarovce.
Ranč tak pri natečaji Leader,
štero vöspiše Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
(Európai Mezőgazdasági Vidékfejlesztési Alap) so veuko
delo začnili na drügom tali
Porabja, na Dolenjom Seniki
tö. Tam je gasilski dom že tak
na nikoj prišo, ka je nevaren
za lüstvo biu, nam je raztomačo župan vesi Zsolt Monek. »V
enom leti ali dvej bi se leko
vse vküpporüšilo. Stene so že
vse vkraj od svojoga mesta
’odišle’, pa izolacije (szigetelés) tö nej bilau. Tören, po
šterom je ves erična bila, je
že tak vrazmoprišo, ka smo
se bodjali, ka v nekakom
kvar naredi« - se je žaurdjo župan Monek pa cujdau:
»Pred štirimi lejtami smo
nutdali projekt, depa te smo
žau nej gvinili. Lani junija
pa smo leko bili veseli: daubili smo 10 miljaunov forintov na natečaji, k šteroma
je domanja občina cujdala
eške 3 miljaune. Ta natečaj
dá peneze samo za obnavlanje, za nauvo zidanje nej.
Ništerne aukne pa dveri pa
mi donk na nauvo mesto
dejemo. Za z autonom nut
titi mo meli dvej dveri, štere
mo leko kisnej z elektrikov tö
operali.«
S tem projektom se dosta problemov rejši na Dolenjom Siniki, pravi Zsolt Monek. »Tak
smo auto nut meli, ka so sojé
držale strejo, aj se vküp ne
séde. Zdaj mo leko vse gasilsko škér nut meli, črpalke pa
cevi. Gda mo pa pod v red
vzeli, leko tam kancelaj za
gasilce napravimo, gde do
djilejše meli« - je veselo pripovejdo župan pa eške povödo,
ka má tören posabno mesto
v projekti. »Za tören smo
pri natečaji dobili 5 ejkstra
punktov. Zdaj je napravleni
z gostanjovoga lesa pa prejk-
stvo erbe, vejpa je trbej znati,
ka je dolenjesinčarska cerkev
pod spomeniškim varstvom
(műemlékvédelem). »Stene
so vsikdar mokre gratale,
pa če rejsan so gdasvejta že
večkrat obnavlali cerkev,
so nekak tau važno delo
Žüpan Dolenjoga Senika Zsolt Monek
namazani z lazurom. Vrkaj
gestejo na vse štiri strani
lüknje, prejk šteri so inda
gasilci gledali, gde gori, od
kec dim prihaja. Depa v
törmi so sišili cevi tö, tá so je
gorobesili. Ge brodim, ka je
tören najbole važen, če rejsan smo rejšili druge funkcije, na priliko parkeranje
vsikdar vönjali. Zdaj so izolacijo napravili z modernov
tehnologijov s ploščami.
Gda sprtolejtje pride, do ešče
napravili cevi za odpelanje
vodé pa trbej stene nutspucati« - je na kratko tapravo bodauča dela župan Zsolt Monek.
V bejdvej vesnicaj majo delavci dosta dela. Če se vse posre-
Tören na Dolenjom Siniki je veuka vrejdnost
tö. Tören je austo, zatok smo
fejst gizdavi« - je raztomačo
Zsolt Monek.
Če rejsan je tau več nej projekt občine Dolnji Senik, se
obnavla veška cerkev tö. Katoličanska cerkev je za dela
dobila peneze ranč tak na
gnakom natečaji kak občine.
Uni so dobili pomauč za var-
Porabje, 27. februarja 2014
či, pa de vrejmen tö na strani
delavcov, do zidine obnovlene
do konca letošnjoga junija.
Zvün toga pa, ka do dosta
funkcij mele, baudejo lejpe tö.
Tau znamenüje, ka do turisti
z vekšim veseldjom ojdli v te
porabske slovenske vesnice,
pa če leko, nazaj tö večkrat
pridejo.
-dm-
4
OD
SLOVENIJE…
Prenovljeni koalicijski dogovor
Predsedniki koalicijskih strank
– Pozitivna Slovenija (PS), Socialni demokrati (SD), Državljanska
lista (DL) in Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) so podpisali dogovor o sodelovanju v vladi
za obdobje 2014-2015. Podpisnice
prenovljenega koalicijskega dogovora so se med drugim zavezale,
da bo vlada krepila gospodarski
razvoj in socialno državo. Ob podpisu je predsednica vlade Alenka
Bratušek pojasnila, da si bo vlada
prizadevala, da ne bo posegala
v minimalno plačo, razen če se
o tem ne bo drugače dogovorila
s socialnimi partnerji. Prav tako
Bratuškova zagotavlja, da bo vlada
pokojnine in regres za upokojence
ohranjala na dosedanji ravni. Vlada tudi ne bo zviševala ali uvajala
novih davkov in dajatev, razen če
se o tem ne bo dogovorila s socialnimi partnerji. Predsedniki koalicijskih strank so se dogovorili, da
gospodarski in zdravstveni resor
prevzame PS, ki za ministra predlaga Metoda Dragonjo in Alenko
Trop Skaza, stranki DeSUS pa namesto zdravstvenega resorja prepusti vodenje urada za Slovence v
zamejstvu in po svetu. DeSUS za to
mesto predlaga Gorazda Žmavca.
Rekordnih osem medalj za
Slovenijo
Slovenija je na 22. zimskih olimpijskih igrah v Sočiju osvojila rekordno število, osem medalj, od tega
dve zlati. Prvi dve najbolj žlahtni
odličji na zimskih olimpijskih igrah je Sloveniji priborila alpska
smučarka Tina Maze. Najboljša
slovenska športnica vseh časov je
po zlatu v smuku, ki si ga je razdelila s Švicarko Dominique Gisin,
slavila v svoji paradni disciplini,
veleslalomu. Dve medalji - srebrno na mali in bronasto na veliki
skakalnici – je prejel smučarski
skakalec Peter Prevc. Tudi deskar
na snegu Žan Košir je osvojil dve
medalji, srebrno in bronasto.
Po eno bronasto medaljo pa sta
osvojili smučarska tekačica Vesna
Fabjan in biatlonka Teja Gregorin.
Odlično so se odrezali tudi hokejisti, ki so se prvič uvrstili na olimpijske igre. Šele v četrtfinalu so jih
ustavili Švedi, svetovna hokejska
velesila.
Kurenti s Ptuja so odganjali zimo v Varaši
Tisti, steri so 18. februara kauli paudneva ojdli po Varaši,
najbole kauli baročne cerkve
pa po glavnom trgi, so leko
srečali strašne maškare, ste-
tak leko ohrani pa obrani, ka
go oče prejkda svojomi sinej.
Kurenti odženejo zimo, mraz,
vse, ka je grdo, vse, ka je lagvo. Njino delo je nej léko, ka
Ptujska delegacija s kurenti pa ciganjicami pred zidino varaške
občine. Z njimi sta varaški žüpan Gábor Huszár pa generalni
konzul v Monoštri Dušan Snoj
re so s karvjimi zvončki (kolomp) takšo larmo napravile,
ka bi ešče vrag v beg vdaro.
Te maškare se zovéjo kurenti,
doma so na Ptuji pa v okaulici
tega najstarejšoga slovenskoga varaša. Kurenti so skurok
gvant (kožuh – bunda od birke) pa zvaunci vagajo 40 kil.
Pa te ešče na glavi majo težko
masko, ka kumin sopéjo.
Dapa kurenti so nej sami prišli v Monošter, z njimi je prišo
žüpan toga lejpoga staroga
Fašenska delavnica
Na pozvanje predsednice Drüštva porabski slovenski penzionistov Marijane Kovač (na kejpi s pravoga kraja drüga)
nas je 12. februara vküper prišlo par varaški penzionistk v
Slovenskom daumi. Prišle smo s tejm namenom, aj napravimo papirnate štüke pa raužne lanceke tistim penzionistom,
steri se fejs pripravlajo na FAŠENSKI KARNEVAL, steroga
de drüštvo melo 2. marciuša na fašensko nedelo v Varaši.
Hvala baugi med našimi penzionisti se lepau najdejo, steri
so z nami vred za tau, aj nas vseveč bau nota naravnjeni. S
tejm so si nej malo brigo vzeli na glavau. Tau bi trbelo videti
pa čüti, kak se napelavajo, pomagajo eden drügomi vsefele
vküp spravlati. Za tau smo pa posaba fejs veseli, ka so našo
drüštvo na gorejnjoseničko borovo gostüvanje tü pozvali.
Etak zvöjn slovenski penzionistov pa Varašancov eške na
Srečanji Porabski Slovencov tü leko kaj dobroga včinimo s
tejm, ka s svojim norüvanjom drügim lidam veseldje spravimo.
Tekst pa foto: Klara Fodor
kakšni 4 gezero lidi.
V časi Kurentovanja v tom varaši majo ešče EtnoFest, vsakši
Kurenti plešejo v gvanti pa maskaj, stera vagata kauli štirideset kil
takšni kak bušonge v Mohači
na Vogrskom, dapa tisti rogačajo s klopotci (kerepelő),
s sterimi so prej v srednjom
veki tak postrašili Törke, ka
so pobejgnili. Kak smo od
enega kurenta zvedli, v ptujski krajini Slovenije majo kauli gezero kurentov, steri so
organizirani po drüštvaj, na
leto gnauk se pa vsi najdejo
na najvekšom fašenskom festivali v Sloveniji, steri se zové
Kurentovanje. Ta šega se prej
varaša, dr. Štefan Čelan, steroga je sprvajo Princ karnevala
- Vitez Dornavski. Za cajt karnevala žüpan njemi dá prejk
oblast (hatalom) v varaši. Gor
sta ziskala varaškoga žüpana
Gábora Huszára, ka bi Varašance pa Porabce pozvala na
Kurentovanje, stero poteka
(bo potekalo) od 22. februara
do 4. marca (do pepenice).
Glavna prireditev bo 2. marciuša (na fašensko nedelo), na
KarnevalFesti bo gorstaupilo
Festi tö. Od 2. februara pa do
4. marciuša majo na Ptuji pa
v okaulici 120 programov, na
steraj gorstaupi več kak 10
gezero lidi iz 15
rosagov, na te
programe pa čakajo 120 gezero
obiskovalcov,
med njimi lidi iz
Varaša pa Porabja tö.
Če koga zanima
bole podrauvno
Fašenski festival na Ptuji, informacije leko
dobi od Branka
Brumna, steri je
podpredsednik
Maska (lafli, obraz) je strašliva, ka bi zagnala Zveze evropskih
k a r n e va l sk i h
vse, ka je grdo, kmično pa lagvo
varašov (FECC).
večer je zaupson koncert rock Njegvi e-mail atrejz je:
ali etno skupin iz Slovenjie [email protected]
pa s tihinskoga. Zvün toga je
ešče dosti programov na ArtM. Sukič
Porabje, 27. februarja 2014
5
Kulturni večer
v Sakalovcih
Prva letošnja prireditev slovenske narodnoste samouprave Sakalovcih je bil
tradicionalni kulturni večer.
Program je potekal na dan
slovenske kulture, 8. februarja.
V kulturnem domu naše
male vasice so se v lepem številu zbrali ljudje. Program se
je začel z uvodnim govorom
županje, ki je obenem članica slovenske narodnostne
samouprave. Po pozdravu
in uvodni predstavitvi programa je županja v svojem
govoru izpostavila, da je 8.
februar dan slovenske kultu-
Pismo iz Sobote
Šilingi, marke pa tolari
škega vrtca, ki so peli madžarske in slovenkse pesmi. Z
luštkanim petjem so pričarali
smeh na obraze gledalcev.
Krištof Časar je recitiral
Prešernovo pesem
Malčki iz domačega vrtca so zapeli slovenske in madžarske pesmi
Gledališčniki števanovske gledališke skupine
re in tudi to, zakaj je ta praznik pomemben v življenju
Slovencev.
Po govoru je Krištof Časar
recitiral eno izmed najbolj
slavnih pesmi največjega
slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, in sicer pesem
Vrba. Program se je nadaljeval z nastopom malčkov otro-
Zadnji del kulturnega večera je bil program gledališke
skupine ZSM Veseli Pajdaši
iz Števanovec, ki so predstavili njihovo novo igro z
naslovom »Vrag se ma je pod
kaužo spravo«.
Večer se je zaključil s pogostitvijo udeležencev in publike.
Lilla Fasching
»Ej, gda smo eške marke pa šilinge meli! Tou so bili časi, lidgé moji! Leko smo si küpili, ka smo si škeli pa eške so nam
pejnezi ostanoli. Ka pa zdaj? Ka pa zdaj, vas pitam,« si je na
indašnje čase brodo mladi penzionist Lali.
»Na, Lali, dola se stavi! Vej pa smo mi nej nigdar meli marke
pa šilinge. Kelko ge pounim, pa vejm, ka dobro pounim, smo
mi za dinarami tolare meli. Šilinge so Austrijci meli, marke
pa Nemci,« se je kcuj zmejšo malo starejši penzionist Karči.
»Tou gvüšno istino maš. Depa, če tak dobro brodiš, smo vsigdar v markaj ali pa šilingaj računali. Gda si šou auto küpüvat,
si gučo, kelko tolarov si za njega dau. Pa te je skur niške nej
razmo, kelko je tou. Vsikši te je pito, ka bole v markaj povej.
Tak je vsikši vedo, kelko je tisti auto vrejden biu. Na, povej, če
nemam istino,« je tadale delo raklamo za marke mladi penzionist Lali.
»Lali, tou istino maš. Tou eške ge pounim, ka mi je moj ata pripovejdo. Gda je pri nas kafej küpo, ga je mama pitala, počen
je biu. Mujs je mogo v šilingaj prajti, ka je te vejdla, kelko je
kafej pri nas bole dragi kak pa v Austriji. Pa pri praji za gvant
prati je ranč tak bilou. Buma, bole se je v šilingaj računalo
kak pa v tolaraj,« je od toga nika vedo mladi kelnar Rudi.
Tak so šilingi pa marke znuova živi gratali. Pa nej samo tou.
Možakarge so skur začnili skuze za njimi točiti. Eške stari
penzionist Karči si je dau valati, ka so marke pa šilingi bili
bole naprej valaun kak pa tolarge.
»Vej pa ja,« si je Karči naraji zdejno. »Vej pa ja! Kama je vse
vküper odišlo? Gda si šiling ali pa marko v žepki emo, si dun
nika emo. Ka pa zdaj? Ka pa zdaj, vas pitam? Ka pa tej euronge? Vej so pa nika nej vrejdni. Zaprav, za eden euro skur nika
ne dobiš. Za eno marko pa si dun kaj doubo. Buma, buma,
kama smo prišli?«
»Ja, naš ata vej pajti, ka je v krčmaj kafej za eden euro, te je
za eden kafej ranč nej eno marko plačo. Zdaj pa ge odavam
kafej za en euro, to je za dvej marki. Buma, buma, ka je ovak
bilou,« je vöračuno mladi kelnar Rudi.
»Ti mladi samo tou pouniš, ka ti vaš ata pripovejda. Mi smo
pa tou sami sprobali pa nas zatoga volo eške bole boli,« se je
za srcé prijo malo starejši penzionist Karči pa je že mogo vzeti
tableto za srcé. »Vrag aj vzeme,« je djau, kda je tableta prijala.
»Daj mi eške eno palinko pa možakarom tö, ka do pili.”
Maldi kelnar Rudi ga je bougo, vej je pa tou njegvo delo. Lepou, kak so ga v šouli včili, njim je podvoro. Možakarge so
spili. Potejm je eške mladi penzionist Lali zapovedo piti. Z velkim veseldjom so spili. Potejm je trbelo plačati.
»Kak plačate, gospoudje,« ji je pito mladi kelnar Rudi. »Leko v
markaj, šilingaj ali pa v tolaraj. Kak škete.«
»Samo eurone mamo, mladi Rudi, samo eurone,« je skur djauko malo starejši penzionist Karči.
»Gospoudje, euronov pa ne morem vzeti. Žau mi je gé, depa,
če nemate nej šilingov, nej mark pa nej tolarov, tou nekak
drugi plača. Ali pa potejm plačate, gda tolare, šilinge pa marke nazaj dobimo. Do tačas pa mi zdravi ostante,« se je smedjau mladi kelnar Rudi.
Potejm so se vsi smedjali pa je malo starejšoga penzionista
Karčina več nika nej smicalo pri srcej.
Miki
Porabje, 27. februarja 2014
… DO
MADŽARSKE
Najmanj simpatične države za
Madžare
Madžari gojijo največ simpatij do držav zahodne Evrope, med njimi je na
prvem mestu sosednja Avstrija, je pokazala reprezentativna raziskava, v
kateri so spraševali po priljubljenosti
osemnajstih držav. Vanjo je bilo vključenih tisoč državljanov. S sosednjo
Avstrijo simpatizira kar 93 odstotkov
anketirancev, njej sledi Velika Britanija (91%), tretje mesto si delita Nemčija
in Švica z 90. odstotki. Med državami
srednje Evrope sta najbolj priljubljeni
državi Hrvaška (82%) in Poljska (77
%), s Slovenijo simpatizira 67 odstotkov vprašanih. Zadnja tri mesta na lestvici so zasedle države Romunija (42
%), Srbija (38 %) in Ukrajina (36 %).
Zanimivo je, da v vseh treh državah
živi številčna madžarska skupnost, na
simpatijo (nesimpatijo) anketirancev
je verjetno vplival tudi odnos vlade
dane države do tamkajšnjih madžarskih manjšin.
Začela se je volilna kampanja
S 15. februarjem se je tudi uradno
začela volilna kampanja. Na parlamentarnih volitvah, ki bodo 6. aprila,
želi kandidirati kakih 70 strank. To je
največ v zgodovini dosedanjih demokratičnih volitev, kajti na volitvah leta
2010 se je registriralo 44, leta 2006 48
in leta 2002 39 strank. Na volitvah
dejansko lahko sodeluje le stranka ali
organizacija, ki postavi državno listo.
Za državno listo mora imeti najmanj
27 individualnih kandidatov v Budimpešti in v najmanj devetih županijah
države. Individualni kandidati morajo
v svojem volilnem okraju zbrati podpise najmanj 500 volivcev, torej stranka,
ki želi postaviti državno listo, mora
imeti minimalno 13.500 podpisov.
Za zbiranje podpisov imajo kandidati
manj časa kot na prejšnjih volitvah, le
približno dva tedna, kajti individualna
kandidatura se mora vložiti najkasneje do 3. marca, strankarske liste pa do
4. marca. Pozitivna spremembna je, da
posamezni volivec lahko da svoj podpis večim kandidatom, omejitev je le,
da določeno strako lahko podpira le
enkrat.
Začetek uradne kampanje pomeni tudi
to, da strankarskih prireditev ni treba
prijaviti, lahko se namestijo volilni plakati. Vlada je en dan pred razglasitvijo
dneva volitev prepovedala nameščanje
plakatov na električne in telefonske
drogove.
6
Tistoga reda je eške za mašinista biti fejst nevarno bilau
Laci Gyeček, po domanjom Unzini Laci so na Gorenjom Seniki na Grbenščki (Kakasdomb)
gorrasli, zdaj so že v penziji
pa v Varaši živejo z ženauv pa
s hčerkov. Od Grbenščka do
Varaša so Laci sploj dugo paut
zopojdli, če je ranč samo petnajset kilomejtrov eden kraj
od drügoga. Tau je pa zato, ka
so mašinist (strojevodja) bili
pa več stau gezero kilomejtrov
so vozili cug po rosagi, dapa
tau se je njim sploj vidlo, če je
ranč nej leko delo bilau. Kak
pa zaka so mašinist gratali, od
tauga do nam zdaj oni pripovejdali.
- Laci, vi ste na Grbenščki bili
doma, kak so vas tam zvali,
kakšno ime ste meli po kuči?
»Mi smo Unzini bili, na Grbenščki sta dva Unzina bila,
Joško pa Djanči. Joško so doma
ostali, oni so bili moj stari ata,
Djanči so pa tam paulak ižo
naredli, tau tö rodbina bila,
oni so bili drügi Unzini.«
- Vi ste meli brata ali sestro?
»Ge samo edno sestro mam.«
- Kak tau, vej pa prvin je zato
več mlajšov bilau?
»Ge sem zato nej tak stari gé,
nej, petdesetšestoga sem se naraudo.«
- Vejm, ka ste nej stari, samo
v petdeseti lejtaj je ešče zato
več mlajšov bilau kak zdaj.
»Ge sem dugo sam biu, zato ka
med nama s sestrov je trinajset
lejt razlike. Pri Unzini, odkec
je moj oča biu, nji je edenajset
bilau, moja mati je bila dvanajsta, ona je iz Slovenije prišla.«
- Grbenšček je edno najlepšo
mesto na Gorejnjom Seniki,
vi ste pa itak v Varaš prišli,
zaka?
»Vejš, tau je tak bilau, ka človek
mora za slüžbov titi. Na Gorejnjom Seniki sem odo v osnovno šaulo pa že tam sem bola
te realne predmete, kak matematiko pa fiziko, emo rad.
Te čas so odprli šaulo Savaria
Közlekedésgépészeti Szakközépiskola (Srednja strokovna
šola za strojništvo in promet),
tistoga ipa je ta šaula bila najbola irešnja v cejloj županiji.
Kak mladiva pojba, ge pa eške
eden, sva si tak zmislila, ka
müva va tö ta šla. Pa te potistim z velko, velko nevaulov
so naja gorvzeli. Tau je bilau
sedemdesetprvoga leta. Dapa
prejšnjo leto sva müva s padašom mogla odti na priprave
do rejči nej prišo. Zvün tauga,
ka sva na priprave odla, müva
sva eške k našoma školnika, k
Rózsvölgyina tö odla se včit, pa
te tak so zato naja gorvzeli v
srejdnjo šaulo, pa sva skončala
s srednjo izobrazbo strojništvo
(középfokú vasútgépész).
na sprejemne izpite (felvételi
előkészítő). Tam so nas včili pa
pokazali, kak trbej naredti tiste
pelde, naloge, ka na sprejemni
izpitaj dobimo. Tam nas je telko bilau, ka müva dva sva že
ranč mesto nej mela, na okrajma staula sva se stiskavala kak
dva srmaka. Tau je nej dobro
bilau, zato ka naja so vsigdar
vidli, če sva lagviva bila, drügi petdeset nej. Dva dni smo
matematiko delali, dva dni pa
fiziko, vsakši je mogo vö k tabli
titi pa peldo dolanapisati. Če si
nej znau naprajti, te si mogo tisto velko tablo dolaprati. Tau je
nej bilau leko delo, zato ka gda
je eške mokra bila, te tak vögledala, ka je čista, dapa gda je posenila, te je vse namazana bila.
Tak ka dočas si go mogo tam
mazati, ka se je nej svejtila.«
- Vi ste tö prali tablo?
»Bilau je tašo, pa bilau tašo tö,
ka je krajda sfalila pa školnik je
namé vöposlo, aj drugo prinasém. Ge sem tavö üšo po krajdo
pa sem se srečo z ednim drugim školnikom, on, gda me je
zagledno, tak se je začno drejti
z menov ka je vse štrmelo. On
je tau mislo, ka sem lagvi biu,
pa zato so me vözagnali. Tau
je sreča bila, ka je moj školnik
vöprišo pa tauma drugoma
pravo, aj mi mer da, zato ka te
je tak traubo, ka sem ge ranč
- Ka tau znamanüje?
»Mi smo se v tau šauli navčili,
kak trbej popravlati dizel mašine
(lokomotive), dapa zvün tauga
smo se eške včili, kak trbej v
kovačnici delati, šlosarstvo,
draksanje pa švarcanje.«
cejli mašin pomalek dolarazladiti, dapa nej sam od sebe. Tau
se je tak delalo, ka si mašin
gorazvezo (priklopil) na cevi,
gde je voda kraužila, pa si ga
začno pomalek hladiti, tak ka
vsakšoj vöri samo eno stopinjo
(fok) se je razhlado. Če bi se
tau bola naglo delalo, te bi se
želejzge vse zvugnilo pa spokalo. Pa ranč tak se je tau delalo, gda si mašin začno nazaj
segrejvati.«
- V zimi je v tej mašinaj (lokomotivaj), šteri so na par bili,
voda nej zmrznila?
»Nej, zato ka gda so mrazi bili,
te so mašine nej dola stavili,
vsigdar so je nalagali, samo
te nej, če je kaj popravlati trbelo.«
- Tej mašini na paro so zato
slabi bili, nej?
»Med tejmi so tö bili mali pa
vekši, leko povejm, ka so nej
bili dosta slabši kak na dizel,
dapa bola gvüšni so bili. Tej
mašini so tak bili kak etalon,
te so držali za 100 odstotkov,
- Vi ste taše mašine tö popravlali, šteri so na par (parnike) bili?
»Te mašine, steri so na par bili,
je dobro bilau popravlati, zato
ka so nej bili tak komplicirani,
dizel mašine je dosta žmetnejše bilau popravlati. Te je tak bilau, ka mašin vsikšo štirdvajsto
vöro mogo nut pridti v garažo
na pregled, tau je naprej bilau
spisano. Tašoga reda te mašine, steri so na paro bili, smo
mogli kontrolirati, gda smo je
dolastavili, nej ka bi peč eksplodirala. Najprvin si mogo v
peči ogenj pogasiti, potistim pa
če so tau gledali, kak so gvüšni, dizel samo 60-70 odstotkov
emo.«
- Kakšni dizel mašini so bili
tistoga ipa?
»Rusuški dizelge, Sergeji so že
bili. Te, gda sem ge začno, tisto
leto so pripelali romunare, tej
so se pa tak zvali, ka Dacia.«
- Sergej mašini so dobri bili?
»Sergejge so fejst dobri bili pa
močni, tej so dvanajset batov
(dugattyú) meli. Eden bat je
tresti litrov emo, pa tej dizelge so dvotaktni bili. Te motor
je originalno meriški biu, GM
ga je delo, samo Rusi so na tau
Porabje, 27. februarja 2014
formo naprajli svojga. Tau je
strašno gvüšen motor biu, tauga so najprvin nücali v podmornicaj (tengeralattjáró), od
tistec so ga te Rusi prejkdjali v
mašin, v lokomotivo. Te motor
je taši bat emo, ka je s tri tale
biu vküpsklajeni. Eden tau na
srejdi je biu plan, te je z ležejšega materiala biu napravleni,
kauli tauga je biu plašč, steri je
litoželezen biu, zato ka se tau
fajn škali. Vrkar, gde je gorelo,
tisto je ocavno bilau, pa te tau s
plaščom vret se je kaulivrat obračalo v cilindri. Zato, ka aj se
cilinder gnako znüca, nej tak
kak bečka, ka na srejdi je bola
vautla.«
- Kelko časa ste popravlali
mašin, gda so ga na servis
pripelali?
»Tak štirideset vör, dapa tašoga
reda, ka nas je bilau cejli brigad, je tau delo. Najbola smo
bremze (fék) gledali, postavlali pa menjavali, zato ka té so
se najbola nücele, dapa zvün
tauga vse smo prejkpoglednili
pa popravili.«
- Kak dugo ste vi mašine popravlali, kak ste gratali strojevodja?
»Mi, ka smo v šaulo odli, zvekšoga smo se za mašinista glasili, ka bi mašin vozili, zato sem
ge nej dosta popravlo te mašine. Po srejdnjoj šauli, tak pri
deli sem ešče trikrat šest mejsecov odo v šaulo se včit mašin vozit, pa te tak sem grato
mašinist. Meni je ta šaula nej
bila žmetna, zato ka v srejdnjoj
šauli smo se mi že od tauga dosta vse navčili, ge sem se bola
te železniški kresz (prometne
predpise) mogo včiti.«
- Ka so doma prajli, gda ste
se tak odlaučili, ka mašinist
baudete?
»Moj ata je za tau biu, dapa
mati je nej stejla, aj mašinist
baudem. Tistoga reda je eške
tau tak fejst nevarno bilau,
ka ranč nej bilau zavarovanja
(biztosítás), štero bi nas, mašiniste zavarovalo.«
Karči Holec
7
DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ
Potač ali pa biciklin, če škete,
je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö
leko pelata koulakvrat. Tretji
že bole žmetno kcuj k dvema
sede. Najboukše je gé, ka
skrak njega dé. Tak je mali
Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta
sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini.
O Prešernovem dnevu v sikah
Sendvič na potačaj
Mali Lajči je že lačen biu. Že je lačen biu, gda je čako na Barbaro pa Sinija. Gda je na njiva čako, ka se na dvej potačaj do njegvoga dauma pripelata. Pa si je brodo, ka ta njiva tö lačniva. Zatoga volo je eške dva velkiva
sendviča s šunko, sirom pa bubrikama napravo. Tak njiva je čako.
Pravijo ka, steri čaka, se včaka. Tak se je mali Lajči njiva tö včako. Pri
vsejm tejm trbej tou tö prajti, ka je mali Lači v tejm čakanji svoj sendvič
že podjo. Tak je s punim trbüjom z dvema sendvičoma čako Barbaro pa
Sinija. Sto vej, če sta lačniva bila ali nej. Depa, trno sta bila veseliva, ka je
mali Lajči na njiva brodo. Nej ena, nej dva so mladi zobgé začnoli mleti
žmano gesti. Pa je Barbara po tejm že klačila pedale, Sini na paktrejgeri,
mali Lajči pa zar za njima. Tak so se naganjali po poštiji. Barbara je
biciklin ravnala z eno rokou, v drugoj je držala sendvič, zmejs pa gejla.
Sini se je z eno rokou držo za paktrejger, v drugoj je držo sendvič pa djo.
Zar za njima je bejžo mali Lajči s punim trbüjom. Vsikši vej, ka se auto
ne smej voziti z mobinim telefonom v rokej. Za eden čas je Barbara gor
prišla, kak se biciklin tö ne smej ravnati s sendvičom v rokej. Nin se je
na poštiji nikšen kamen najšo, prejdjen potač ga je zaodo. Prejdjen potač ga je zaodo pa sta dva potača z dvejma mladima človekoma vred že
v šanci bila. Kak sta Barbara pa Sini letejla nut v šanc, sta kak najbole
vsikši svoj sendvič držala. Sta vsikši svoj sendvič držala, samo aj vö z
roké ne spadne.
Nin za tri minute je na tisto mesto pribejžo mali Lajči. Dva potača sta
na poštiji bila, kormanj pa v šanci. Skrak kormanja sta Barbara pa Sini
iskala falate krüja, domanje šunke pa falajčke bubrik. Mali Lajči bi se
najraj smedjau. Bi se najraj smedjau, depa, nej se je vüpo. Nej se je vüpo
smedjati, ka je v šanci velka nevoula bila. Nej zavolo toga, ka sta se Barbara pa Sini razmetala. Vcejlak druga nevoula je bila.
»Njaj té falat krüja,« je Sinija na red gemala Barbara. »Té spougnji krüj
je moj gé! Ti si svojga zišči! Pa ta šunka je tö moja gé. Vej pa pogledni,
kak sam go grizla. Ge vekše lampe od tebe mam. Vidiš, ka se na njoj
moji zobgé poznajo.«
»Nej, ka je tou moja šunka! Pogledni,« njoj je Sini pod nous podržo na
polonje pogejdeno šunko. »Ti si že več kak polonje sendviča pogejla, ge
pa eške nej. Moj falat šunke je vekši gé kak pa tvoj. Té je moj, ka boš
vedla!«
Tak sta se korijla eden z drugim, mali Lajči pa njiva je samo gledo. Njiva
je samo gledo, dokejč je nej vpamet vzeu, ka aj naredi. Ja, že sta se skur
biti začnola. Že sta se skur biti začnola, gda je mali Lajči vpamet vzeu,
ka aj narejdi.
»Zdaj pa dojde! Više sta mi že prišla,« je maloga koukouta Sinija pa malo
kokouš Barbaro dola stavo. »Leko bi na mojom dvouri sendviča pogela.
Depa, nej! Vüva sta najvekšo silo mela tadale na potači mené zar njati.
Tak je tou gé, gda je človek požrejšen gé. Zdaj pa, aj ge naredim, kak
trbej!«
Potejm je v šanci tiüča gratala. Mali Lači je začno falate pa falačke sendviča vküper pobejrati. Z vsega toga je vcejlak dva nouviva narejdo.
»Tak, Barbara! Té je tvoj gé. Sini té sendvič pa je tvoj. Zejta vsikši svojga
pa mo potejm vidli, kak de šlau tadale.«
Tadale je tak bilo, ka je Barbara s punim trbüjom kuman ladala pedale
klačiti. Pa eške Sini je cejli pun gestija noge po poštiji vlejko. Tak je mali
Lajči prvi nazaj domou prišo. Preci dugo njiva je čako, ka sta se pripelala.
»Na, zdaj dun vejta, ka sendvič trbej doma gesti, nej pa na dvej potačaj.«
Brabra je škela nika prajti, Sini pa je vcejlak tiüma ostano.
Miki Roš
Med gledalci tudi generalni konzul Dušan Snoj, oba predsednika
krovnih organizacij, Jože Hirnök in Martin Ropoš, član predsedstva
ZSM dr. Karel Gadányi, predstojnik monoštrskega okraja István
Orbán in župana Gabor Ropoš ter Zsolt Monek
Učenci iz Kuzme so dramatizirali balado Lepa Vida
Slavnostna govornica, ravnateljica
DOŠ Števanovci Agica Holec
Dijakinja Srednje strokovne šole
Béla III. Dora Domjan
Luškana plesalca male
števanovske folklore
Učenki gornjeseniške šole, povezovalki programa
Recitatorja iz števanovske šole
Folklorna skupina gornjeseniške šole
Porabje, 27. februarja 2014
PETEK, 28.02.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO
JUTRO, POROČILA, 10.40 BIZGECI: KAKO
POSTATI TEPIH, RIS., 10.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN
MLADE, 10.50 BIZGECI, RIS., 10.55 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGRANA
NADALJEVANKA, 11.35 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 12.00 13.00
PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI
– HIDAK, 15.50 MALI KRALJ, RIS., 15.55 MUZIKAJETO: INDIE ROCK,
GLASBENA ODDAJA, 16.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.45 DOBRA
URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM,
DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV,
NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI,
VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ?
= SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT,
1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL
PETEK, 28.02.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 GREMO NA SMUČI, ODDAJA
O ŠPORTU, 8.25 VETRNICA: ŽIVALSKE ZGODBE, 8.30 HIŠA
EKSPERIMENTOV: VRTAVKOLOGIJA, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE,
8.50 OTROŠKI KANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.40 ALPSKO SMUČANJE SVETOVNI POKAL, 13.05 DOBRO JUTRO, 14.20 SKRIVNOSTI GLASBE,
GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 SVETO IN SVET: PAPEŽ
FRANČIŠEK, 15.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.20 SLOVENSKI MAGAZIN,
16.45 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 17.45 MOSTOVI – HIDAK,
18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 TOČKA, GLASBENA
ODDAJA, 20.00 POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 1912, DOKUMENTARNA
ODDAJA, 21.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 21.20 MATERIN SIN,
ANG. NAD., 22.10 SUBMARINO, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.00 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 01.03.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 VETRNICA: EA SE ZABAVA NA
KARNEVALU, 7.05 VETRNICA: KARNEVAL, 7.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA
GLUHONEME, 7.30 TRNOVO ROBIDOVJE: SKRIVNO STOPNIŠČE, RIS.,
7.55 VETRNICA, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.30 BINE: ČAROVNIJE,
LUTK. NAN., 8.50 VETRNICA: BALET Z JEZIKOM, 9.00 GREMO NA SMUČI,
ODDAJA O ŠPORTU, 9.25 MALE SIVE CELICE, 10.10 INFODROM, 10.30
GODBA PA TAKA, NORV. FILM, 11.50 MLADI LEONARDO, ANG. NAD.,
12.20 MUZIKAJETO, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA
IDEJA!, 14.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.15 LETI, LETI ... EMA, DOK.
ODD., 15.50 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DDR. NATAŠA GOLOB,
DOK. ODD., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH,
17.15 NA VRTU, 17.40 RAZKRITI MICHELANGELO, DOK. ODD., 18.30
OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00
MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 DOKUMENTARNI FELJTON,
22.05 POROČILA, 22.40 SVET BREZ KONCA, KOPRODUKCIJSKA
NADALJEVANKA, 23.25 OZARE, 23.30 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT,
0.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 INFO-KANAL
SOBOTA, 01.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 SLOVENCI V ITALIJI, 7.30 TARČA, 8.55 POLNOČNI KLUB, 10.10
ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.30 STOPIMO SKUPAJ ZA
SLOVENSKE GASILCE, DOBRODELNA PRIREDITEV, 15.30 BANGERS ODDAJA O PROSTEM SMUČANJU IN DESKANJU, 15.55 NOGOMET: FIFA
MAGAZIN, 16.20 POT V BRAZILIJO, 16.50 ŠPORTNI IZZIV, 17.20 ZIMA
JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 17.55 ROKOMET - POKAL
SLOVENIJE: POLFINALE (M), 19.30 UMETNOSTNO DRSANJE, 21.15
KRUHA IN IGER, SLOVENSKI FILM, 22.50 ARITMIČNI PORTRET 2014 ANA PUPEDAN, 0.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.30 MED VALOVI,
0.55 ZABAVNI KANAL
***
NEDELJA, 02.03.2014, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 9.20 MINUTA V MUZEJU, 9.25 NAJBOLJŠA PRIJATELJA,
NORV. NAD, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE KAPLA NA
KOZJAKU, 10.55 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00
LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV,
NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.00 SNEG NA KILIMANDŽARU,
AM.FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 PESEM JE ... ALENKA,
MARTA, MOJCA IN CAFE, 17.35 IGRALCI BREZ MASKE: MARJETA
GREGORAČ, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME,
ŠPORT, 20.00 OBLAST, ZAKONU, DAN. NAD., 21.05 VILLAGE FOLK
- LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 21.20 INTERVJU: MIRKO KAMBIČ,
22.10 IZGUBLJENA FORMULA JANEZA PUHARJA, DOK. ODD., 22.55
POROČILA, 23.20 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE, DOK. SER., 0.15
ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME,
ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL
NEDELJA, 02.03.2014, II. SPORED TVS
7.30 GLOBUS, 8.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.00 TURBULENCA, 9.55
ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.55 SLOVENSKI LJUDSKI
PLESI GORIŠKEGA, BENEŠKE SLOVENIJE, REZIJE (OB PUSTU),
11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.25 ZOI SOČI 2014:
POVZETEK DOGAJANJA, 12.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL,
13.45 NA KANTO!, ŠPORTNI FILM, 14.25 HOKEJ NA LEDU: VRHUNCI
FINALA ZOI, 14.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: OLIMPIJA
: MARIBOR, 16.55 POT V BRAZILIJO, 17.25 ROKOMET - POKAL
SLOVENIJE: FINALE (M), 19.10 ZAKLJUČNA SLOVESNOST ZOI 2014,
19.55 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER, 21.20 CITY FOLK OBRAZI MEST: LJUBLJANA, 21.45 PO POTEH KUBANSKE REVOLUCIJE,
DOK. ODD., 23.15 VUČKO, KRATKI FILM, 23.40 JEZERO, KRATKI FILM,
23.55 ARITMIČNI PORTRET 2014 - ANA PUPEDAN, 1.05 ZABAVNI
KANAL
***
PONEDELJEK, 03.03.2014, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA,
10.35 OBZORJA DUHA: MOLITEV ZA EGIPČANKE, 11.10 POGLED NA
..., DOK. ODD., 11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. ODD.,
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI
KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BINE,
ČUVAJ PARKA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.45 DOBRA URA, 17.00
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK
ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA
KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00
ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS, 23.35 KNJIGA MENE
BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.45
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.35 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFO-KANAL
PONEDELJEK, 03.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, PREGLED TEDNA,
INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 8.35 MUZIKAJETO:
INDIE ROCK, GLASBENA ODDAJA, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO
JUTRO, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.45 MED VALOVI, 15.15
POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 1912, DOK ODD., 16.25 KAJ GOVORIŠ? =
SO VAKERES?, 16.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.10 INTERVJU: MIRKO
KAMBIČ, 18.00 IZGUBLJENA FORMULA JANEZA PUHARJA, DOK.
ODD., 18.40 PRAVA IDEJA!, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00
DEDIŠČINA EVROPE: HARRY IN CHARLES, NORV. NAD., 20.50 QUIRKE,
ANG. SER., 22.20 DEKADENCA - ZATON ZAHODNEGA SVETA, DOK. ODD.,
0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 04.03.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35
NA OBISKU, 11.25 ČLOVEŠKI PLANET: MORJA - SINJIM GLOBINAM
NAPROTI, DOK. SER., 12.15 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO
CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: MOLITEV ZA EGIPČANKE, 15.00 POROČILA,
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MUSTI, RIS., 15.50 NELI IN CEZAR, RIS.,
16.00 ANGELINA BALERINA, RIS., 16.10 BINE: ČAROVNIJE, LUTK. NAN.,
16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA,
18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA,
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KONEC
PARADE, ANG. NAD., 21.05 SLOVENCI IN 1. SVETOVNA VOJNA 1914
- 1918: DOBERDOB, SLOVENSKIH FANTOV GROB, DOK. ODD., 22.00
ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU:
MIRKO KAMBIČ, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.4 DNEVNIK, SLOVENSKA
KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55
INFO-KANAL
TOREK, 04.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.55 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE
IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO
JUTRO, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 MOJA SLOVENIJA,
DRUŽINSKI KVIZ, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 GLASNIK, 18.05
SLOVENCI PO SVETU: POGOVOR S PREŠERNOVIM NAGRAJENCEM
VLADIMIRJEM KOSOM, 18.40 MUZIKAJETO: INDIE ROCK, GLASBENA
ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA,
20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA UTRIP SRCA: SVET MATTHEWA
BOURNA, ANGLEŠKI PLESNI FILM, 21.20 UPORNICA, KANADSKI FILM,
22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.35 ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 05.03.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35
CITY FOLK - OBRAZI MEST: ATENE, 11.00 OSMI DAN, 12.00 POD
DVESTOLETNO LIPO, 200 LET BOTANIČNEGA VRTA, DOK. ODD., 13.00
PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10
MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE,
16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30
INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA:
SREČA NE PRIDE NIKOLI SAMA, FRANCOSKI FLM, 22.00 ODMEVI,
VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA,
0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL
SREDA, 05.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE
IN MLADE, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.35 IGRALCI
BREZ MASKE: MARJETA GREGORAČ, 14.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.10
NA VRTU, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE SVETOVNI POKAL, 17.30 NOGOMET - PRIJATELJSKA TEKMA: ALŽIRIJA :
SLOVENIJA, 20.15 ŽREBANJE LOTA, 20.25 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA
ŠPORTNA ODDAJA, 20.55 ŠPORTNI IZZIV, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O
MODI, 22.00 SKRIVNOST NJIHOVIH OČI, ARGENTINSKI FILM, 0.05
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL
***
ČETRTEK, 06.03.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA,
10.40 ČLOVEŠKI PLANET: PUŠČAVE - ŽIVLJENJE V PEČI, DOK. SER.,
12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK,
13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10
MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BELA: ZARES ČISTA ZABAVA, RIS., 15.50 ADI
V MORJU, RIS.,
15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU,
16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA,
18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA,
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA,
21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05
OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: ŽENSKA IN CERKEV, 0.30 UGRIZNIMO
ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL
ČETRTEK, 06.03.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MALE SIVE CELICE, 8.40
VETRNICA: KODERČEK IN TEODOR, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA
OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 12.00
BIATLON - SVETOVNI POKAL, 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI
POKAL, 15.00 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.25 ALPSKO SMUČANJE SVETOVNI POKAL, 17.25 RAZKRITI MICHELANGELO, DOK. ODD., 18.20
TOČKA PRELOMA, 18.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK.
SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE,
20.00 MOJE LETO BREZ SEKSA, AVSTRALSKI FILM, 21.30 LAPONSKA
ODISEJADA, FINSKI FILM, 23.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.55
ZABAVNI KANAL
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
Za dobro volau
»Povejte mi, jeste eštje edno prazno mesto v etoj Noena
barkej?« pita mauder mladenec šofera, steri stodji pri trno starom taksini.
»Kaj bi pa nej bilau. Sedite samo notra, za edno opico eštje ranč
jeste mesto,« ma odgovori šofer.
Eden kaplan je sploj rad djo lük. Tiste dneve, gda je mogo
spovedavati lüstvo, je trno žalosten bijo, ka se je bojo, ka lidgé
vpamet vzemejo po njegvoj sapi, ka je lük djo. Gnauk je pito
plevanoša, če bi nej bilau kakšno vrastvo za tau, ka vkraj vzeme
lükovo sago.
»Kaj bi pa nej bilau!« pravi gospaud.
»Ka bi pa tau bilau?« ga pita veselo kaplan.
»Česnek.«
Vnoči je fejst kmica pa se eden plevanoš pela s takšnim
biciklinom, steri nejma posvejta. Policaj ga stavi pa ma pravi:
»Vi ne vejte, ka je nevarno voziti brez posvejta! Poštrajfam vas
za 1000 forintov.«
»Depa z menov se nikša nevola ne more zgoditi,« pravi župnik.
»Vej pa Baug je z menov pa skrb ma namé.«
Policaj pa na trdi pravi: »Tak, te sta pa dva na ednom biciklini.
Štrajf je 2000 forintov.«
Edna bogata gospa je z autonom pelala svojga pisa k
frizeri, naj ga malo obrije, ka že trno dugo kosminje ma. Gda je
na plačüvanje račun prišo, ji frizer pravi, ka je 6 gezero forintov
dužna.
»Kelko?« se čüdiva gospa. »Moja frizerka, gda mi vlasé rejže, ne
prosi več kak 3 gezero forintov.«
»Dam valati, ka samo telko plačüvate. Dapa njau nišče ne grzé,
gda vas brije, kak namé vaš pes.«
Englendar pa Škot večerdjata v krčmej. Gda zgotauvita, Englendar dola deje na sto en font pa etak pravi kelnerom:
»Razdejlite si ga.« Škot na sto deje en penny pa pravi: »Pomnožite si ga!« (szorozzátok meg).
ES