1. No category

ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŢIVALI LJUBLJANA
Imetnik: Ţivalski vrt Ljubljana
Gmajnice 30, 1000 Ljubljana
Tel: 01/256-02-79, fax: 01/256-59-80
LETNO POROČILO
O DELOVANJU
ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE
ŽIVALI LJUBLJANA
2010
Ljubljana, 2011
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
KAZALO
1. SPLOŠNI DEL ...........................................................................................................3
1. 1. OSNOVNI PODATKI ..............................................................................................3
1. 2. ORGANI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŢIVALI ................................................... 3
1. 3. DEJAVNOSTI ZAVETIŠČA ................................................................................... 4
1. 4. ZAKONSKE PODLAGE ZS DELOVANJE ZAVETIŠČA ....................................... 5
2. POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010 ……......................................................... 8
2.1. IZKAZ USPEHA ………………………………………………………………………….. 8
3. POROČILO O DOSEŢENIH CILJIH IN REZULTATIH ………………..................... 12
3. 1. DELOVANJE SVETA ZAVETIŠČA ……………………..................................... ….12
3. 2. NOVE INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŢEVANJE.................................. 12
3. 3. KADROVSKA DEJAVNOST ……………………….…………………………….. …..13
3. 4. STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE ZAPOSLENIH ………………...................... …..13
3. 5. IZVEDBA POTREBNIH JAVNIH NAROČIL.……………………… ………………... 14
3. 6. PREDSTAVLJANJE V JAVNOSTI …………………………………………………….15
3.6.1. Predstavitve v javnosti ……….................................................................................15
3.6.2. Sodelovanje z mediji ………………………………………………………………. …..16
3.6.3. Vodenje organiziranih skupin na obisku zavetišča ………………………………. ...18
3.6.4. Ogledi in posvojitve …………………………………………………………………..…18
3.6.5. Sprehajanje ţivali …………………………………………………………………... .....19
3.6.6. Praksa za dijake gimnazije in veterinarske šole, BIC Ljubljana ………….……… .22
3.6.7. Strokovna praksa za študente veterine VF, UNILJ ……………………….……..... .22
3.6.8. Opravljanje druţbeno-koristnega dela …………………………………………..….. .22
3.6.9. Prostovoljno delo preverjanja ţivali………………………………………………. … .23
3.6.10. Prostovoljno delo lovljenja prostoţivečih mačk……………………………………..24
3.7. OSKRBA ŢIVALI ………………………………………………………….………….........25
3.7.1. Oskrba mačk ……………………………………………………………………........ . 30
3.7.2. Oskrba psi ……………………………………………………………………………... 45
3.8.2. Oskrba drugih hišnih ţivali ……………………………………………………..……... 55
4. ZAKLJUČEK………………………………………………………………..………………. 56
Stran 2
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
SPLOŠNI PODATKI
1. 1. OSNOVNI PODATKI ZAVETIŠČA
Enota: Zavetišče za zapuščene ţivali Ljubljana
Sedeţ: Gmajnice 30, Ljubljana
Telefon: 01 256 02 79
Telefaks: 01 256 59 80
Internet naslov: www.zavetisce-ljubljana.si
E-mail: [email protected]
Šifra dejavnosti: 92.530
Matična številka: 5052700
Davčna številka: 44188960
Identifikacijska številka za DDV: SI44188960
Transakcijski račun: 01261-6030380391
Zavetišče za zapuščene ţivali Ljubljana je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana za
lastne potrebe oskrbe zapuščenih ţivali. Zavetišče je namenjeno domačim hišnim ţivalim
(psom in mačkam). Mesto Ljubljana je z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Ţivalski vrt
dalo Zavetišče v upravljanje javnemu zavodu Ţivalski vrt (št.: 615- 13/ 03- 9 iz dne
05.05.2003).
1.2.
ORGANI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŢIVALI:
Svet zavetišča: konstituiran v začetku leta 2009 v sestavi:
Predsednica: Barbara Mihelič
Člani: Joţe Vidic (predstavnik lokalne skupnosti), Barbka Tomše (predstavnica VURS), Miro
Oberstar (predstavnik imetnika zavetišča), Maja Kos (predstavnica društva za zaščito ţivali).
Vodja Zavetišča: Marko Oman, dr. vet. med.
Zavetišče ima vodjo zavetišča in svet zavetišča.
Vodja zavetišča vodi delo zavetišča, skrbi za spoštovanje veterinarsko sanitarnega reda,
vključuje v delo prostovoljce in je odgovoren za vodenje evidenc.
Svet zavetišča nadzoruje delo zavetišča, določa višino prispevkov in sprejema cenik
zavetišča, skrbi za promocijo in za pridobivanje sponzorskih sredstev. Svet zavetišča
obvezno sestavlja predstavnik lokalne skupnosti, predstavnik VURS-a, predstavnik DZZŢ in
predstavnik imetnika zavetišča.
Stran 3
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
1.3.
DEJAVNOSTI ZAVETIŠČA:
Zavetišče opravlja naslednje naloge:
-
sprejema prijave o zapuščenih ţivalih;
-
zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč in oskrbo zapuščenim ţivalim;
-
zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih ţivali v zavetišču;
-
skrbi za iskanje skrbnikov teh ţivali oziroma za oddajo ţivali novim posvojiteljem;
-
skrbi za aţurno vodenje vse potrebne dokumentacije in registrov ter redno oddaja
poročila pristojnim sluţbam;
Zavetišče za potrebe zapuščenih ţivali opravlja naslednje dejavnosti javne veterinarske
sluţbe:
-
spremljanje zdravstvenega stanja zapuščenih ţivali;
-
veterinarske preglede zapuščenih ţivali;
-
označevanje zapuščenih ţivali in vodenje registra v skladu s predpisi;
-
osnovno laboratorijsko diagnostiko za odkrivanje kuţnih bolezni zapuščenih ţivali;
-
izvaja ukrepe za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje bolezni ţivali ter
poškodb in izvaja kirurške posege na ţivalih;
-
preprečuje onesnaţevanje okolja s povzročitelji in prenašalci kuţnih bolezni ţivali;
-
ukrepa za higenizacijo odplak
-
in zagotavlja zaščito zapuščenih ţivali nameščenih v zavetišču pred mučenjem.
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojnimi organi javne sluţbe, organizacijami za
zaščito ţivali in zainteresirano javnostjo, za opravljanje deţurne veterinarske sluţbe pa tudi s
pogodbeno veterinarsko organizacijo.
Poleg naštetega zavetišče opravlja še vzgojno - izobraţevalno dejavnost otrok, mladine in
odraslih občanov ter sodeluje vzgojno - izobraţevanimi organizacijami (šole, zavodi za
pomoč in rehabilitacijo). Zavetišče sodeluje z drugimi zavetišči po Sloveniji in tudi s
kinološkimi društvi. Z njimi pripravlja strokovna predavanja o pravilnem ravnanju z ţivaljo v
zavetišču, o njeni socializaciji in privajanju na nov dom. Skrbi za strokovno izobraţevanje
posvojiteljev, prostovoljnih sprehajalcev ter drugih prostovoljcev, zaposlenih v zavetišču in
ostale zainteresirane javnosti.
Stran 4
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
1.4.
ZAKONSKE PODLAGE ZA DELOVANJE ZAVETIŠČA
UREDBE (ES):
-
Uredba o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za
netrgovske premike hišnih živali (ES št. 998/2003)
ZAKONI:
-
Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2), (Uradni list RS 43/2007);
-
Zakon o veterinarstvu (Uradni list RS 33/2001 );
-
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS št. 93/2005);
-
Zakon o zdravilih (Uradni list RS št. 31/2006, 45/2008);
-
Zakon o varovanju okolja (Uradni list RS št. 41/2004, s spremembami Ur.l. RS, št.
17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD,
66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt,
57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009);
-
Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradni list RS, št.: 43/2007)
-
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), (uradni list RS, št.:
24/2003 s spremembami)
PRAVILNIKI:
-
Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, (Uradni list RS 45/2000)
-
Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
(Uradni list RS, 78/2004)
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za nekomercialne
premike hišnih živali, in o modelu potnega lista, ki mora spremljati te živali
(Uradni list RS št. 105/2008);
-
Pravilnik o pristojbinah na področju veterinarstva (Uradni list RS št. 28/2004);
-
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline –
Rabies (Lyssa) (Uradni list RS št. 139/2006, 67/20007)
-
Pravilnik o izjemni uporabi zdravil za zdravljenje živali in evidencah o
zdravljenju živali (Uradni list RS št. 53/2006)
-
Pravilnik o odpoklicu zdravil (Uradni list RS št. 105/2008);
Stran 5
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
-
Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v
veterinarski medicini (Uradni list RS št. 91/2008 in št. 101/2009);
-
Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanje veterinarskih
zdravil (Uradni list RS št. 38/2009)
-
Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v
veterinarski medicini (Uradni list RS št. 91/2008);
-
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o
postopku njihove verifikacije (Uradni list RS št. 35/2003, 3/2004, 75/2004, 65/08);
-
Pravilnik o zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, uporabi in odstranjevanju
živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni
prehrani ljudi (Uradni list RS št. 122/2007)
-
Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS št. 51/2009)
-
Pravilnik o pogojih za izvajanje veterinarske dejavnosti
dezinsekcije in deratizacije (Uradni list RS št. 72/2004)
-
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o
postopku njihove verifikacije (Uradni list RS št. 35/2003 s spremembami)
dezinfekcije,
UREDBE (RS):
-
Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene in
veterinarske dejavnosti ter z njima povezanih raziskavah (Uradni list RS št.
89/2008);
-
Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS št. 105/2008);
-
Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008);
-
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, (Uradni
list RS št. 76/2005 s spremembami).
SKLEPI:
-
Sklep o prepovedi predpisovanja in izdajanja na veterinarski recept
kloramfenikola in zdravil, ki vsebujejo kloramfenikol (Uradni list RS št. 38/2003);
-
Sklep o prepovedi zdravil in drugih snovi, ki vsebujejo kloramfenikol (Uradni list
RS št. 35/2003);
Stran 6
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
POGODBE:
-
Pogodbo izvajanju javne veterinarske službe št. 2312-03-000002-99 (sklenjena
dne 14. 9. 2009), dopolnjena z Aneksom k Pogodbi iz dne 7.10 2009 in Aneksom
k pogodbi iz dne 2. 7. 2010.
Med interne akte zavetišča spada:
-
Poslovnik obratovanja zavetišča (sprejet na 2. seji sveta zavetišča dne
5.2.2003)
-
Poslovnik o delu sveta zavetišča (sprejet na 2. seji sveta zavetišča dne
5.2.2003)
-
Veterinarsko sanitarni red (sprejet 15.1. 2003)
Zavetišče je z Zakonom o zaščiti živali lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot
javna sluţba. Omenjeni zakon je bil sprejet 03.12.1999, spremenjen in dopolnjen 18.12.2003
ter 16. 2. 2007. Ta zakon določa, da mora imeti lokalna skupnost na vsakih 800 registriranih
psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču.
Natančneje pa zakon dopolnjuje Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, sprejet
10. 5. 2000, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zavetišča za zapuščene ţivali, ureja
sprejem in oddajo ţivali, določa pogoje za namestitev in oskrbo ţivali, evidence ter
veterinarsko sanitarni red zavetišč.
Za Zavetišče zapuščene ţivali Ljubljana je bil sprejet in izdan dne 16. 7. 2004 še Pravilnik o
spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, ki določa pogojih ki jih
morata za pridobitev koncesije izpolnjevati ţivalski vrt in zavetišče za zapuščene ţivali, ki
določa pogoje glede prostorov, opreme in kadrov, ki jih morata izpolnjevati ţivalski vrt in
zavetišče za zapuščene ţivali za pridobitev koncesije za opravljanje javne veterinarske
sluţbe, ter glede postopka ugotavljanja izpolnjevanja pogojev.
Izvajanje javne veterinarske sluţbe je podeljeno s koncesijo in določeno s Pogodbo
izvajanju javne veterinarske službe št. 2312-03-000002-99 dopolnjeno z Aneksom k Pogodbi
iz dne 7.10. 2009in Aneksom k pogodbi iz dne 2.7.2010.
Med interne akte zavetišča spada Poslovnik obratovanja zavetišča, ki ga je sprejel Svet
zavetišča na 2. redni seji, dne 05.02.2003 in Poslovnik o delu Sveta zavetišča sprejet na isti
seji Sveta zavetišča.
Notranja ureditev zavetišča je opredeljena v Veterinarsko sanitarnem redu, ki je bil sprejet
15.01.2003.
Stran 7
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010
2. 1. IZKAZ USPEHA
Celotni finančni rezultat poslovanja zavetišča je pozitiven. Prihodki so se v letu 2010 v
primerjavi s predhodnim letom zmanjšali za pribliţno štiri odstotke. Zmanjšanje prihodkov s
strani MOL temelji predvsem na zniţevanju sredstev namenjenih za projekt prostoţivečih
mačk v mestu s 60.000 na 20.000 EUR. Zmanjšanje bi torej bilo večje, vendar je MOL
odobril dodatnih 15.000 EUR za kritje stroškov sanacije izbruha mikrosporije. Zmanjšali so
se tudi odhodki in sicer za pet odstotkov. Zmanjšanje stroškov izvira iz bistveno niţjih
stroškov storitev, predvsem zdravstvenih storitev za ţivali na račun lastne koncesije za
opravljanje veterinarskih storitev.
Torej v postavki stroškov storitev je 44% zmanjšanje posledica celoletnega opravljanja
veterinarskih storitev v rednem delu lastnih veterinarjev. Z zmanjšanjem sredstev
namenjenih za projekt prostoţivečih mačk ni bilo mogoče zaposliti dodatnega veterinarja,
zato smo morali del veterinarskih storitev iz rednega dela prenesti na zunanjega
koncesionarja. V letu 2010 smo z namenom zagotavljanja s predpisi določene veterinarske
oskrbe v zavetišče sprejetih zapuščenih ţivali v roku 24 ur uvedli delovne sobote za
veterinarje. Veterinarsko oskrbo v 50% delovnih sobot je zagotovil zunanji koncesionar ter
vso veterinarsko oskrbo, ki je ni bilo mogoče zagotoviti v rednem delovnem času veterinarja.
Stroški zdravstvenih storitev za ţivali bi zagotovo bili višji, vendar je koncesionar v času
sezone brezplačno posojal dva veterinarja, ki sta skupno opravila 336 ur veterinarskega
dela. Na delovno mesto nočnega oskrbnika smo zaposlili veterinarja, ki je v nočnem času
lahko opravljal nujno oskrbo in dela, ki jih lahko opravi brez asistence. Le tako in ob
maksimalni obremenitvi lastnih veterinarjev v dnevnem času je bilo mogoče zagotoviti
potrebno zdravstveno oskrbo ţivali.
Precejšen deleţ zdravstvenih storitev predstavljajo laboratorijske preiskave za mikrosporijo
in druge kuţne glivične bolezni koţe. Smiselnost omenjenih preiskav je več kot opravičena v
izogib nadaljnjim izbruhom in okuţbam posvojiteljev. Namreč dogajajo se primeri naknadne
okuţbe pri posvojiteljih, kateri potem grozijo s toţbami, predvsem pa meče slabo luč na
Zavod. Dodatne stroške je povzročil tudi izbruh mikrosporije in posledična sanacija.
Podrobnejše poročilo je priloţeno v prilogi.
Pomembno zmanjšanje predstavljajo stroški varovanja, ki zajemajo le še prevoz gotovine. V
nočnem času so od leta 2009 zaposleni lastni oskrbniki ţivali poleg varovanja opravljali tudi
druge strokovne naloge, med drugim tudi ţe opisano veterinarsko delo in vodenje vse
večjega števila zahtevanih evidenc. Zmanjšale so se tudi računalniške storitve, predvsem na
račun nerealizirane nove spletne strani. Stroške reprezentance smo pokrili z donacijami.
Največ (154%) so se povečali stroški komunalnih storitev zaradi večje količine biološkonevarnih odpadkov, predvsem mikrosporije ter amortizaciji primerno stroški vzdrţevanja
sluţbenega vozila. Najbolj pomembno pa je povišanje stroškov storitev študentskega
servisa. S povečanjem števila zaposlenih oskrbnikov je bilo potrebno pogosteje nadomestiti
odsotnosti, predvsem dopustov in potrebno je bilo nadomestiti daljšo odsotnosti oskrbnika
zaradi poškodbe pri delu (hujši ugriz psa). Stroški storitev na tej postavki bi bili še višji,
vendar smo jih blaţili s prostovoljci in kandidati preko usposabljanja na delovnem mestu
oskrbnika v okviru programa za pospeševanje zaposlovanja ZZZS.
Stran 8
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Med posameznimi materialnimi stroški največje povečanje beleţimo pri sluţbenih obleka,
namreč bilo je potrebno opremiti več zaposlenih. Povečanje stroškov za čistila je posledica
mikrosporije in splošno temeljitega čiščenja in razkuţevanja. Stroški ogrevanja pa se višajo
skladno z višanjem cene goriv. Stroški so visoki tudi zaradi energetsko potratne gradnje.
Stroški vode so se povečali zaradi višje porabe (velike količine ob sanaciji mikrosporije) in
višjih cen. Zavetišče pokriva tudi stroške vodarine za objekte MOL na Gmajnicah, ki jih nima
v uporabi.
Poraba zdravil ostaja visoka zaradi visokega števila predvsem bolnih zapuščenih ţivali in
pogostega obolevanja zaradi neurejenih namestitvenih pogojev. Zavetišče je prejelo okrog
7.300 kg donirane hrane, ki pa je velikokrat ne moremo porabiti za lastne varovance, saj
sprememba prehrane ter manj kakovostna hrana povzročata prevelike prebavne motnje pri
ţe tako ranljivejših ţivalih. Tisto, kar nismo mogli uporabiti, smo predali prostovoljcem, ki
hranijo in lovijo prostoţiveče mačke z namenom kastracije in sterilizacije. Donirane hrane
smo kljub temu lahko porabili toliko, da smo stroške hrane zniţali za sedem odstotkov.
V celoti so se stroški materiala zmanjšali za šest odstotkov, s tem da se je vrsta drugih
postavk z skrbnim omejevanjem porabe zniţala pod lansko raven. Največje zniţanje smo
dosegli pri drobnem inventarju, kjer smo nabavo omejili na najnujnejše in pri plinu za
ogrevanje, katerega nabava se je prenesla v leto 2011. V leto 2011 so se prenesli tudi
največji stroški vzdrţevanja, predvsem sanacija močno prizadete upravne stavbe, katere
sanacije je vprašljiva in neracionalna.
Stroški amortizacije so se močno zmanjšali, na račun zmanjšane nabave opreme in ostaja
na ravni planirane.
Stroški dela so se povečali na račun v sredini leta 2009 novo zaposlenih nočnih oskrbnikov.
Prihodki iz lastnih dejavnosti zavetišča so se zmanjšali za 18% (manj od pričakovanega) na
račun odsotnosti bullmastifov, nekaj pa tudi niţjega prihodka od siceršnjega od oddanih
mačk, ker posvojiteljem, ki so imeli mačke v začasni oskrbi nismo zaračunavali prispevka za
zavetišče. Namreč začasni skrbniki so pogosto sami (prostovoljno) pokrivali materialne
stroške razen veterinarske oskrbe in skupaj s prostovoljnim delom močno zmanjšali siceršnje
stroške. Plačilna disciplina lastnikov izgubljenih in vrnjenih ţivali se še slabša, še zlasti tistih
socialno ogroţenih. Zaradi nastalih ekonomskih razmer je dejansko več socialno ogroţenih
občanov, kar občutimo tudi na drugih področjih, predvsem prošnjah za brezplačno ali po niţji
ceni obračunano veterinarsko oskrbo in povečanem povpraševanju po oddaji ţivali iz
ekonomskih razlogov. Z niţanjem standarda občanov se zniţuje tudi odgovornost do ţivali in
večino zapuščenih ţivali izhaja iz socialno ogroţenih okolij.
Kljub vsemu smo v skladu s planom uspeli za tri odstoke povišati prihodke na postavki
donacij, predvsem z izboljševanjem prepoznavnosti in dobrega imena zavetišča. Veliko je k
temu prispevala skupna akcija zavetišča z društvom Mačjelovka in agencije Mayer group z
vsemi sodelujočimi in naslovom Srečni ljubljenčki, katere vrednost se ocenjuje na več deset
tisoč evrov (za zavetišče brezplačno) ter seveda profesionalen odnos zaposlenih v zavetišču.
Odnosi z Javnostjo igrajo vse pomembnejšo vlogo pri poslovanju zavetišča in v prihodnosti
bo potrebno namenjati vse več pozornosti.
Zavetišče je prejelo tudi odškodnino manjše vrednosti za nastalo škodo na upravni stavbi v
jesenskih poplavah.
Stran 9
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Preglednica št. 1: prihodki in odhodki za zavetišče
za zapuščene živali v letu 2009
ZAVETIŠČE
GMAJNICE
2009
R
1
ODHODKI
STROŠKI MATERIALA
Pisarniški material
Čistilna sredstva
Knjige,časopisi, str.
literatura,tiskovine
Zdravila
Hrana za ţivali
Drobni inventar
Sluţbena obleka
Električna energija
Ogrevanje
Plin
Goriva, maziva, bencin
Voda
Material za vzdrţevanje
Mat.za delavnice + roj. Dan
SKUPAJ MATERIAL
STROŠKI STORITEV
Varovanje
Oglaševanje, reklama, zal. stor.
Računalniške storitve
Svetovalne storitve
Reprezentanca
Telefonfke storitve
Poštnina
Komunalne storitve
Transportni str.+šped. str.
Popravilo vozil+registracije
Tekoče vzdrţevanje opreme
Zdrav.storitve - ţivali
Zdrav.storitve - delavci
Članarina
Provizija
RTV naročnina
Potni stroški
Študentski servis
Stroški izobraţevanja
31.12.2
010
2010
P
2
3
31.12.
R/P
3/2
31.12.
R/R
3/1
1.441
2.749
1.500
2.700
739
3.501
0,49
1,30
0,51
1,27
575
52.930
18.940
3.002
1.210
6.620
8.085
6.381
1.226
2.489
3.187
500
48.000
17.000
1.000
1.300
7.000
9.000
6.000
1.500
2.500
4.000
281
53.534
17.531
451
2.040
5.542
9.507
2.145
1.398
3.174
2.079
0,56
1,12
1,03
0,45
1,57
0,79
1,06
0,36
0,93
1,27
0,52
0,49
1,01
0,93
0,15
1,69
0,84
1,18
0,34
1,14
1,28
0,65
102.000 101.922
1,00
0,94
108.835
13.553
256
5.222
1.800
1.463
3.025
16
1.074
8
134
7.454
84.204
317
236
187
500
200
7.500
1.800
500
3.000
300
1.900
328
1.097
3.814
984
0
2.790
52
2.725
0,66
5,49
0,51
0,55
0,00
0,93
0,17
1,43
200
8.000
38.000
300
250
200
4,75
0,72
1,25
0,50
1,57
0,92
1.837
6.452
821
1.000
6.500
1.000
949
5.740
47.416
149
393
184
0
1.642
10.218
700
0,02
4,29
0,73
0,55
0,00
0,92
3,25
2,54
0,00
7,08
0,77
0,56
0,47
1,67
0,98
1,64
1,57
0,70
0,89
1,58
0,85
Stran 10
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Storitve ostalo
SKUPAJ STORITVE
SKUPAJ MATERIAL+STORITVE
STROŠKI DELA
IZREDNI ODHODKI
FINANČNI ODH.- OBRESTI
NABAVNA VRED. PROD.BLAGA
DANE DONACIJE
SKUPAJ ODHOD. BREZ
AMORT.
Amortizacija v breme prihodkov
SKUPAJ ODHODKI
PRIHODKI
Vstopnina
Storitve
Najemnine
Trgovina
Sponzorstva
SKUPAJ
MOL (plače + MTS)
SKUPAJ
Prihodki od prodaje os. Sredstev
Prihodki od ţivali
Ostali prihodki
Prihodki iz prejšnjih let
Odškodnine
Donacije + prost. Prispevki
Obresti
SKUPAJ
SKUPAJ PRIHODKI
OBRAČUN
SKUPAJ PRIHODKI
SKUPAJ ODHODKI
RAZLIKA
791
128.850
237.685
224.496
72
17
152
3.726
500
71.650 82.907
173.650 184.829
256.000 260.920
341
500
31
20
398
300
7,45
1,16
1,06
1,02
0,68
1,55
1,33
4,71
0,64
0,78
1,16
4,74
1,82
2,62
462.422
13.328
475.750
430.470 446.519
4.757
4.500
434.970 451.276
1,04
1,06
1,04
0,97
0,36
0,95
13.827
1,15
457
400
1.708
100
12.500 15.992
398.900 417.793
398.900 417.793
1,14
17,08
1,28
1,05
1,05
0,82
0,00
2,27
20,58
0,73
0,97
0,97
553
0
3.083
22.323
2,77
3,89
0,95
3,28
1,03
22.778
477.507
23.800 25.959
435.200 459.744
1,09
1,06
1,14
0,96
477.507
475.750
1.757
435.200 459.744
434.970 451.276
8.468
230
1,06
1,04
36,82
0,96
0,95
4,82
16.845
4.900
201
83
22.029
432.700
432.700
142
87
939
21.610
12.000
200
100
23.500
Stran 11
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3. POROČILO O DOSEŢENIH CILJIH IN REZULTATIH
3. 1. DELOVANJE SVETA ZAVETIŠČA
Svet Zavetišča se je v letu 2010 sestal na dveh rednih sejah in enkrat izvedel
korespondenčno sejo.
Na sejah je obravnaval: Poslovno poročilo ZZŢL za leto 2009, plan dela ZZŢL za leto 2010,
poročilo o projektu Prostoţiveče mačke, polletno poročilo ZZŢL, nov reţim sprehajanja psov
ter sprejel nekatere priloge novega poslovnika ZZŢL.
3. 2. NOVE INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŢEVANJE
Kot najbolj nujno investicijo smo načrtovali dokončanje izgradnje kanalizacije in nakup
čistilne naprave. Načrtovali smo tudi:
- izvedbo prizidka k obstoječi zgradbi za pse in mačke, ki bi omogočila njihovo
ločevanje in bolj strokovno delo
- izboljšanje bivalnih pogojev v karantenskem delu hleva
- izboljšanje bivalnih pogojev na odprtem oddelku za mačke
- adaptacijo podstrešja poslovne stavbe, ki bi omogočila selitev administrativnega dela
v prvo nadstropje in s tem predelavo in širitev ambulantnega dela in prostorov za
namestitev ţivali pred in po veterinarskih posegih.
- Ureditev okolice z novimi oznakami.
Do realizacije ni prišlo, saj lastnik v ta namen ni uspel zagotoviti nobenih sredstev. Vlaganje
v upravno stavbo je vedno bolj vprašljivo, saj so se ob poplavah pokazale še dodatne
pomanjkljivosti in slabosti objekta. S tem razlogom je sanacija sten v upravni stavbi in
ureditev ventilacije v kirurški dvorani prestavljena za nedoločen čas, predvidoma v naslednje
leto. Namreč zaradi neurejenosti pogojev oskrbe, dela in drugega poslovanja zavetišča je
poleg ţe dalj časa trajajočih teţav prišlo do izbruha mikrosporije.
Neurejenost pogojev je ob rednem letnem pregledu ugotovil tudi uradni veterinar in dne 6.9
2010 izdal Odločbo o ureditvi pogojev z rokom do 1.8.2011, sicer bodo prisiljeni ukrepati v
skladu s predpisi zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev.
Zavetišče ne izpolnjuje:
- Pogojev za karanteno in sicer tako, da je vsako novo sprejeto ţival mogoče namestiti
tako, da ne pride v stik z drugimi ţivalmi;
- Karantena ni iz materialov, ki jih je mogoče enostavno, učinkovito čistiti, razkuţevati;
- Odprti oddelek ni iz materialov, ki jih je mogoče enostavno čistiti ter razkuţevati;
- V vseh prostorih ne zagotavlja ustreznega zračenja na način, da se omeji moţnost
prenašanja okuţb med ţivalmi;
- V upravni stavbi v vseh prostorih ugotovljeno odpadanje beleţa skupaj z ometom, kar
ne zagotavlja primernih pogojev dela;
- Skrinja za shranjevanje kadavrov ni več izpolnjevala zahtevanih pogojev in je ţe bila
ZAMENJANA s primernejšo.
Glede na izdano odločbo je predlagana sanacija utemeljena oziroma jo je smiselno zastaviti
še širše. Realizacija investicij in večjega investicijskega vzdrţevanja je odvisna od
zagotavljanja sredstev s strani lastnika.
Stran 12
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3. 3. KADROVSKA DEJAVNOST
Preglednica št 2: Zaposleni v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana v letu 2010
Delovno
mesto
vodja
31.12.2010 Opombe
1
veterinar
0
oskrbnik
ţivali
6
Oskrbnik
ţivali
pisarniški
referent
Skupaj
1
1
8 notranji
Polno zaposlen za vodenje zavetišča in opravljanje veterinarskega dela
Zaradi sprememb zaradi zmanjšanih sredstev za projekt Prosto ţiveče
mačke v mestu nismo zaposlili dodatnega veterinarja.
4 oskrbniki v turnusu čez dan za oskrbo ţivali
2 oskrbnika v turnusu čez noč, eden od njiju veterinar zaposlen od
15.2.2010, ki opravlja tudi nujno veterinarsko oskrbo in laţje posege, ki jih
lahko opravi brez asistence in vodi veterinarske evidence. Drug nočni
oskrbnik je poleg oskrbe ţivali zadolţen za vodenje drugih evidenc.
Zaposlen od 7.7.2010 do 7.9.2010 za nadomeščanje dalj časa odsotnega
oskrbnika poškodovanega pri delu zaradi ugriza psa.
Zaradi odsotnosti redno zaposlenega pisarniškega referenta bili
opravljena najprej ena in zatem druga menjava z zaposlenimi iz matične
enote ZOO Ljubljana.
V zavetišču je na dan 31.12. 2010 zaposlenih skupno 8 oseb.
Dodatno veterinarsko pomoč 8 ur tedensko je nudil veterinar ZOO, zaposlen na delovnem
mestu veterinarja v ZOO Ljubljana.
Z v letu 2009 realizirano zaposlitvijo nočnih oskrbnikov, ki imajo poleg nočnega deţurstva
bistveno več pristojnosti in zadolţitev se je delovno mesto varnostnika racionalizirano in
efektivnost se je povečala, predvsem na račun oskrbovanja ţivali. V prvi vrsti je omogočena
oskrba sesnih mladičev in intenzivna nega bolnih ali poškodovanih ţivali. Izboljšalo se je
čiščenje prostorov v upravni stavbi in pridobili smo dodatno pomoč pri vodenju evidenc, ter
dnevne oskrbnike razbremenili nočne pripravljenosti oziroma urgentnih posredovanj. Z
zamenjavo prvo-zaposlenega nočnega oskrbnika z veterinarjem na delovno mesto nočnega
oskrbnika se je nekoliko zapolnila vrzel manjkajočega veterinarja. Nočna oskrbnica –
veterinarka je poleg osnovne oskrbe ţivali in drugih nalog tega delovnega mesta nudila nujno
pomoč ţivalim, opravljala veterinarske preglede, zdravljenja in opravljala laţje operativne
posege, katere je mogoče opraviti brez asistence. Tako je bilo delovno mesto optimalno
izkoriščeno.
3. 4. STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE ZAPOSLENIH
Preglednica št. 3: Izobraževanja zaposlenih v tujini
DATUM
POTOVANJE V
9.-11.
ČEŠKA -. Praga
11. 2010
Z NAMENOM
ZAPOSLENI
The
12th
International
Marko OMAN
Companion Animal Welfare
Nuša GROS
Conference
Stran 13
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Preglednica št. 4: Izobraževanja zaposlenih v Sloveniji
IZOBRAŢEVANJE
DATUM
ZAPOSLENI
Strokovno izpopolnjevanje organiziramo v okviru
26.-27.
2010
16.-18.
2010
3. programa permanentnega izobraţevanja
Veterinarske Zbornice.
26. in 27. marca 2010 v Hotelu MONS, Ljubljana
XXIII. simpozij o aktualnih boleznih malih ţivali,
9.
izvajalec: SVMŢ – Slovensko zdruţenje veterinarjev
za male ţivali, Dolenjske toplice
Marko OMAN - aktivno
udeleţen
Marko OMAN – aktivno
udeleţen
Nuša GROS
Realizirano je bilo vse načrtovano po zgornjih preglednicah. Omenjena izobraţevanja so bila
nujna za uvajanje novosti v poslovanje Zavetišča, za odpravljanje šibkih točk in
nadgrajevanje doseţenega na področju oskrbe ţivali s poudarkom na socializaciji in
preventivi pred širjenjem kuţnih bolezni. Na obeh izobraţevanjih je Zavetišče aktivno
sodelovalo preko vodje zavetišča in sicer na Permanentnem izobraţevanju veterinarske
zbornice z daljšim predavanjem o Zdravstvenem stanju zapuščenih živali. Na XXIII.
Simpoziju o aktualnih boleznih malih ţivali je Zavetišče sodelovalo s postrom o Zdravstveni
problematiki zapuščenih mačk v Ljubljani.
Zavetišče je ob sodelovanju vodje-veterinarja Zavetišča sodelovalo na Srbskem kongresu
veterinarjev dne 27.1.2010 v Beogradu. Vodja zavetišča je skupaj z vodjem zavetišča
Maribor in drugimi veterinarji dr. Arminu Tomašič pomagal pri pripravi članka prevedeno –
Upravljanje z zapuščenimi, izgubljenimi in prostoživečimi živalmi v republiki Sloveniji.
3. 5. IZVEDBA POTREBNIH JAVNIH NAROČIL
Preglednica št. 5: Izvedena javna naročila v letu 2010
MALE VREDNOSTI
BLAGO
Vrednost (brez DDV)
Pasja in mačja hrana NE REALIZIRANO, SE PRENESE V
LETO 2011
17.000,00 €
STORITVE
Vrednost (brez DDV)
Ni bilo načrtovano
VREDNOSTI POD 10.000 €
Vrednost (brez DDV)
Označevalne table
PRENESE V 2011
NI
BILO
REALIZIRANO
–
SE
5.621,00 €
V letu 2010 nismo imeli objave javnega naročila velike vrednosti, saj razpis za hrano zaradi
dodajanja dodatnih pogojev k dvigu kvalitete v bodoče dobavljene hrane ni bil realiziran in se
prenese v začetek leta 2011.
Stran 14
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.6. PREDSTAVLJANJE JAVNOSTI
3.6.1. PREDSTAVITVE V JAVNOSTI
V letu 2010 je bilo predstavitev v ţivo manj, kot v letu 2009. Ponovno smo bili prisotni na
Zelenem vikendu, ki je bil 22 avgusta v Šentvidu pri Stični, kjer je Zavetišče imelo stojnico.
Predstavljeno je bilo delo zavetišča, zapuščene ţivali na voljo z posvojitev in odgovornosti
imetnika ţivali. Zavetišče se je predstavilo tudi na osrednjem dogodku za Dan ţivali, ki je bil
ponovno organiziran v parku Tivoli, na dan 9.10. 2010. Zavetišče je imelo stojnico in se
predstavljalo javnosti.
Na svetovni dan varstva ţivali dne 4.10. 2010 je bil v Zavetišču organiziran dan odprtih
vrat. Zavetišče je vrata odprlo ob 8'00 in dogodek zaključilo ob 19'00. Ves dan so potekali
vodeni ogledi ţivali in se opravljale posvojitve. Na ta dan so bile posvojene 3 mačke in 1 pes.
Verjetno bi bilo posvojitev še več vendar je bila udeleţba manjša od pričakovane, verjetno
zaradi slabega vremena in termina, namreč ta dan je bil ponedeljek.
Osrednji del dogodka je predstavljal ogled zavetišča s strani vabljenih visokih gostov in
uradna predstavitev zavetišča z govori gostov. Povabilu so se odzvali:
Jani Möderndorfer, podţupan mestne občine Ljubljana s spremstvom
Zdenka Ban Fischinger, direktorica Ţivalskega vrta Ljubljana,
Barbara Mihelič, strokovni vodja Ţivalskega vrta in predsednica sveta Zavetišča Ljubljana,
Vida Čadonič Špelič, direktorica Veterinarske uprave RS,
Mitja Šedlbauer predstavnik Veterinarske uprave RS zadolţen za zaščito ţivali,
Joţe Vidic, priznani kinolog in član sveta Zavetišča Ljubljana in
Marko Medvešek, vodja Oddelka za šolanje sluţbenih psov MNZ.
Dvoje ţe uspešno izpeljanih in v javnosti prepoznanih posvojitev sta predstavili kar
posvojiteljici sami, igralka in reţiserka Violeta Tomič psa Budo ter Nina Mitrič iz Tačk
Pomagačk psičko Avšo.
Zavetišče je prvič odprlo vrata prav na ta dan leta 2002. Od takrat pa do tega dne je oskrbelo
ţe več kot 15.300 ţivali. (4.727 psov, 10.518 mačk in nekaj deset dihurjev, sobnih ptic,
kuncev ter ostalih hišnih ţivali). Več kot 4.000 je bilo vrnjenih lastnikom, 5.300 smo našli
novi dom pri posvojiteljih. Zavetišče je v tem času oskrbelo tudi več kot 4.500 prostoţivečih
mačk in vsaj toliko jih ţivi na ulicah Ljubljane.
Vsi udeleţeni so se strinjali o pomembnosti odgovornega odnosa do ţivali in da je naša
druţba naredila pomembne korake tej smeri. Eden večjih korakov je bil, poleg ustanovitve
zavetišč od leta 2003 obvezno nezamenljivo označevanje (čipiranje) psov in na tak način
urejeno lastništvo. Pozitiven učinek je opazen tudi v Zavetišču, namreč število zapuščenih
psov se je skoraj prepolovilo. V naši deţeli praktično ni potepuških psov, kar je uspelo le
redkim drţavam, tudi v razvitem svetu. Leta 2003 je le 20% sprejetih psov bilo vrnjenih
lastnikom, v letu 2010 pa kar 57%.
Stran 15
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Vse prisotne smo seznanili o problematiki zapuščenih mačk in neurejenega lastništva, kar
potrjuje zelo nizek odstotek (2%) latnikom vrnjenih mačk.
Predstavili smo tudi problematiko v zvezi z vse večjim številom drugih hišnih ţivali po naših
domovih: majhnih zverinic, glodavcev, sobni ptic, plazilcev in drugih eksotičnih ţivali. Tudi te
ţivali so zapuščene in tudi zanje bo potrebno poskrbeti!
Predstavljena je bila uspešna akcija Srečni ljubljenčki, v kateri je velik odziv sponzorjev
pokazal njihovo visoko zavedanje o nujnosti osveščanja javnosti o odgovornem ravnanju z
ţivalmi.
Uradni del smo zaključili s prikazom znanja ter veščine sluţbenih psov Oddelka za šolanje
sluţbenih psov in Policijske postaje vodnikov sluţbenih psov.
O dogodku so poročali številni mediji, osrednji dogodek pa je bil tudi avdio-video posnet.
Sklepno dejanje Dneva odprtih vrat je bilo predavanje o masaţi psov Brede Kralj avtorice
knjige Masaţa psov.
Najpomembnejši doseţek tega dne je bil seznanitev imetnika z dejanskimi namestitvenimi
pogoji, z v Odločbi VURS ugotovljenimi pomanjkljivostmi in rešitvami za vnaprej.
Od tega dne naprej potekajo intenzivni pogovori o rešitvah in ureditvi predpisanih pogojev za
delovanje zavetišča.
23.3. 2010 je bil vodja zavetišča vabljen kot predavatelj na Forum študentov veterine na
temo zaščita ţivali.
Zavetišče je javno prejelo donacijo v vrednosti 500 EVR od podjetja INDIVIDA dne 14.8.2010
v restavraciji Allegria v centru Ljubljane.
Dne 4. 9. Je bil Dobrodelni dogodek Dogs&Cats organiziran pod okriljem ZŠOK. Dobrodelni
open-air party, je v sicer idiličnem okolju koroškega Ivarčkega jezera zaradi slabega vremena
skoraj propadel. Za zavetišče se je nabralo 418 EVR.
19.10. 2010 je zavetišče obiskala ministrica MNZ RS ga. Katarina Kresal s spremstvom in ob
prisotnosti medijev.
3.6. 2. SODELOVANJE Z MEDIJI
V letu 2010 je bilo najpomembnejše sporočilo zavetišča akcija Srečni Ljubljenčki
(http://www.srecniljubljencki.org). Akcija je imela v javnosti velik odziv in je verjetno vplivala
na povečano oddajo mačk v zavetišču, predvsem pa na osveščenost druţbe. O uspehu
akcije pričajo številna (56) sodelujoča podjetja in organizacije. Največ so prispevali
Mayergroup (oblikovalec), društvo Mačjelovka kot skrbnik akcije in spletne strani ter
Gorenjska Banka kot glavni sponzor.
Stran 16
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Cilji akcije : ţal se nepremišljeni nakupi psov in mačk prepogosto končajo tragično za ţivali,
ki so popolnoma odvisne od lastnika. Ta lepa in teţko pričakovana ''darila'' prevečkrat, kot
neţelena pristanejo na ulicah ali v zavetiščih. Vse, ki se odločajo za nakup ali posvojitev
hišnega ljubljenčka smo prosili, da se zanj odločijo trezno, po tehtnem premisleku in
odgovorno do ţivali, ne nazadnje tudi do sebe. Pomoč pri tej pomembni odločitvi se nudi tudi
na teh (http://www.srecniljubljencki.org) spletnih straneh. Vse objave v medijih so bile
brezplačne ali sponzorirane.
Drugo poročilo je bilo obveščanju javnosti o spremenjenem načinu sprehajanja in razlogih
zanj. Več je opisano pod točko sprehajanja psov.
Tretje sporočilo je bilo namenjeno promociji ''4. oktobra - dneva ţivali'', kot je ţe opisano v
prejšnji točki.
Najbolj odmeven in največje medijske pozornosti deleţen dogodek pa je bil afera Baričevič,
kateri je zadeval zavetišče posredno in neposredno. Številne objave so bile v številnih
medijih.
V tiskanih medijih je bilo objavljenih 6 obširnejših člankov na temo dela v zavetišču, številu
zapuščenih ţivali in povezava z aktualno gospodarsko krizo ter v zvezi s sprehajanjem psov.
Nadaljevali smo z dobrim sodelovanjem z ţe nekdaj sodelujočimi televizijskimi hišami,
predvsem RTV SLO in na novo sklenili sodelovanje z novonastalimi lokalnimi televizijskimi
hišami (NTV). Omenjena lokalna televizijska hiša vrti spote o zapuščenih ţivalih za oddajo
oziroma pripravlja prispevke o delovanju Zavetišča. Interesa je še več, vendar Zavetišče z
obstoječimi kadri ne zmore izkoristiti vseh ponujenih moţnosti.
Tudi z radii sodelovanje ostaja na ravni preteklega leta in vse moţnosti niso izkoriščene
zaradi pomanjkanja primernega kadra. Obveščanje bi bilo dobro poenostaviti z boljšim
prenosom informacij, kar pričakujemo z novo spletno stranjo. Verjamemo, da bi marsikatera
ţival hitreje našla dom, predvsem neoznačene izgubljene ţivali.
Sodelujemo z vedno več internetnimi mediji, ki objavljajo ţivali iz zavetišča na svojih straneh
oziroma predstavljajo zavetišče in objavljajo direktno povezavo na spletno stran zavetišča.
Posodobitev spletne strani je ključnega pomena pri predstavljanju javnosti, saj je dobro
poznana in pogosto obiskovana. Potrebna je vedno večja aţurnost, direktno komuniciranje z
uporabniki, kar zahteva vedno več časa in pozornosti s strani osebja zavetišča. Trenutna
razpoloţljivost kadrov ne zadošča za nadgrajevanje sodelovanja. Med najtesneje
sodelujočimi je ţe opisana spletna stran akcije Srečni ljubljenčki. Ureditev tega področja je
ena od prednostnih nalog leta 2011.
Stran 17
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.6.3. VODENJE ORGANIZIRANIH SKUPIN NA OBISKU ZAVETIŠČA
V letu 2010 je bilo veliko manj vodenih skupin, kot leta 2009. Najpomembnejši razlog je
zagotovo izbruh mikrosporije, saj je v pomladanskem obdobju največ obiskov organiziranih
skupin. Vključevanje otrok v izobraţevanje o zavetiščih in problematiko zavrţenih ter
zapuščenih oziroma oddanih hišnih ljubljencev je ključnega pomena. V bodoče je smiselno
razmisliti tudi o tem področju dela, saj se je v tujini izobraţevanje predvsem mladih izkazalo
kot dolgoročno najbolj učinkovito. Lahko bi enačili s principom prometne vzgoje otrok!
Preglednica št.6: predstavitev Zavetišča in vodenje organiziranih skupin:
ŠOLA/VRTEC
TERMIN
OPOMBE, KONTAKTI
OŠ MAJDE VRHOVNIK
1.6. 2010
50 OTROK
17.6.2010
27 OTROK
21.6.2010
5 ODRASLIH
OŠ KRIŢE PRI TRŢIČU
19.10. 2010
30 OTROK
VRTEC NAJDIHOJCA
22.2010
40 OTROK
OŠ CERKLJE NA
GORENJSKEM
TABORNIKI ROD SIVEGA
VOLKA
3.6.4. OGLEDI IN POSVOJITVE
Vse najdene zapuščene ţivali in ţivali na oddaji so objavljene na spletni strani zavetišča, kjer
so ogledi moţni ves čas. Ţivali, ki so še v karanteni, lahko zainteresirani rezervirajo do
prvega dne na oddaji. Zatem rezervacija ni več mogoča.
Zavetišče je za obiskovalce odprto vse dni v letu. Za posvojitelje so uradne ure ob delavnikih
od 11'00-12'00 in od 14'00.-15'30, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13'30-15'00. V
poletnem času smo uradni čas prilagodili temperaturnim razmeram in sicer ob delavnikih od
11'00.-12'00 in od 15'30- 17'00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11'00-13'00.
Vsakemu kandidatu se najprej omogoči ogled vseh psov oziroma mačk oziroma v kolikor ima
ţival rezervirano ali izbrano preko spletne strani izpolni vprašalnik na podlagi katerega se
ugotovi primernost (izpolnjevanje prepisanih minimalnih pogojev za oskrbo in ţelje, namen
ter odgovornost) kandidata, se pogovori z oskrbnikom o ţivali, spozna z ţivaljo, pse pelje na
sprehod v izpust oziroma pobliţe spozna z mačko. Če se kandidat odloči za posvojitev in
izpolnjuje vse navedene pogoje, se sklene posvojitvena pogodba ter poravna prispevek v
skladu z veljavnim cenikom za delovanje zavetišča.
S povečevanjem celokupnega števila ţivali na račun mačk in posledično povečanje števila
oddaj je obremenjenost uveljavljenih ur precejšnja. Predvsem v sezoni mačjih mladičev se
opravi tudi do 12 posvojitev ţivali na dan. Ker vsaka posvojitev zahteva povprečno 30 minut,
jih je velikokrat teţko opraviti v predvidenem času.
Stran 18
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.6.5. SPREHAJANJE PSOV
Za sprehajalce psov so uradne ure ob delavnikih od 15'30 – 17'00, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 12'00-13'30. V poletnih mesecih smo uradne ure sprehajanj in posvojitev
ţivali prilagodili letnemu času primerno in sicer vsak dan od 9'30 -11'00 in od 18'00 – 19'30.
Število sprehajalcev se je v letu 2010 zmanjšalo in je posledica uvajanja novega programa
sprehajanja. Zavetišče za zapuščene ţivali Ljubljana je največje zavetišče v Sloveniji,
obenem ima tudi enega najdaljših staţev poslovanja – dobrih devet let. Na osnovi preteklih
izkušenj vodstvo ves čas izpopolnjuje prakso in pristope delovanja, tudi na področju
sprehajanja psov.
Za spremembe smo se odločili po devetletnih izkušnjah, saj ţelimo psom v zavetišču
ponuditi še boljšo oskrbo. V preteklih letih so se sprehajalci prepogosto menjali, saj smo
beleţili več kot 700 novih sprehajalcev letno. Strinjamo se, da bi bili lahko sprehodi psov lepa
priloţnost za preţivljanje prostega časa in vzgojo otrok, vendar pa se je v praksi izkazalo, da
velikokrat to izgleda povsem drugače. Večina ljudi, ki nima svojega psa (tudi nekateri tisti, ki
ga imajo), s psi tudi ne zna ravnati. Tako psov ne sprehajajo in obenem vzgajajo ter
socializirajo, pač pa z neveščim ravnanjem vedenje ţivali še poslabšajo. Predvsem zato, ker
vsakdo ţeli od ţivali kaj drugega, ima drug pristop. Pri tem je prihajalo tudi do kršenja
sprehajalnega reda. Nekajkrat se je zgodilo, da so sprehajalci pse brez dovoljenja odpeljali
za eno uro na svoj dom, nekateri pa so pse navezovali otrokom okrog pasu ter tako tvegali
resne poškodbe otroka. Sprehajalci so zdruţevali nezdruţljive pse ali jih nepooblaščeno in
nekontrolirano hranili in tako z neupoštevanjem diet škodili zdravju ţivali. Veliko jih tudi ni
pobiralo iztrebkov ali pa so se sprehajali po okoliških kmetijskih površinah in povzročali
škodo. Prišlo je tudi do ugrizov, čeprav psov pred tem dogodkom nismo ocenili za agresivne.
Čeprav drţi, da praktično vsi obiskovalci zavetišča ţelijo narediti nekaj dobrega za ţivali, ţal
s takšnim sprehajanjem ţivalim bolj škodimo kot koristimo. Veliko psov, ki so ostajali v
Zavetišču daljše obdobje, je postajalo vedno teţje vodljivih, s tem pa tudi manj privlačnih in
obvladljivih za posvojitelje.
Tudi večina drugih zavetišč pri nas, sprehajanja nimajo organiziranega tako, da lahko ţivali
sprehaja kdorkoli. Ljubljansko zavetišče je bilo do nedavnega glede tega eno najbolj
»odprtih«. Vsakdo izbere svoj način glede na moţnosti in pogoje, ki jih ima. Člani društev
lahko izbor sprehajalcev morda zagotovijo znotraj svojega članstva, tuje fondacije, kot npr.
Dog Trust International si lahko privoščijo specialno šolane kadre oziroma prostovoljce
predhodno ustrezno usposobijo. Mi smo poskušali poiskati srednjo pot. Zgledovali smo se
tako po Dog Trust, zavetišču DOA Amsterdam, Wiener Tiershutzverein in drugih.
Osnovni namen novega načina sprehajanja je zagotoviti psom kvalitetno socializacijo,
olajšati in skrajšati bivanje v zavetišču ter zagotoviti večjo varnost in nadzor pri sprehajanju.
Pravno noben predpis ne ureja sprehajanja psov v zavetiščih, še manj določa, da naj bi se
sprehajanje vršilo preko javnosti. V pogledu odgovornosti nosi vse posledice dejanj, ki jih
povzročijo ţivali zavetišča, vodstvo zavetišča ter imetnik zavetišča kot pravna oseba. Prav
zato nosi vodja in vodstvo zavetišča pri odločanju, komu bo zaupalo pse pogosto neznanega
porekla in vedenja, veliko in vso odgovornost.
Psi so visoko socialno razvite ţivali. Ko pridejo v zavetišče, je to zanje velika sprememba:
novo okolje, novi ljudje, nova hrana, nov način ţivljenja. Mnogi imajo za sabo slabe
ţivljenjske izkušnje, ali pa izgubijo sebi ljube skrbnike in dom. V zavetišču so psi prostorsko
in socialno omejeni, zlasti na začetku, ko morajo vsaj 10 dni prebiti v karanteni. Ko mine
Stran 19
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
obdobje izolacije, pa je primerno, da se za psa poskrbi tudi z bolj pestrimi moţnostmi gibanja
in socializacije. Pri tem je pomembno poudariti, da ni dovolj, da se psu zagotovi le primerna
fizična aktivnost, ampak je potrebno zagotoviti tudi dovolj kvalitetnega stika s človekom.
Pravilna socializacija je posebno pomembna pri psih v zavetišču, katerih preteklost večinoma
ni znana in med katerimi jih veliko ima neprijetne izkušnje. Ob zanemarjanju oziroma
nepravilni oskrbi in vzgoji, zapustitvi ali ob namestitvi izven druţinskega kroga, kamor spada
tudi zavetišče, pes preneha pogrešati neposreden, recipročen stik s človekom. Nekateri psi
pa tega stika sploh nikoli niso bili deleţni. Človek postane samo oseba, ki mu da vodo in
hrano ter ga pelje ven, torej sredstvo, ki mu omogoči stik z drugimi psi, kar postane glavni
namen sprehoda.
Cilj zavetišča je psom pomagati in jih socializirati ter tako usposobiti za čimprejšnjo vrnitev v
človeško druţbo. V okviru zmoţnosti ţelimo negovati vez med ljudmi in psi, kar pa še zdaleč
ni lahko. Zato se ne moremo strinjati s tem, da bi pse poslali na sprehod z ljudmi, ki jih ne
poznamo in velikokrat nimajo prav nobenega znanja ali izkušenj glede obvladovanja psov.
Ob aferi Baričevič pa se je še bolj očitno, pokazalo tudi nekaj drugih, zelo resnih pravnih
praznin, ki pa za imetnike in vodstvo zavetišč pomenijo resno odgovornost in teţave. Po
smrti dr. Baričeviča je prišlo do doslednejše pravne obravnave nevarnih in agresivnih psov.
Le-te so zaradi (pre)drage prevzgoje in pred pritiski okolja lastniki pričeli v strahu pred lastno
odgovornostjo predajati v zavetišča. Ko smo sprejem nevarnih psov zavrnili, so agresijo nezabeleţenih psov (ni statusa v CRPsi) pričeli tajiti. Tako smo v preteklem letu prejeli več
vedenjsko problematičnih psov, za katere zavetišče zaradi dodatnega stresa seveda ni
najprimernejše okolje. Problematična pa je tako oddaja takšnih psov novim lastnikom, kot
tudi evtanazija sicer fizično zdravih ţivali.
V zavetišču smo zato ţeleli organizirati prevzgojo nekaterih agresivnih oz. problematični
psov, vendar je nastalo več pravnih ovir:
- Pri nas je za prevzgojo nevarnih psov na VURS potrjen le en sam program prevzgoje, ki
ga izvaja društvo Bajka in ga vodi ga. A. K.. Z njo, kot nosilko programa smo opravili
razgovor, vendar je sama povedala, da svoje usposobljenosti glede priznanih kinoloških
in behaviorističnih znanj ne more izkazati z nobenim uradnim dokumentom. Prav tako ni
bila pripravljena prevzeti nobene odgovornosti za morebitne ugrize psov (celo zase ne)
niti med procesom prevzgoje niti po prevzgoji. Zato ji enostavno nismo ţeleli zaupati
agresivnih in nevarnih psov, zlasti ker je prevzgoja s strani druge organizacije tudi velik
strošek.
- Nadalje smo ugotovili, da pri nas ustreznih uradnih znanj na področju vedenja psov in
prevzgoje sploh ni mogoče pridobiti, saj za to nihče ni uradno usposobljen, prav tako ni
nobenega tovrstnega programa. To je velika teţava tudi z vidika varstva pri delu, saj
pravzaprav tudi nihče od naših zaposlenih ni uradno usposobljen za delo s takšnimi psi,
niti ga za ta namen pri nas ni mogoče usposobiti.
- Končno smo za sodelovanje pridobili edino, pri nas delujočo in uradno strokovno
usposobljeno osebo, mag. Metodo Mikuţ Bračkovič, ki je ustrezna znanja pridobila v
tujini, obenem pa ima diplomo tudi nostrificirano pri nas. Z njeno pomočjo smo zastavili
nov program sprehajanja psov, ki bi vključeval uvodna izobraţevanja in preverjanja
sprehajalcev ter program prevzgoje in socializacije problematičnih psov. Postala je tudi
članica naše etične komisije za izločitve nevarnih psov. Ţal je ravno ob zagonu novega
programa dobila priloţnost za delo v tujini. Na obljubljeno sodelovanje pa se prav tako ni
v zadostnem obsegu odzvala Kinološka zveza Slovenije. Tako smo s tečaji obtičali na
samem začetku. Po vsem skupaj in po dveh lanskoletnih hujših ugrizih - ene dijakinje na
praksi ter enega od zaposlenih oskrbnikov, smo se odločili, da bomo v prvi polovici leta
Stran 20
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
2011 zaposlili dodatno osebo, ki bo najprej sama deleţna ustreznega šolanja in se bo
kasneje ukvarjala s socializacijo psov.
Utemeljenost odločitev lahko seveda podkrepimo tudi s statistiko in konkretnimi primeri:
Registriranih ugrizov psov je resda več pri dijakih, ki pri nas opravljajo prakso in
vsakodnevno sprehajajo pse, kar pa je tudi posledica dejstva, da pri njih dosledno vse ugrize
zabeleţimo, medtem ko nam ostali sprehajalci manjše incidente raje zamolčijo. Znanih je
nekaj primerov, ko je zainteresirana javnost psa, ki je v zavetišču povzročil več ugrizov, tudi
redne sprehajalke ves čas opravičevala, ga na koncu ena od zagovornic celo posvojila in
nato predala novemu skrbniku. Pri novem posvojitelju je bil leta 2010 zaradi ponovnega
ugriza v uradno evidenco vpisan status sumljivega psa. Vse od posvojitve iz zavetišča leta
2008 pes tudi ni bil cepljen proti steklini. Novi skrbnik verjetno ni ţelel posvojiti nevarnega
psa ter odgovarjati za ugrize. Več kot očitno za delo z njim ni usposobljen, kar mu tudi ne gre
zameriti ali od njega pričakovati. Vprašamo pa se lahko, kako to, da so novega posvojitelja
tako napačno ocenile po svojih trditvah visoko usposobljene predstavnice zainteresirane
javnosti, ki ugrizov niso znale preprečiti niti pri sebi? In kakšno odgovornost bodo za »oddajo
psa za vsako ceno« sprejele ali nosile?
Povsem različen je primer psičke Kitty, ki je bila ob prihodu v zavetišče zaradi agresivnega
vedenja in same pasme (mešanec v tipu staffordshire bull terrier) ocenjena kot rizična. Kljub
temu se je pojavil potencialni posvojitelj, ki pa ni imel nobenih izkušenj pri vzgoji in
obvladovanju problematičnega psa. Zato smo moţnost posvojitve pogojevali s predhodnim
uspešno izvedenim tečajem šolanja psa, ki smo ga potencialnemu posvojitelju omogočili
brezplačno. Predstavnice društva Lajka so imele nad našim vztrajanjem veliko pripomb in so
psičko ţelele brez šolanja kar same posvojiti za nadaljnjo oddajo. O tem primeru so poslale
tudi pritoţbo na MOL. Končni rezultat vztrajanja pa je bil zelo uspešen. Posvojitelj je skupaj s
psičko uspešno opravil osnovni tečaj vzgoje in dobil Kitty v posvojitev. Nad uspehom šolanja
je bil tako navdušen, da se je kasneje na lastne stroške vpisal še na nadaljnje šolanje in
kinološko udejstvovanje.
Pravi strokovnjak bi verjetno lahko prevzgojil in s tem rešil skoraj vsakega našega
varovanca. A takih posvojiteljev ţal ni oziroma so zelo redki. Tudi denarja za večmesečno
prevzgojo v zavetiščih ni. In medtem, ko večina drugih slovenskih zavetišč usmrti pse po 30
dnevnem bivanju zato, ker je potekel uradni rok in jim pogodbene občine ne plačujejo
daljšega bivanja, si v našemu zavetišču in MOL trudimo s psi tudi po 3 leta in več ter delamo
po najstroţjih protokolih dela.
Sprehajanje v zavetišču mora postati veliko več kot le preprosto vodenja psa na povodcu, ki
ga izvajajo naključne osebe. Mora biti ciljno usmerjeno ravnanje, ki psu omogoča obnavljanje
in nadgrajevaje neposrednega stika med človekom in psom na profesionalen način. Takšno
sprehajanje lahko opravljajo le izkušeni in strokovno usposobljeni sprehajalci.
Usposabljanje sprehajalcev bo določeno s programom, sprehajanje pa bo urejeno s
sprehajalnim redom. Program bo realiziran takoj, ko bo za to izpolnjeni pogoji.
Tudi sedaj velja, da je večinoma vsem psom omogočeno prosto gibanje, bodisi na sprehodih
ali v izpustih, ki smo jih v ta namen usposobili, razen v primeru zelo slabega vremena.
Vendar takrat psi tako ali tako raje ostajajo v zavetju, le tistim najbolj aktivnim se omogoči
gibanje tudi takrat.
Stran 21
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.6.6. PRAKSA ZA DIJAKE GIMNAZIJE IN VETERINARSKE ŠOLE, BiC LJUBLJANA
Preko celega šolskega leta potekajo v Zavetišču redne učne ure in praksa za dijake GVŠ,
BiC Ljubljana, program veterinarski tehnik, v skladu z njihovim učnim načrtom. Zraven
teoretičnih znanj pridobivajo tudi praktične izkušnje dela z ţivalmi, pristopa k ţivali, nege
ţivali, ambulantno delo, priprave pacientov na operacijske posege in pomoč pri operacijskih
posegih. Pridobivajo znanje ugotavljanja starosti ţivali, ocene zdravstvenega stanja ţivali in
se seznanijo s preventivo oziroma kurativo pri ţivalih.
V mesecu septembru so v okviru novega programa sprehajanja dijaki bili deleţni
teoretičnega usposabljanja, ki ga je vodila priznana kinologinja in mednarodno priznana
behavioristka za pse mag. metoda Bračkovič Mikuţ. Praktični del pouka nadzirajo in
nadgrajujejo profesorji praktičnega pouka. Dijaki vsakodnevno sprehodijo vse primerne (laţje
vodljive) pse na odprtem oddelku, jih po sprehodu krtačijo in oskrbnikom oziroma veterinarju
sporočijo morebitne posebnosti. Dijaki tudi čistijo tekališča, izpuste in pomagajo pri drugih
laţjih opravilih oskrbnikov.
Deţurna dva dijaka spremljata veterinarja in pod njegovim mentorstvom opravljata laţja dela
oziroma asistirata pri posegih. Dijaki nimajo vstopa v karanteno in ne delajo z ţivalmi, pri
katerih je postavljen sum na kuţne bolezni.
3.6.7. STROKOVNA PRAKSA ZA ŠTUDENTE VETERINE VF, UNILJ
Študentje 5. letnika VF lahko opravljajo v Zavetišču praktični del pedagoškega procesa v
obsegu 24 ur. Deţurstvo se začne v petek popoldan ob 14'00 in se konča v ponedeljek
zjutraj ob 8'00 oziroma s prihodom veterinarja. V tem času so študentje opravljali tehnična
dela in pomagali veterinarju pri posegih. V mesecu marcu in mesecu aprilu Študentske
prakse ni bilo, ker je bilo zavetišče zaprto zaradi mikrosporije. V letu 2010 je zaradi
fakultativnosti obisk študentov precej niţji, kot v letu 2009
Vsak študent VF, ki ţeli, lahko opravlja obvezno mesečno prakso in dodatna usposabljanja v
okviru prostovoljnega dela. Skupno je 7 študentov VF opravilo 632 ur prakse oziroma
prostovoljnega dela. Vsi študentje so dela oziroma pomoč veterinarju opravljali pod
mentorstvom vodje zavetišča oziroma veterinarja.
3.6.8. OPRAVLJANJE DRUŢBENO-KORISTNEGA DELA
V sodelovanju s Centri za socialno delo iz Ljubljane, predvsem centrom Ljubljana – Moste
Polje omogočamo opravljanje druţbeno koristnega dela. Iz tega naslova je v letu 2010 7
oseb opravilo skupno 547 ur druţbeno koristnega dela. Osebe so pod nadzorom oskrbnikov
opravljale različna dela glede na trenutne potrebe Zavetišča in spretnosti kandidatov. Vse
osebe v postopku so opravile svoje delo vestno in zanesljivo. V letu 2010 smo sicer imeli
nekaj zapletov, saj mora vsak kandidat pred začetkom opravljanja druţbeno koristnega dela
opraviti zdravniški pregled in tečaj varstva pri delu. Ker to predstavlja določen strošek ZOO
Ljubljana ni ţelel prevzeti tveganja in se z centri za socialno delo dogovoril, da kandidati vse
potrebno opravijo ţe preko centra. Nekateri centri so na tako sodelovanje pristali, nekateri pa
ne. Posledično se zmanjšuje število kandidatov.
Stran 22
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.6.9. PROSTOVLJNO DELO PREVERJANJA ŢIVALI
V letu 2010 smo nadaljevali preverjanje posvojenih ţivali s pomočjo prostovoljcev oziroma ga
še razširili z dvema novima prostovoljcema. Preverjalo se je prioritetno izbrane od leta 2006
do konec leta 2010 oddane ţivali, pri katerih so bili ugotovljeni zadrţki ali je prispela prijava s
strani občanov in sprotno redno oddane v letu 2010.
Skupno je bilo opravljenih 170 preverjanj. Večino preverjanj (166) so opravile prostovoljke.
Psov je bilo dobro oddanih 129 (76%) psov, kar je sorazmerno enako rezultatu leta 2009. Pet
(5) psov je bila predanih drugemu lastniku, dva sta bila izgubljena, dva sta poginila, dva pa
sta sicer prostovoljno, a ob poprejšnji podpori veterinarske inšpekcije bila predana v
Zavetišče. V dveh primerih je bilo ugotovljena nezadostna oskrba ţivali in primeri prijavljeni
veterinarski inšpekciji. Postopki še tečejo. V ostalih primerih so bile ugotovljene raznorazne
manjše pomanjkljivosti.
Graf št. 1: uspešnost oddaje preverjenih psov
Graf št. 2: ukrepi ob ugotovljenih
pomanjkljivostih
Pomanjkljivosti v oskrbi so bile ugotovljene pri 27 oddanih psih in ob ponovnem preverjanju
odpravljene pri 12 psih. Pomanjkljivost in nepravilnosti v oskrbi psov smo reševali s
telefonskim preverjanjem in posredovanjem vodje zavetišča ( v 5 primerih), s posredovanjem
veterinarske inšpekcije (skupno v 4 primerih) in ponovnim preverjanjem. Ponovno bo
potrebno na terenu preveriti 8 psov, od teh 5 ima le pomanjkljivosti, ki jih bo mogoče tudi
telefonsko preveriti (zaščitna cepljenja, odpravljanje parazitov, prepisi…), dva posvojitelja pa
bomo verjetno zaradi nesodelovanja in suma zanemarjanja ţivali primorani prijaviti
veterinarski inšpekciji.
Zavetišče bo posvojitvam še naprej namenjalo veliko pozornosti in časa ter se tako trudilo za
uspešne oddaje. Predstavljeni rezultati reševanja manj uspešnih in neuspelih oddaj je plod
dobrega sodelovanja s prostovoljci in zainteresirano javnostjo ter veterinarsko inšpekcijo.
Preverjanje je smiselno in javnosti vedno bolj poznano. Ima tudi precejšen preventivni
učinek, saj beleţimo vedno manj zavrnjenih kandidatov. V letu 2010 smo na podlagi
vprašalnika zavrnili 12 kandidatov, leto poprej pa 21.
Ob preverjanju posvojiteljev je bil vsakemu lastniku iz Zavetišča posvojene ţivali predan
vprašalnik, s katerim smo ţeleli ugotoviti profesionalnost predstavnikov zavetišča in mnenje
o preverjanju. Vprašalniki so se lahko vračali po predstavniku ali po pošti in so bili anonimni.
Stran 23
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 3: Delež vrnjenih vprašalnikov
Vrnjenih je bilo 110 (65%) vprašalnikov. Enako kot
preteklo leto smo preverjali nastop in korektnost
predstavnika Zavetišča, upoštevanje stališč posvojiteljev
in mnenje o preverjanju. Vsi vrnjeni vprašalniki so bili
izpolnjeni pozitivno.
Le v treh primerih so se predstavniki Zavetišča
predstavili le delno, v ostalih so se v celoti.
Vsi predstavniki zavetišča so preverjanje vedno opravili
korektno in le dvakrat je bilo stališče stranke delno
upoštevano.
Večina posvojiteljev je preverjanje pohvalilo in se z njim strinjajo. Le en kandidat o
preverjanju ni imel mnenja.
Ugotavljamo, da tudi v letošnjem letu preverjanje lahko ocenimo kot uspešno ga velja
nadaljevati. Kot je bilo planirano ţe v preteklem letu bo potrebno vključiti tudi preverjanje
mačk. Hvala prostovoljkam za izkazano pomoč.
3.6.10. PROSTOVLJNO DELO LOVLJENJA PROSTOŢIVEČIH MAČK
V letu 2010 je zavetišče sklenilo Pogodbe o prostovoljnem sodelovanju pri lovljenju, prevozu
in skrbi za prostoţiveče mačke s desetimi (10) članicami Društva Mačjelovka, eno (1)
članico Društva za zaščito ţivali Ljubljana in z osmimi (8) drugimi fizičnimi osebami, ki skrbijo
za prostoţiveče mačke na območju MOL.
Društvo Mačjelovka je preko svojih članic v letu 2010 pomagalo pri oskrbi 170 prostoţivečih
mačk. Druge zainteresirane fizične osebe so pomagale pri oskrbi 69 prostoţivečih mačk.
Članice društva so v sodelovanju z Zavetiščem oskrbele tudi več zapuščenih mladičev, tudi
mladičev prostoţivečih mačk.
603 mačke so ujeli in pripeljali drugi občani oziroma so bile ujete v reţiji Zavetišča.
Z v letu 2009 zastavljenim in v letu 2010 nadgrajenim sodelovanjem velja nadaljevati in ga še
nadgrajevati. Sodelujočim bomo pogodbe podaljšali in sodelovanje še razširili na druge
zainteresirane. Vsem prostovoljcem hvala za pomoč.
Stran 24
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.7. OSKRBA ŢIVALI
Zavetišče sprejema prijave o izgubljenih in najdenih ţivalih 24 ur na dan. Osebje Zavetišča
prijavo o izgubi ţivali zabeleţi v Knjigo pogrešanih mačk oziroma v Knjigo pogrešanih psov.
V evidenco se vpiše datum in čas prijave točne podatke o skrbniku in točne podatke o ţivali
ter kraj in čas izgube.
Če se najdena ţival nahaja na območju MOL, se zapiše podatke o najditelju (ime in priimek
ter telefonsko številko) in podatke o najdeni ţivali v evidenco Prijave zapuščenih mačk
oziroma Prijave zapuščenih psov vključno s časom in datumom prijave. Zatem se preveri, ali
je najdena ţival v evidenci pogrešanih ţivali in obvesti morebitnega skrbnika.
Če skrbnik ni znan, Zavetišče zagotavlja ulov in prevoz ţivali v Zavetišče, če najditelj tega ne
more storiti sam. Najditelja se prosi, da kolikor je le mogoče omeji gibanje ţivali in pri tem ne
izpostavlja lastne varnosti ali varnosti drugih in okolja ter počaka na mestu najdbe do prihoda
oskrbnika. V kolikor najditelj ni na mestu najdbe oziroma ţival ni pridrţana ali njeno gibanje
ni omejeno oziroma nadzorovano, Zavetišče ulova ne zagotavlja.
Anonimnih prijav Zavetišče ne obravnava oziroma se ni moţno odzvati oziroma zagotoviti
ulova. Zavetišče zagotavlja ulov in prevoz ţivali z območja MOL v vsakem primeru, če tako
odloči uradni veterinar.
Zavetišče v času uradnih ur zagotavlja namestitev ţivali v Zavetišče v najkrajšem moţnem
času, najkasneje v roku 24 ur po sprejemu obvestila. V času izven uradnih ur Zavetišče
lahko zagotovi namestitev ţivali v času uradnih ur naslednjega dne, če gre za bolno ali
poškodovano ţival pa najkasneje v roku 4 ur. V dnevnem času ulov zapuščenih ţivali
zagotavljajo oskrbniki ţivali ali veterinar, v nočnem času pa nočni oskrbnik oziroma po
potrebi deţurni veterinar.
Ob sprejemu ţivali najditelj izpolni Sprejemni dokument zapuščene mačke oziroma
Sprejemni dokument zapuščenega psa. Pri tem najditelj poda najmanj naslednje podatke:
-
ime in priimek;
-
naslov stalnega prebivališča;
-
uro, datum kraj in okoliščine najdbe ţivali
-
s podpisom potrdi resničnost podatkov
Najditelj identiteto izkazuje s predloţitvijo veljavnega osebnega dokumenta. Ostale podatke v
skladu z zahtevami dokumenta izpolni osebje zavetišča.
Če ima Zavetišče kapacitete zapolnjene, se lahko dogovori z najditeljem ali drugo
zainteresirano osebo, ki izpolnjuje pogoje oskrbe, da le-ta skrbi za ţival v času, dokler je
zavetišče polno ali do oddaje novemu skrbniku, oziroma zaprosi za pomoč drugo zavetišče.
Do oddaje novemu skrbniku s sklenitvijo pogodbe je lastnik ţivali Zavetišče, ki odloča o vseh
posegih in oskrbi ţivali.
Stran 25
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Če je ţival bolna ali poškodovana, veterinarska oskrba pa ni mogoča v lastni ambulanti,
Zavetišče zagotavlja njen prevoz v pristojno veterinarsko ambulanto, po veterinarski oskrbi
pa prevoz v Zavetišče.
V primeru, da je ţival agresivna, osebje Zavetišča obvesti veterinarja ali pristojno
veterinarsko organizacijo, ki je dolţna nuditi veterinarsko podporo. Enako se postopa v
primeru, če se pri ţivali utemeljeno sumi na steklino.
Pri vseh sprejetih ţivali se takoj ob sprejemu opravi kontrolni pregled (oskrbnik), s katerim se
ugotavlja lastništvo ţivali. V kolikor se lastništvo ugotovi, se v času uradnih ur obvešča
lastnika in v najkrajšem moţnem času ţival poskusi vrniti lastniku.
V kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti oziroma kontaktirati, se opravi tudi klinični pregled, ki je
opravljen najkasneje v roku 24 ur po sprejemu. V ta namen smo leta 2010 uvedli delovne
sobote za veterinarje in tako zagotovili klinične preglede znotraj predpisanega roka. V kolikor
je potrebno, se zapuščeni ţivali nudi nujno veterinarsko oskrbo, sicer se obdela v skladu z
minimalnim obsegom dela.
Minimalni obseg dela je:
Vse zdrave prostoţiveče mačke se pregleda z Woodovo svetilko, opravi se
sterilizacija oziroma kastracija, označitev ţivali z zarezo v desno uho, odpravi se
parazite in zbujene vrača najditelju oziroma v okolje, na mesto ulova, v izjemnih
primerih na nadomestno lokacijo;
Vse bolne prostoţiveče mačke ter mačke, ki so bile z njimi v neposrednem stiku se
dodatno testira na FIV/FeLV in vse pozitivne praviloma evtanazira;
Zapuščene mačke se pregleda z Woodovo svetilko, odvzame vzorec dlake za DMT
(dermato-mikološki-test), odpravi se parazite, praviloma drugi dan oziroma po presoji
veterinarja cepi proti kuţnim boleznim in namesti v karanteno, kjer ostane najmanj 14
dni oziroma do negativnega izvida za DMT test, pred oddajo testira na FIV/FeLV
oziroma mlajše od 6 mesecev na FeLV, opravi se kastracija oziroma sterilizacija,
označi z mikročipom, izda potni list in se vpiše v Centralni Register Psov (CRPsi):
Potrjeno Wood – pozitivne mačke se do ureditve zoohigenskih razmer praviloma
evtanazira, prav tako se evtanazira DMT pozitivne mačke, katerih zdravljenje ni
mogoče;
Vsem zapuščenim psom se odpravi parazite, praviloma drugi dan oziroma po presoji
veterinarja cepi proti kuţnim boleznim in namesti v karanteno za najmanj 10 dni,
zatem sterilizira oziroma kastrira, označi z mikročipom in izda potni list ter vpiše v
CRPsi;
Vse neoznačene ţivali znanega lastnika se pred vrnitvijo označi z mikročipom in izda
potni list ter se vpiše v CRPsi, v kolikor to še ni bilo opravljeno;
Vse bolne ţivali se zdravi v skladu z dobro veterinarsko prakso, strokovnimi dognanji
in veterinarsko etiko!
Stran 26
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Vse zahtevnejše paciente, za katerih zdravljenje nismo dovolj tehnično, kadrovsko ali
strokovno usposobljeni, smo v letu 2010 napotili v pogodbeno veterinarsko organizacijo –
Veterinarska ambulanta BUBA d.o.o. (v nadaljevanju BUBA), ki za Zavetišče zagotavlja tudi
deţurno veterinarsko sluţbo. Vsem poškodovanim ţivalim se nudi nujna veterinarska pomoč
24 ur na dan, najkasneje v roku 4 ur po prijavi.
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
SPECIALISTIČNI
PREGLED
MAREC
POSEG
FEBRUAR
MESEC
JANUAR
Preglednica 7: podrobno poročilo o sprejetih mačkah iz Zavetišča v BUBI leta 2011
SKUPAJ
1
6
5
2
3
2
8
10
9
7
11
3
67
UZ
STERILIZACIJA
2
OPERACIJA
1
1
1
KLISTIRANJE
1
1
BIOKEMIJA
KASTRACIJA
1
TEST FIV/FELV
1
HOSPITALNI DAN
3
1
5
1
9
2
1
1
2
3
3
4
17
10
7
6
5
14
9
15
66
2
2
1
1
25
3
2
1
11
12
10
1
1
1
TOALETA SLUHOVODOV
3
4
1
ČIŠČENJE ZOBNEGA
KAMNA
1
16
1
12
16
99
2
1
3
4
6
23
4
1
1
RTG 24*30
1
3
1
3
6
7
4
RTG 30*40
1
1
1
2
2
3
1
ENDOSKOP.
RTG VSAKA NASLEDNJA
1
1
HEMOGRAM
EVTANAZIJA
1
1
2
4
1
14
3
1
1
2
1
32
3
3
4
6
1
20
KONTROL.PREG.
1
1
KATETARIZACIJA
1
1
V letu 2010 je bilo v BUBI oskrbovanih 67 mačk. Pri teh mačkah so bili opravljeni skupno 204
posegi. Pri skoraj vseh so bile opravljene laboratorijske preiskave, pri 46 (68%) pa je bilo
potrebno opraviti RTG preiskave. Opravljenih je bilo 5 večjih operativni posegov (operacije
prsne kile po poškodbi, ortopedski posegi). Število oskrbovanih mačk je v soodvisnosti od
sprejema mačk v Zavetišče, od sezonskega nihanja.
Stran 27
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
FEBRUAR
3
MAREC
2
APRIL
2
2
1
2
AVGUST
6
3
5
1
SEPTEMBER
1
1
OKTOBER
3
NOVEMBER
1
2
1
8
1
1
5
TOALETA
SLUHOVODOV
EVTANAZIJA
15
OPERACIJA OČI
1
HOSPITALNI DAN
1
TEST ERLICHIA
1
KASTRACIJA
BIOKEMIJA
1
HEMOGRAM
2
UZ
JANUAR
OPERACIJA
RTG 24*30
RTG 30*40
MESEC
RTG VSAKA
NASEDNJA
POSEG
SPECIALISTIČNI
PREGLED
Preglednica št. 8: podrobno poročilo o sprejetih psih iz Zavetišča v veterinarski ambulanti
BUBA 2011
1
2
1
2
12
MAJ
JUNIJ
JULIJ
2
5
3
7
1
16
9
56
1
1
1
1
2
1
DECEMBER
SKUPAJ
20
6
10
4
1
3
2
1
14
1
3
1
Veterinarsko oskrbo v BUBI je potrebovalo tudi 20 psov, pri katerih so večinoma bili
opravljeni specialistični pregledi in laboratorijske preiskave. V BUBI so izvedli tudi operativni
poseg pri poškodovanem psu.
Pojavnost intervencij v času deţurne sluţbe je z večjimi ali manjšimi odstopanji prisotna vse
leto. Skupno je bilo v času deţurstva v Zavetišču opravljenih 367 veterinarskih ur. V času
sezone od meseca julija do sredine meseca decembra je BUBA Zavetišču brezplačno
posojala veterinarje in sicer dva do trikrat tedensko, skupno 336 ur.
Oskrba ţivali je naša osnovna dejavnost. Poleg dnevne in veterinarske oskrbe poskrbimo še
za socializacijo ţivali, pri čemer sodelujemo s strokovnjaki s področja vedenja ter sobivanja
ţivali in človeka, s prostovoljci oziroma zainteresirano javnostjo. Večina (predvsem odraslih)
ţivali zaradi svoje preteklosti potrebuje dodatno pozornost in skrb, kar zahteva sodelovanje
strokovnjakov različnih področij. Rezultati in načrti za v prihodnje so opisani pod točko
SPREHAJANJE PSOV.
Stran 28
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Ţivali smo hranili predvsem z briketirano hrano, po strogem prehrambnem reţimu,
prilagojenem potrebam ţivali glede na starost, kondicijsko stanje, aktivnost in zdravstveno
stanje. Za mačke smo o v glavnem uporabljali hrano dobavitelja IAMS – Eukanuba, nekaj
tudi dietne hrane drugih proizvajalcev, manj podarjeno hrano. Za pse smo v glavnem
uporabljali Eukanubo. Pri psih, ki so dobro prenašali spremembo smo uporabili tudi donirano
hrano, vendar s postopnimi prehodi in ostajali na isti hrani do porabe zalog.
Graf št. 4: poraba podarjene hrane za živali
Občasno uporabljamo tudi podarjeno
hrano, če je le mogoče boljše
kakovosti.
Ostalo
podarjeno
hrano
posredujemo hraniteljicam mačk in
mačjelovkam vključenim v projektu
prostoţiveče mačke.
V letu 2010 smo skupno dobili
podarjenih kar 7.285,5 kg hrane.
Največ in to kar 1.992 kg od podjetja
Mars South Central Europe GmbH
ter 1500 kg od podjetja Vitakraft
HOBBY PROGRAM d.o.o. Ostalo so prispevala druga podjetja, interesne skupine, šole, vrtci
in fizične osebe. Vsem donatorjem se iskreno zahvaljujemo!
156,5 kg hrane smo imeli na zalogi.
Za prostoţiveče mačke smo namenili 3.109 kg hrane, 2.392 kg hrane pa smo porabili za
ţivali nameščene v Zavetišču. V zalogi ostaja še 1.942 kg hrane.
Stran 29
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.7.1. OSKRBA MAČK
dec.
38
36
26
52
45
67
99
2
1
3
0
2
0
4
1
2
3
4
1
Izgubljene mačke
0
0
0
0
0
Vrnjenih lastniku
3
1
0
3
oddanih novemu
lastniku
18
17
19
predani v drugo
zavetišče
0
0
16
Trauma
Bolezen
evtanazija
FIV +
FeLV +
FIV/FeLV + +
Bolezen
mikrosporija (DMT+)
Trauma
kastracije
skupaj 2009
nov.
vrnjenih v okolje
zdravljene
kontrola
okt.
1737
2
1
pogin
sept.
61
Predane v zavetišče
izgube
avgust
126 189 245 214 212 200 155
julij
68 115
junij
75
maj
77
april
marec
št. Prejetih mačk
februar
prenos
2009
35
Poročilo 2010
januar
Preglednica št. 9: Statistika mačke 2010
1
84
10
3
65
5
2
73
5
2
2
1
0
1
2
2
17
4
0
705
35
14
1
0
2
0
2
1
3
9
5
3
2
7
1
4
5
4
38
3
19
30
56
10
8
70
75
57
77
549
0
1
0
0
3
1
9
5
2
0
21
14
33
35
30 31 46 53 28 52 29 14
381
0
0
2
9
9
3
11
23
8
22
8
2
97
0
0
0
0
2
0
0
9
8
1
0
3
0
11
1
22
1
7
1
21
0
8
0
2
13
84
16
14
31
26
21
28
35
30
20
30
21
12
284
12
1
1
1
0
1
8
3
1
0
0
2
11
5
2
1
10
2
18
4
3
0
1
0
11 13 12 10
4
8
8
4
0
3
1
0
4
0
3
6
0
0
1
6
2
4 10
4
5
7
2
3
0
1
0
1
0
5
5
3
0 13
4
7
4 11
5
1
1
1
3
1
114
42
13
29
38
48
22
18
13
14
18 36 48 90 58 65 50 38
470
91
95
14
3
80
17
0
89
14
7
11
2
17
7
13
2
20
6
24
4
19
2
24
1
sterilizacije
31
29
29
36
37
55
skupaj
53
47
42
50
55
iz zavetišča
75
68
78
94
99
65
11
5
50
708
88
1178
15
9
11
5
prenos
2010
69
1703
Stran 30
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Pred obrazloţitvijo preglednice podajamo še kratek slovar uporabljene terminologije:
1. Sprejeta mačka: vse mačke, ki so bile kakorkoli obravnavane in evidentirane v
zavetišču.
2. Prostoţiveča mačka: mačka, potomka udomačenih mačk, ki nima lastnika in ţivi
prosto v okolici. Takšnih mačk v zavetišču praviloma ne pridrţimo, pač pa jih po
posegu vrnemo v okolje.
3. Zapuščena mačka: mačka, ki se ji je lastnik odrekel ali druga mačka, za katero se
predvideva, da ima lastnika, a je neznan.
4. Lastniška mačka: Mačka, ki ima nedvoumne znake lastništva.
5. Mačji mladič: po zakonu so mladiči do dopolnjenega 1 leta starosti.
6. Sesni mladič: Mačka do 1. meseca starosti. Iz navedb v zakonodaji je mogoče
sklepati, da so mladiči smatrani kot sesni do vključno 3 meseca starosti.
7. Začasni skrbnik: vsak najditelj, ki najdeno ţival prostovoljno obdrţi pri sebi začasno.
8. Rejnik: pogodbeni sodelavec zavetišča, ki je prostovoljno prevzel skrb za katerega
od sesnih mladičev.
9. vrnjene lastniku (v nadaljevanju vrnjene), mačke, ki se vrnejo lastniku, skrbniku.
V praksi je teţko ločiti med zapuščeno mačko, prosto gibajočo lastniško mačko in prosto
ţivečo mačko. Pri razvrščanju si pomagamo s podatki najditeljev, morebitnimi znaki
lastništva ter s stopnjo socializiranosti mačke.
V letu 2010 smo sprejeli 1.737 mačk, 35 smo jih prenesli iz leta 2009, v leto 2010 pa smo
prenesli 69 mačk. Iz Zavetišča so šle skupno 1703 mačke. Na dan 31.12. 2010 je 23 mačkov
bilo nameščenih v Zavetišču, 46 pa pri začasnih skrbnikih. 21 mačk, najdenih na območju
drugih občin je bilo predanih v druga pristojna zavetišča in sicer v Zavetišče Horjul, Meli
center Trebnje in zavetišče Perun na Blejsko Dobravo. 9 mačk je izgubljenih, to so vse tiste,
ki so pobegnile pri začasnih skrbnikih ali zaradi nesodelovanja začasnega skrbnika ne
poznamo statusa.
Vse sprejete prosto ţiveče mačke (705) so bile pred vrnitvijo v okolje sterilizirane oziroma
kastrirane, odpravljeni so bili paraziti oziroma so bile kontrolno pregledane, paraziti
odpravljeni (14) ali zdravljene (35). Vse neoznačene so bile označene z zarezo v desno uho.
Zapuščene mačke (vse razen prosto ţiveče) smo pred oddajo novemu lastniku sterilizirali
oziroma kastrirali in označili z mikročipom ter izdali evropski potni list. Podatke smo vnesli v
CRPsi. Tudi lastniku vrnjene mačke smo po označili z mikročipom, če še niso bile ter zanje
izdali evropski potni list, podatke pa z dovoljenjem lastnikov vnesli v CRPsi.
Opravili smo le še eno sterilizacijo mačke posvojene v prejšnjih letih, ki posega iz dotičnih
razlogov ni imela opravljenega.
Stran 31
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 5 : trend sprejemanja, vračanja v okolje in oddaje mačk novim lastnikom po letih
V letu 2010 smo sprejeli 1737 mačk, nekoliko manj kot v rekordnem letu 2009. Največji deleţ
k nekoliko zmanjšanem sprejemu mačk v Zavetišče lahko pripišemo manjšem sprejemu
prostoţivečih mačk, kar je zagotovo prvi rezultat zagona celoletnega projekta »Prostoţiveče
mačke v mestu«. V okviru tega projekta smo skupno sprejeli 922 mačk. Število bi lahko bilo
višje, vendar vseh znano neobdelanih prostoţivečih mačk ni bilo mogoče oskrbeti tudi zaradi
kadrovske okrnjenosti glede na leto 2009.
Z nadaljevanjem leta 2009 uvedeno 24 urno oskrbo sesnih mladičev v zavetišču, rejništvom
sesnih mladičev in začasnim skrbništvom mladičev pri prostovoljcih smo še zvišali število
mačk, sprejetih v okviru rednega obsega dela.
Skupen rezultat vsega dela in z nadaljevanjem leta 2009 uvedenih sprememb je še zmerom
visoko število sprejetih mačk glede na dolgoletno povprečje. Znak pravilno zastavljenih ciljev
je zmanjšanje števila prostoţivečih mačk in najvišje število oddanih mačk doslej. Lanskoletno
oddajo smo povečali še za 16% in tako nadaljevali leta 2009 pozitivno obrnjen trend oddaje.
Kapacitete zavetišča smo povečevali z zajetno pomočjo prostovoljcev, z rejništvom oziroma
z začasnim skrbništvom predvsem mačjih mladičev. Tako je bilo v rejništvo oziroma v
začasno skrbništvo predanih kar 282 mačk. Skupinske bokse smo po zmoţnostih preuredili
za individualno nameščanje in vsaj delno izolacijo. Enako kot leta 2009 smo tudi leta 2010 od
meseca junija do decembra bili popolnoma zapolnjeni. Kljub temu smo v Zavetišče ves čas
sprejemali bolne in poškodovane mačke, vse ostale pa predali v začasno skrbništvo oziroma
v rejništvo prostovoljcem. Brez te moţnosti Zavetišče ne bi moglo oskrbeti toliko mačk. Ima
pa začasno skrbništvo tudi slabosti.
Stran 32
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 6: število sprejetih mačk po mesecih glede na pretekla leta
Trend
sprejemanja
mačk po mesecih je
podoben
preteklim
letom. Zmanjšanje v
mesecu
marcu
je
posledica
začasne
zapore
zavetišča
zaradi
mikrosporije.
Sezonski
značaj
gibanja sprejetih mačk
je še bolj izrazit kot v
preteklih letih in je
predvsem
posledica
zapuščenih (neţelenih)
mačjih mladičev.
Graf št. 7: gibanje mačk na mesečni ravni v letu
V poletnih mesecih bi
sprejem bil zagotovo
še
višji,
vendar
nekateri najditelj mačk
niso
prinesli
v
zavetišče,
zaradi
zapolnjenih kapacitet,
kljub zagotovilom, da
vsako najdeno mačko
oskrbimo.
Največ (čez 200) mačk
smo sprejeli v mesecu
juliju,
avgustu,
septembru in oktobru.
Kot ţe opisano smo prostorsko stisko reševali z nameščanjem zapuščenih mačk najditeljem
in drugim zainteresiranim prostovoljcem v začasno oskrbo in namestitvijo sesnih mladičev v
rejništvo, kar nam omogoča tudi zakonodaja. Tudi ostala zavetišča so bila polna. Največ
prostoţivečih mačk smo oskrbeli na začetku sezone mladičev (po prvih kotitvah) in proti
koncu sezone (po zadnjih kotitvah). Lastnikom vrnjene mačke so še zmerom minimalno
zastopane in ni odvisno od sezone. Izgube (pogini in evtanazije) so povišane v sezoni.
S sezono sovpada tudi oddaja mačk, ki je meseca avgusta dosegla rekordno raven (108
oddanih). Povečana oddaja v mesecu avgustu je verjetno posledica začetka medijske
kampanje Srečni ljubljenčki. Padec ob prehodu v jesen je verjetno posledica konca sezone
dopustov. V mesecu decembru gre opaziti standarden dvig oddaj na račun obdarovanja.
Stran 33
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
V zavetišču ne oddajamo ţivali za darilo tretji osebi, pač pa mora v takšnih, kot tudi v vseh
drugih primerih, biti končni lastnik osebno prisoten v zavetišču, si sam izbrati ţival, izpolniti
vprašalnik in s podpisom pogodbe prevzeti odgovornost za posvojeno ţival.
Čas bivanja mačka je bil odvisen predvsem od dolţine karantene in veliki meri starosti
mačke.
Graf št. 8: število oddanih mačkov, od teh zdravljenih in njihova povprečna starost ob
sprejemu v mesecih glede na čas bivanja v zavetišču
Graf št. 8 prikazuje trend oddaje in spremljajoče teţave glede na čas bivanja v zavetišču in
ga v numerični obliki dopolnjuje preglednica št. 10.
V 30 dneh smo oddali zgolj 36 % od vseh oddanih mačkov. To skupino predstavljajo
predvsem zdravi mačji mladiči, katerih povprečna starost ob sprejemu je dobrih 6 mesecev in
se večinoma oddajo takoj po končani karanteni, ki je najmanj 14 dni.
V 44 dneh se oddajo mački kategorično nekoliko mlajši od prejšnje skupine. Bivanje je
podaljšano zaradi podaljšane karantene, največkrat iz zdravstvenih razlogov ali prenizke
starosti. Namreč mladičev ne oddajamo pred opravljenim posegom sterilizacije oziroma
kastracije, to je pred dopolnjenim 8. tednom starosti. Mladičev ki so sprejeti v leglu skupaj z
mačjo mamo pa ne oddajamo pred dopolnjenim 12. tednom starosti. Enaki razlogi veljajo za
kategorijo mačkov oddanih med 40. In 61. dnevom.
Povprečno tri mesece namestitve pa potrebujejo najmlajši, predvsem sesni mladiči, ki morajo
najprej odrasti in po drugi strani so najbolj dovzetni za bolezni.
Graf št. 8 prikazuje, da se na splošno mački oddajajo dokaj hitro (hitreje kot psi) in da
sprejemamo predvsem mladiče, kar zagotovo oddajo pospešuje. Podaljšano bivanje na
račun najdaljše karantene je pri mačkah z mikrosporijo (in drugimi glivičnimi obolenji koţe),
katere zdravljenje traja v povprečju 6 tednov, skupno do okrog 70 dni.
Stran 34
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Sicer je povprečen čas karantene okrog 25 dni, v primeru specifičnih bolezni pa podaljšan do
ozdravitve. Zdravljenje je bilo potrebno vsaj enkrat pri večini mačk vseh kategorij razen prve.
Zelo pomemben razlog za povečane potrebe po zdravljenju predstavljajo neurejeni
namestitveni pogoji za mačke in prenaseljenost v sezoni. V povprečju je vsaj enkrat
zdravljenih okrog 60% oddanih mačk. Vse več mačkov je bolnih ţe ob sprejemu. Bolezen je
namreč eden pomembnejših razlogov, da občani zapuščeno mačko prijavijo zavetišču.
Zadnji kategoriji svoje doprinese ţe samo podaljšano bivanje zaradi zdravljenja, vendar se
odrasli, predvsem starejši mački teţje oddajajo, kot mlajši. Povprečna starost mačkov, ki se
teţje oddajajo je ob sprejemu več kot eno leto. Je pa takih mačk malo (do 12%). Večina
odraslih mačk je vrnjenih v okolje (so ne-socializirane) kot prostoţiveče, veliko (preveč)
bolnih pa je potrebno uspavati zaradi obolelosti z neozdravljivimi kuţnimi boleznimi.
Preglednica št. 10: Povprečna starost, povprečen čas bivanja, število oddanih po spolu in
vseh skupaj ter število zdravljenjih v odvisnosti od časa bivanja v zavetišču:
Povprečen
čas bivanja
dni
22
oddanih
samci
samice
Zdravljenih
Število / %
30 dneh
povprečna
starost
v mesecih
6,10
197
95
102
73 / 37%
40 dneh
5,60
37
101
40
61
68 / 67%
61 dneh
5,20
53
92
48
44
65 / 71%
92 dneh
3,60
98
98
52
46
70 / 76%
182 dneh
6,30
103
33
12
21
31 /93%
273 dneh
14,70
162
28
17
11
22 /78%
skupaj
6,9
51
549
264
285
329 /36%
začasniki
7,1
50
248
124
124
99 / 40%
zavetiščni
7,2
53
301
140
161
232 / 77%
oddan v
Iz preglednice lahko razberemo, da je, glede na vse oddane mačke spolno razmerje oddanih
mačk v rahlo korist samic (52%). Kategorije se nekoliko razlikujejo, predvsem med mlajšimi
mačkami je več samic, med starejšimi pa več samcev. Razlog je verjetno podoben kot pri
psih, da ljudje raje posvojijo samce, ker z njimi ni teţav v smislu kotenja mladičev.
Po drugi strani pa je zapuščenih več samcev (nekastriranih), ker se potepajo, označujejo ali
povzročajo druge teţave povezane s paritvijo. Kastracija ali sterilizacija je več kot
priporočena. Manj ţenitev pomeni večjo zdravstveno varnost mačkov in manj neţelenih
mladičev ter posledično ne prenatrpana zavetišča.
Oskrbo preštevilnih v zavetišče sprejetih mladičev smo reševali z nameščanjem pri rejnikih
sesnih mladičev in začasnih skrbnikih. Kar 248 mačk oddanih mačk je bilo v rejništvu ali
začasni oskrbi (začasniki). Zanimivo je, da je bilo povsem enako število samčkov in samičk.
Iz preglednice št. 12 je razvidno, da mačke v začasni oskrbi sorazmerno manjkrat zdravimo,
kot mačke v oskrbi zavetišča (zavetiščni). Razlog je, da v času zapolnjenih kapacitet
zavetišče še vedno nameščalo bolne ali poškodovane mačke in da se takih mačk v začasno
oskrbo načeloma ni dajalo. Je pa čas potreben za oddajo podoben ne glede na mesto
oskrbe.
Stran 35
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 9: starostna struktura zapuščenih in po oskrbi oddanih mačk v deležih
Med
oskrbovanimi
zapuščenimi mačkami so
podobno kot v letu 2009
prevladovali mladiči. Če jih
razdelimo
v
smiselne
starostne
kategorije,
dobimo strukturo, kot jo
prikazuje graf št. 9.
Največ je mladičev starosti
od ena do treh mesecev,
več kot polovica. To so
mladiči, ki se navajajo na
trdno hrano in prilagajajo
na samostojno ţivljenje.
To je starost, pri kateri
najpogosteje
postanejo
neţeleni, po drugi strani
pa
tudi
maksimalna
starost
pri kateri je
mogoče socializirati mladiče prostoţivečih mačk (optimalno do 7. tedna starosti). S predpisi
določena starost 12 tednov se za prostoţiveče mačke ne bi smela upoštevati (biti določena
kot izjema), v kolikor je namen druţbe take mačke socializirati in omogočiti posvojitev.
Visok je deleţ sesnih mladičev, podoben, kot v letu 2009 (potrebno je upoštevati nekaj dni
niţjo starostno mejo) in bil še višji, če ne bi bilo precejšnjih izgub, predvsem na račun
zgodnjega pojava mačje kuge.
Mačke stare med tri in šest meseci oziroma do enega leta predstavljajo predvsem izgubljene
ali zapuščene mačke, katerih morebitni bivši lastniki so najverjetneje neodgovorni oziroma so
se mačk naveličali in jih prepustili usodi.
Odraslih mačk je zgolj 12%, v največji meri nekastriranih samcev. Tako gre veliko laţje
razumeti izrazito sezonsko pogojeno nihanje v številu sprejetih mačk. Namreč zaradi
trenutne ureditve je za našo druţbo povsem sprejemljivo, da se mačke gibljejo prosto, za
razliko od psov brez nadzora. Ţe pri kandidatih za posvojitelje pogosto ugotavljamo
prisotnost takšnega mnenja. Vendar mačjih mladičev, ki nimajo izkušenj s prostim bivanjem v
okolju oziroma posvojiteljem iz mestnih jeder in stanujočih blizu prometnih cest nismo
oddajali, če so nameravali imeti mačke prosto, brez nenadzorovanega gibanja v okolju.
Sicer predpisi jasno določajo pogoje oskrbe, tudi nadzor nad hišnimi ţivalmi in preprečevanje
kotitev neţelenih mladičev, vendar so premalo upoštevani ali napačno interpretirani. Rezultat
so številni neţeleni, zapuščeni mački. Teh je iz leta v leto več, kar potrjuje vedno višji
sprejem. Sprememba zakonodaje na tem mestu ne bo pomagala, saj se ţe veljavna ne
uresničuje. Represija je nujna, a ţe večkrat dokazano kratkoročno učinkovita. Veliko bolj
učinkovito je osveščanje, izobraţevanje predvsem mladih. Sicer na dolgi rok, a je zanesljivo.
Smiselno je vključiti vse izobraţevalne institucije, predvsem na niţjih stopnjah.
Stran 36
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št 10: odstotek oddanih mačk glede na čas bivanja v zavetišču:
Graf št. 10 jasno dokazuje, da je 30 dnevni rok za
oddajo prekratek. Če bi v Zavetišču upoštevali 30
dnevni rok bi oddali manj kot 36% zapuščenih mačk.
Če bi upoštevali še 14 dnevno karanteno bi jih
dodatno oddali še 18% (skupaj 54%), kar pa ni
racionalno, glede na to, da se v večino mačkov vloţi
največ stroškov prav v tem času.
Podaljšanje oddaje do 61 dni poveča uspeh za 35%,
v treh mesecih pa oddamo skupno do 90% mačk.
Za odajo vseh mačk pa potrebujemo manj kot 9
mesecev. Razlog je verjetno v naboru mačk
(prejemamo predvsem mladiče) in sezonskem
značaju. Ko ni sezone mladičev oddamo vse
mačke.
Precej mladičev posvojijo kar najditelji, ki nam prostovoljno in velikodušno priskočijo na
pomoč in najdenčke sprejmejo v začasno oskrbo. Taki posvojitelji so tudi najbolje preverjeni
in večina njih je nadpovprečno odgovorna. Se pa dogajajo tudi zlorabe, katerih odkrijemo
največ, ko se odločimo drugače kot je ţelja ''najditeljev'' oziroma ob sprostitvi zapolnjenih
kapacitet zavetišča in posledičnem sprejemu in namestitvi vseh ''zapuščenih mačk''. V
grobem začasno skrbništvo prinaša več prednosti, kot slabosti.
Preglednica št. 11: Povprečna starost, povprečen čas bivanja, število oddanih, oddanih po
spolu in zdravljenih v odvisnosti od starostne kategorije v zavetišču oskrbljenih mačk:
starost do
31 dneva
93 dneva
186 dneva
365 dneva
več
skupaj
Povprečna starost Povprečen čas v oddanih samci samice Zdravljenih
v dnevih
zavetišču v dnevih
Število /%
19
83
52
27
25
49 / 94%
61
36
142
66
76
109 / 77%
133
42
32
15
17
20 / 62%
272
59
20
9
11
14 / 70%
826
62
55
23
32
40 / 72%
215
53
301
140
161
232 / 77%
Preglednica št. 11 potrjuje, da sesni mladiči ostajajo v zavetišču najdlje časa. Morajo dorasti
in so najbolj ranljiva kategorija. V zavetišču so skoraj vsi potrebovali zdravljenje vsaj enkrat.
Najkrajši čas so bivali mladiči stari do 3 mesece, najbolj zdravi pa so bili mladiči do 6
mesecev starosti. V zavetišču je bilo oskrbljenih več samic.
Teţko bi potrdili, da so samice bolj ranljive, jih je pa zagotovo več zapuščenih. Skupen
povprečen čas bivanja mačk v zavetišču je le nekaj dni daljši, kot povprečen čas mačkov pri
začasnih skrbnikih in bi bil zagotovo kakšen dan krajši, če ne bi bilo izbruha mikrosporije in
posledičnega zadrţanja takrat nastanjenih mačk.
Stran 37
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Preglednica št. 12: Povprečna starost, povprečen čas bivanja, število oddanih, oddanih po
spolu in zdravljenih v odvisnosti od starostne kategorije v začasnem skrbništvu:
starost
do
31 dneva
93 dneva
186
dneva
365
dneva
več
skupaj
Povprečna
starost
v dnevih
20
61
129
Povprečen čas
v zavetišču
v dnevih
75
49
40
oddanih
samci
samice
Zdravljenih
Število / %
24
144
50
9
75
28
15
69
22
16 /66%
56 /38%
16 /32%
252
43
17
7
10
5 /29%
982
132
60
50
13
248
5
124
8
124
6 / 46%
99 / 40%
Preglednica št. 12 potrjuje ţe leta 2009 ugotovljene prednosti začasnega skrbništva,
predvsem manj obolelih mladičev. Namreč v domači oskrbi je moč nuditi boljše pogoje
namestitve, kot jih imamo v Zavetišču. Mladiči so manj izpostavljeni okuţbam ter jim je
mogoče nameniti precej več pozornosti in nege, kot so je deleţni v zavetišču, kjer je
zagotovljena osnovna nega. Tudi v začasni oskrbi so sesni mladiči najbolj ranljiva kategorija,
vendar je stopnja obolevnosti precej manjša, kot v Zavetišču. Povprečen čas bivanja po
kategorijah nekoliko razlikuje, odvisno od pogostnosti glivičnih obolenj (mikrosporije) oziroma
opravljenih preiskavah, v nekaterih primerih pa tudi pa od samovolje začasnih skrbnikov.
Podaljšano bivanje pri začasnih skrbnikih za Zavetišče ni imelo nikakršnih finančnih posledic,
saj je materialna in veterinarska oskrba mladičev bila podobna kot v Zavetišču, za hrano pa
so prostovoljci pogosto prostovoljno prispevali iz svojih sredstev. Vsem začasnim skrbnikom
in rejnikom je bila ponujena materialna pomoč in vsi, ki so jo potrebovali, so jo koristili.
Graf št. 10:
število mačk v začasni oskrbi ali oskrbi zavetišča v letu 2009 in 2010
Število mačk v začasni
oskrbi se je v letu 2010
podvojilo. Več kot 45%
oddanih mačk je bilo v
začasni
oskrbi
ali
rejništvu.
Z začasnim skrbništvom
je bil omogočen sprejem
in oskrba večjega števila
zapuščenih mačk. Vedno
več
občanov
je
pripravljenih sodelovati,
pomagati. Lahko trdimo,
da se odgovornost naše
druţbe povečuje.
Stran 38
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Zapuščene mačke smo vračali v začasno skrbništvo najditeljem ali predajali zainteresiranim
prostovoljcem, vendar le po skrbnem pogovoru in s prostovoljnim privoljenjem začasnih
skrbnikov, ki so s podpisom izjave prevzeli vso odgovornost in se zavezali ravnati po
navodilih zavetišča.
Sesne mladiče smo predajali rejnikom s katerimi smo skleni pogodbe o sodelovanju in jim
predstavili natančna navodila sesnih mladičev. Izbrani so bili le zainteresirani rejniki z
izkušnjami. Devet rejnikov je vzredilo 24 sesnih mladičev in s tem prispevalo ogromno
prostovoljnega časa, v povprečju vsak 75 dni, nekateri celo dvakrat toliko. Le en sesni mladič
je zaradi bolezni poginil. So pa bili v rejništvo predani praviloma zdravi sesni mladiči.
Graf št. 11: primerjava uspešnosti oskrbe zapuščenih mačk v začasni oskrbi in v oskrbi
zavetišča.
Vračanje oziroma predaja
mačk
v
začasno
skrbništvo
oziroma
rejništvo je uspešna in
smiselna, saj je bila
stopnja
izgub
veliko
manjša
kot
pri
zapuščenih mačkah. V
začasni oskrbi oziroma v
rejništvu smo izgubili le 16
mačk. Vsekakor pa velja
ob tem upoštevati dejstvo,
da je zavetišče v času
zapolnjenih kapacitet ves
čas sprejemalo bolne in
poškodovane zapuščene
mačke in da se bolnih
mačk
načeloma
ni
predajalo v rejo oziroma
začasno skrbništvo. V
grafu niso upoštevane mačke, na katerih zdravje ni bilo mogoče vplivati (hudo poškodovane,
okuţene s FIV in FeLV ter prostoţiveče pozitivne na mikrosporijo).
Vzrok večjih izgub v Zavetišču je v neugodni epizootiološki situaciji: večja koncentracija
ţivali, večja fluktuacija ljudi in ţivali in s tem širjenje okuţb, slabši namestitveni pogoji,
stres… Vse to slabša ţe tako šibko oziroma načeto odpornost zapuščenih mačk in
obolevanje je skoraj neizogibno. V primeru hudih okuţb je stopnja umrljivosti kljub intenzivni
terapiji visoka. Pri hitrem poteku mačje kuge zvečer še povsem zdrav maček zjutraj ni več
ţiv.
Rezultati ponovno potrjujejo ţe pred leti predlagano nujno potrebno izboljšanje bivalnih
pogojev za ţivali. Posledica so izbruhi kuţnih bolezni, kot je bila mikrosporija in druge.
Razmere so postale tako kritične, da zavetišče ne izpolnjuje več predpisanih pogojev in je
bila s strani VURS izdana ureditvena odločba.
Stran 39
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 12: usoda mačk v letu 2010 v odstotkih:
Tudi v letu 2010 največji
deleţ mačk, sprejetih v
zavetišče
predstavljajo
prostoţiveče mačke, ki jih
je bilo za 40% manj kot v
letu 2009. Rezultat je
posledica
realizacije
projekta
prostoţiveče
mačke v Ljubljani, vendar
vse prostoţiveče mačke
še niso oskrbljene.
Na drugem mestu je
ponovno rekordna oddaja
mačk novim lastnikom
oziroma posvojiteljem, ki
se je v primerjavi s preteklim letom povečala za 19%. Oddaja predstavlja ţe tretjino vseh
oskrbovanih mačk.
Povečuje se tudi deleţ lastniku vrnjenih izgubljenih mačk, vendar je še zmerom zelo
skromen, saj je bil vrnjenih le dva odstotka (leta 2009 1% in leta 2008 0,6%). Razlogi so
znani: neurejeno lastništvo in posledično niţja odgovornost lastnikov.
Sorazmerno z zmanjšanjem števila prostoţivečih mačk se je povečalo število v druga
zavetišča predanih mačk najdenih na območjih njihove pristojnosti in število ponovno
izgubljenih mačk, ki so ušle začasnim skrbnikom ali zaradi nesodelovanja njihov status ni
poznan. Absolutno ostajajo te vrednosti na enaki ravni kot preteklo leto.
Izgube so se povečale za 7,5 %. Rezultati so glede na epizootiološko sliko in pogoje v
Zavetišču pričakovani.
Graf št 13 : primerjava izgub po letih v % glede na sprejem na letni ravni
V primerjavi s preteklim
obdobjem je število izgub
v 2010 še vedno niţje
kot pred letom 2009.
Največ
so
izgubam
prispevale
evtanazije
FIV/Felv pozitivnih mačk,
vedno višjega števila
poškodovanih
mačk,
večje
število
sesnih
mladičev oziroma zgodnji
pojav mačje kuge in
pogostejše
pojavljanje
mikrosporije, vključno z
izbruhom v zavetišču.
Stran 40
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 14: razlogi za evtanazijo v letu 2010 v odstotkih
Neozdravljivi kuţni bolezni
tako imenovani ''mačji aids''
(FIV) in mačja levkoza (FeLv)
sta še vedno najpogostejši
razlog za evtanazijo, skupno
v 60%. Pozitivnih je bilo še
več mačk, vendar smo 5
pozitivnih mačk uspeli oddati,
pod
posebnimi
pogoji
seveda. Število FIV pozitivnih
je skoraj enako kot preteklo
leto, število FeLV in oboje
pozitivnih pa se je povečalo.
Sorazmerno glede na skupno
število evtanazij se je največ povečalo število evtanazij zaradi hudih poškodb. Razlog za
višje število primerov je verjetno večja osveščenost občanov, ki poškodovane mačke prijavijo
zavetišču. Moţna razlaga pa je tudi povečevanje populacije mačk, saj je vedno več sprejetih
mačk bolnih z kuţnimi boleznimi ali poškodovanih zaradi medsebojnih pretepov.
Graf št 15: primerjava vzrokov evtanazij med letoma 2009 in 2010
Sledijo
glivične
bolezni
(DMT+),
predvsem
mikrosporija, bolj znana kot
''mačja bolezen'', ki se
prenese tudi na ljudi in
druge ţivali. V preteklem
letu je bilo manj primerov,
kot v letu 2009, vendar vse
razen
nastanjenih
ob
izbruhu
okuţene
pred
sprejemom. Skupno je bilo
potrjenih
72
primerov,
mikrosporija 66, trihofitija 6.
O vseh pozitivnih primerih mikrosporije in trihofitije smo poročali na VURS preko spletne
aplikacije EPI. Evtanazirali smo pribliţno polovico pozitivnih primerov (38), bodisi zaradi
druge bolezni, slabega odgovora na terapijo ali hude prizadetosti. Šest jih je bilo okuţenih s
FIV oziroma Felv, tri mačke so poginile iz drugih vzrokov. Ozdravljenih in oddanih je bilo 20
okuţenih mačk, 5 se jih je ob koncu leta še zdravilo. V zavetišču smo kolikor je bilo mogoče
na dane moţnosti preuredili prostore in ozdravili / se zdravi 15 mačk, ostale so se / se
zdravijo pri začasnih skrbnikih.
Število evtanazij zaradi bolezni se je povečalo predvsem na račun mačje kuge, katere prvi
primer je bil potrjen ţe v začetku julija. Skupno je bilo z znaki mačje kuge v terminalni fazi
evtanaziranih 18 mačji mladičev. Ob sprejemu je bilo evtanaziranih tudi šest hudo prizadetih
sesnih mladičev. Ostale evtanazije zaradi bolezni predstavljajo tumorji, kronične ledvične
odpovedi (starostno) in druge bolezni.
Stran 41
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št 16: primerjava vzrokov evtanazij po mesecih za leto 2010
Število evtanazij zaradi bolezni je višje v sezoni mladičev. V mesecu maju smo sprejeli več
hudo prizadetih sesnih mladičev, od meseca julija do konec leta pa glavnino evtanazij med
boleznimi predstavlja huda obolelost z mačjo kugo.
Prvi val mikrosporije je posledica interne okuţbe ob izbruhu mikrosporije. Valovi v mesecu
avgustu, oktobru in primeri do konca leta pa so posledica izbruhov v okolju in v zamiku
sovpadajo s slabim vremenom oziroma veliko vlaţnostjo. V tem času je gostota populacije
najvišja.
V času populacijskega maksimuma je tudi največ poškodb, manjše povišanje pa je pozno
pozimi ob pričetku sezone parjenja.
S pričetkom sezone parjenja in ob zgodnje - pomladanskem obolevanju naraste tudi število s
FIV in / ali s FeLV obolelih mačk.
Graf št. 17 : Razmerje med pojavnostjo FIV in FeLV, primerjalno med letoma 2009 in 2010
Število
FIV
pozitivnih
primerov je ostalo skoraj
enako, deleţi pa se je
zmanjšal
na
račun
povečanja FeLV za 75%
in mačk okuţenih s FIV in
FeLV za 116%. Razmerje
med FIV in FeLV se je v
letu 2010 iz 1 : 5 (2009)
zmanjšalo na 1 : 3 v korist
FeLV.
Graf št. 18: Delež pozitivnih testov na FIV in FeLv v letu 2010 testiranih mačk
Stran 42
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
V letu 2010 smo na ''mačji
aids'' (FIV) testirali 562
mačk
in
sicer
vse
izgubljene mačke in vse
prostoţiveče mačke, ki so
kazale kakršnekoli klinične
znake. Vse mačke so bile
starejše od 6 mesecev.
23% testiranih mačk je bilo
pozitivnih in več kot 80%
teh je kazalo klinične
znake raznih bolezni. Štiri
pozitivne mačke so bile
oddane, ena je poginila
med nujno veterinarsko oskrbo, ostale so bile evtanazirane.
Na levkozo je bilo skupno testiranih 1006 mačk. 562 Starejših od 6 mesecev in 444 mlajših.
Testirale so se vse izgubljene mačke in vse prostoţiveče s kliničnimi znaki. Pozitivnih je 6%
testiranih mačk in velika večina jih je kazalo klinične znake. Ena pozitivna mačka je bila
oddana, ostale evtanazirane.
Grafšt. 19: Primerjava izgub pri mačkah po mesecih zaradi bolezni ali travme v letu 2010
Podobno kot pretekla leta
je tudi v letu 2010 največ
izgub v času sezone
mladičev, kar potrjujejo
ţe
prej
omenjene
ugotovitve. Daleč največji
deleţ med pogini je
prispevala mačja kuga,
katere prvi primer je bil
potrjen ţe v začetku
meseca Julija.
Ker
smo,
zaradi
zapolnjenih kapacitet v tem času sprejemali in nameščali le bolne in poškodovane mačke, se
je okuţba kar naprej vnašala in zaradi neurejenih pogojev širila. Stres, bolezni in od drugih
dejavnikov prizadet imunski sistem prizadetih mačk je bil pogosto vzrok bliskovitega poteka
bolezni. 25 zvečer še zdravih mačkov je čez noč poginilo. Pri drugih 34 mačkih s kliničnimi
znaki kuge nam kljub intenzivni veterinarski oskrbi tudi ni uspelo. Pomagalo ni niti intenzivno
izvajanje DDD. Kljub temu smo večino obolelih mačk pozdravili.
Pogine v mesecu aprili in maju predstavljajo prvi sesni mladiči, kateri so bili mrtvi ţe ob
sprejemu. Skupno je bilo v zavetišče sprejetih 23 mrtvih mačk, ki so bile mrtve ţe pred
intervencijo zavetišča, pa najditelji tega niso vedeli oziroma so poginile med prevozom
oziroma ob sprejemu. Pet poškodovanih mačk je poginilo preden je bila nudena nujna
veterinarska pomoč, v vseh primerih hudo poškodovane mačke. Tri mačke so poginile na
terenu zaradi zastrupitve.
Stran 43
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 20: Primerjava števila posegov v letu 2010 z leti 2009, 2008, 2007 in 2006
V letu 2010 smo kastracijo in sterilizacijo pri vseh mačkah, ki še niso bile preden so bile
oddane novim lastnikom. Tudi vse v okolje vrnjene mačke so bile kastrirane oziroma
sterilizirane, v kolikor poseg še ni bil opravljen. Povratnik iz preteklih let, ki ob oddaji ni bila
sterilizirana je bila le še ena. Posegov je bilo opravljenih manj kot v letu 2009, sorazmerno
glede na sprejem 10% manj predvsem na račun večjih izgub in vedno več sprejetih ţe
steriliziranih ali kastriranih mačk.
Graf št. 21: število ugotovljenih brejosti ob sterilizaciji po mesecih v letu 2010
Najvišje število brejih
mačk v mesecu aprilu
pomeni, da je višek
sezone
parjenja
v
mesecu februarju in se
potem
nadaljuje
do
meseca avgusta.
Posamezne breje mačke
v zimskih mesecih so
verjetno
posledica
zmedenega biološkega
ritma mačk, ki ţivijo v
zaprtih
prostorih
izpostavljene
umetni
svetlobi. Namreč paritev
pri mačkah je uravnavana s svetlobo (dolţino dneva). Torej je prostoţiveče mačke
priporočljivo sterilizirati od meseca oktobra do marca, predvsem januarja in februarja in tako
preprečiti rojstvo neţelenih mladičev. Najmanj ugoden mesec je April, zaradi morebitnih
komplikacij ob visoki brejosti, v kasnejših mesecih pa mačke ţe kotijo in je prav tako manj
ugodno za mačko kot tudi za njene mladiče. Mlade mačke je priporočljivo ujeti in oskrbeti
pred spolno zrelostjo (6 mesecev starosti).
Stran 44
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.7.2. OSKRBA PSI
skupaj
december
november
oktober
september
avgust
julij
junij
maj
april
marec
februar
prenos
2008
Poročilo 2009
januar
Preglednica št. 13: promet psi 2010
prenos
2010
35
49
41 33 35 26 35 26 32 38 29
39 31 33 25 34 26 30 37 26
2 2 2 1 1 0 2 1 3
32 31 40
29 30 38
3 1 2
v zavetišču na
zadnji dan meseca
38 32 41 45 46 55 44 38 32
41 48 47 42
vrnjenih lastniku
28 22 16 11 20 12 11 20 22
15 17 27
oddanih novemu
lastniku
13 11
št. Prejetih psov
najdeni
oddani v zavetišče
7
8
9 12 18 27 11
5
6 14
398
378
20
221
141
odpeljanih v drugo
zavetišče
0
4
0
0
1
1
1
1
0
0
0
0
8
izgube
0
3
1
3
1
1
1
3
1
1
1
0
16
pogin
0
1
1
1
1
1
0
0
0
0
0
0
1
0
4
2
2
0
0
12
7
2
3
9
8
4
6
65
80
bolezen
trauma
1
0
evtanazija
bolezen
2
2
1
0
2
2
1
1
1
1
3
1
1
1
1
1
6 9 5
6 11 12
6
5
1
travma
1
agresija
število sterilizacij
število kastracij
2
9
4
4
6 10
6 5
3
4
1
1
1
4
drugi posegi
skupaj
11
7 12 20 17 11
5 17 10
145
Skupaj iz zavetišča
41 40 24 22 31 26 31 51 33
20 24 41
384
povratniki K / S (5 / 2)
1
8 12 15
0
0
0
0
0
0
2
1
0
0
4
Stran 45
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
V letu 2009 smo sprejeli 398 psov, 35 smo jih prenesli iz leta 2009. V leto 2010 smo prenesli
49 psov. Dvajset psov je bilo predanih v Zavetišče od znanega lastnika, kar je več kot v letu
2009, ko jih je bilo predanih 17.
Povpraševanje je bilo še mnogo večje, vendar smo pse, ki so imeli status nevaren (po izpisu
iz CRPsi) zavračali. Zavetišče ni dolţno, niti ni smiselno sprejeti psa, ki izpolnjuje pogoje za
evtanazijo. Namreč okolje v zavetišču je samo po sebi stresno in ni najbolj primerno za
prevzgojo psov.
Kljub temu smo sprejeli nekaj psov, ki imajo status sumljiv (en ugriz) oziroma so prejšnji
lastniki neţeleno vedenje zamolčali. Razlog v povečani predaji psov, predvsem tistih z bolj ali
manj neţelenim vedenjem gre iskati v enem najbolj odmevnih dogodkov v letu 2010. To je
tragedija, ko so bulmastifi do smrti ogrizli lastnika. Po tem dogodku se je ţelja po oddaji psov
s takšnimi ali drugačnimi neţelenimi oblikami močno povečala zaradi povečanega pritiska
ogroţene javnosti in strahu lastnikov. Situacija se je umirila šele proti koncu leta.
Svoje prispeva tudi tako imenovana gospodarska kriza, saj precej nekdanjih lastnikov za psa
ni moglo več skrbeti iz finančnih razlogov. Socialno ogroţenih občanov je vedno več,
posledično rastejo teţave v zvezi s pomanjkljivo oskrbo psov, namerne zapustitve in tudi
odvzemi s strani veterinarske inšpekcije. Vse pogostejše so teţave s poravnavo nastalih
stroškov Zavetišča s strani lastnikov v povezavi z izgubljenimi – najdenimi ţivalmi in
podobno. Predpisi, ki urejajo to področje so pomanjkljivi in nujno bi jih bilo potrebno dopolniti,
spremeniti oziroma jasneje določiti pogoje.
Iz Zavetišča je šlo skupno 384 psov, 14 manj kot smo jih prejeli. Osem psov (sorazmerno
podoben deleţ kot v letu 2009) najdenih na območju drugih občin je bilo predanih v druga
pristojna zavetišča in sicer v Zavetišče Horjul, Meli center Trebnje in zavetišče Perun na
Blejsko Dobravo.
Zavetišča noben pes ni zapustil nezamenljivo neoznačen razen predanih v druga zavetišča.
Če najden pes še ni bil označen, smo ga mikročipirali in vse neregistrirane pse smo vpisali v
CRPsi, tudi tiste vrnjene lastniku. Skupno smo z mikročipom označili 29 od 221 lastnikom
vrnjenih psov (13%) in 37 (17%) vrnjenim psom izdali potni list.
Vse pse, oddane novemu lastniku smo sterilizirali oziroma kastrirali v kolikor ţe niso bili pred
sprejemom v zavetišče.
Tudi v letu 2010 smo opravljali kastracije in sterilizacije na psih, posvojenih v prejšnjih letih in
sicer smo opravili tri kastracije in eno sterilizacijo.
Stran 46
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf 22: trend sprejema in oddaje psov ter vračanja lastnikom po letih
Število sprejetih psov se je še zniţalo tudi v letu 2010, kar nadaljuje ugoden trend
obvladovanja problematike zapuščenih psov. Če upoštevamo, da je bilo 20 psov namerno
oddanih v zavetišče, je neregistriranih zapuščenih psov še manj (378). To lahko pripišemo
urejenemu lastništvu, predvsem elektronskemu označevanju psov z mikročipom, ki je z
uvedbo za pse obveznega Evropskega potnega lista za hišne ţivali postalo obvezno za
vse pse, tudi tiste, skotene pred letom 2003, če niso nezamenljivo označeni na drug način.
Sicer je število lastniku vrnjenih psov nekoliko manj kot v preteklem letu na račun manjšega
sprejema. Ugoden rezultat potrjuje vedno večji deleţ psov, vrnjenih lastnikom prikazan na
grafu št. 23. Iz enakega razloga je tudi niţje število oddaj novemu lastniku, dodaten razlog pa
vedno več teţje posvojivih psov in verjetno tudi vpliv gospodarske krize.
Graf 23: usoda psov v letu 2009
V letu 2010 je deleţ lastniku
vrnjenih psov še za 2 % višji od
rekordnega
iz
leta
2009.
Neprimerljivo več kot pri mačkah,
kjer lastništvo še zdaleč ni urejeno.
Preostali deleţi psov so podobni kot
v letu 2009. Izgube so tudi v letu
2010 na ravni preteklega leta in tako
niţje od splošnega povprečja, ki se
v referenčnih zavetiščih iz tujine
giblje nekje okrog 7%.
Sorazmeren deleţ v drugih občinah
najdenih psov, ki so bili predani v
pristojna zavetišča je podoben
deleţu iz leta 2009.
Stran 47
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf 24: število psov na dan (stanje) od leta 2007 do 2010
Graf št. 24 prikazuje
stanje števila psov
na
dan.
Nazobčanost krivulj
pomeni
dnevno
nihanje,
ki
ga
povzročajo izgubljeni
in lastnikom vrnjeni
psi.
Stanje
je
odvisno
še
od
dnevnega sprejema
zapuščenih psov in
oddaj
novim
lastnikom.
Primerjalno je bilo v
letu 2007 sprejetih
največ psov, zato je
razumljivo
najvišja
krivulja (modra). V
začetku leta 2008 je bilo stanje še podobno nato je padalo (manj sprejema, več oddaj). V letu
2009 pa je trend ponovno (rahlo) obrnjen navzgor, vendar v povprečju najniţje število
nastanjenih psov. V letu 2010 (vijolična) je dobro vidno kopičenje psov sredi leta in padec ob
koncu poletja, zatem spet kopičenje. Število v zavetišču nastanjenih psov (psi/dan) se
ponovno povečuje, kar prikazuje tudi naslednji graf št. 25.
Graf št. 25: Število pes/dni v letih od 2007 do 2010
Število pes/dni pove koliko
dni skupno so psi bivali v
zavetišču in je odvisno od
števila nastanjenih psov ter
dolţine bivanja psa v
zavetišču.
Število pes dni se je skladno z zmanjšanim sprejemom zniţevalo, v letu 2010 pa povečalo,
kljub zmanjšanem sprejemu. Razlog je podaljšano bivanje teţje posvojivih psov in vse večje
število oziroma kopičenje teţko posvojivih psov. Tako ostaja obremenitev oskrbnikov na
enakem nivoju oziroma je zaradi večje zahtevnosti oskrbe teh psov še višja. Namreč v
Zavetišču psov ne evtanaziramo po 30 dneh, temveč jih poskušamo oddati.
Stran 48
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 26: število oddanih psov, od teh zdravljenih in njihova povprečna starost ob
sprejemu v tednih glede na čas bivanja v zavetišču
V 30 dneh smo podobno kot pri mačkah oddali le 38 % od vseh oddanih psov. To skupino
predstavljajo predvsem zdravi mladiči, katerih povprečna starost ob sprejemu je dobra 2
meseca.
V 40 dneh se oddajo psi kategorično podobni prejšnji skupini, vendar je bivanje podaljšano
zaradi podaljšane karantene, največkrat iz zdravstvenih razlogov. Zdravljenje je bilo potrebno
vsaj enkrat tudi pri večini psov vseh naslednjih kategorij. Bolezen je tudi eden pomembnejših
razlogov zapustitve psa, ker skrbniki ne zmorejo ali ne ţelijo zagotoviti veterinarske oskrbe.
V povprečju je vsaj enkrat zdravljenih vsaj 67% oddanih psov. Pri nekaterih se čas bivanja
podaljša zaradi podaljšane karantene tudi do 80 ali več dni, predvsem pri asocialnih psih, ki
jih je potrebno predhodno socializirati (na primer psička Rozi 180 dni). Povprečen čas
karantene je 25 dni.
S podaljšanim bivanjem se dviguje tudi povprečna starost kategorije. Svoje sicer doprinese
ţe samo podaljšano bivanje, vendar se odrasli, predvsem starejši psi teţje oddajajo, kot
mlajši. Povprečna starost psov ob sprejemu, ki se teţje oddajajo je 1 leto ali več. Ti psi
morajo biti deleţni posebne pozornosti z namenom čimprejšnje oddaje, predvsem v smislu
socializacije, vzgoje in promocije. V tej kategoriji je tudi večina psov, ki se oddaja pod
posebnimi pogoji.
Stran 49
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 28: odstotek oddanih psov glede na čas bivanja v zavetišču:
Če bi v Zavetišču upoštevali 30 dnevni rok
bi oddali manj kot 38% zapuščenih psov.
Če bi upoštevali zgolj še 10 dnevno
karanteno bi jih dodatno oddali še 13%
(skupaj 51%), kar pa ni racionalno, glede
na to, da se v vsakega psa vloţi največ
stroškov prav v tem času.
Podaljšanje oddaje z mesec dni poveča
uspeh za 20%, v treh mesecih pa oddamo
skupno do 85% psov. Psi oddani po 1 letu
bivanja v Zavetišču predstavljajo zgolj štiri
odstotke oddanih psov.
Verjamemo, da bi z vzgojo in z izboljšano
promocijo lahko še izboljšali rezultat ter
skrajšali čas bivanja, vendar bi potrebovali
dodaten profesionalni kader.
V vsakem primeru pa je zgolj 30 dnevni
rok za oddajo prekratek in z vidika
racionalnosti nesprejemljiv.
Preglednica št 14: Povprečna starost, povprečen čas bivanja, število oddanih po spolu in
vseh skupaj ter število zdravljenjih v odvisnosti od starostne kategorije:
starost
do 6 mesev
6-12 mesecev
1-8 let
nad 8 let
skupaj
povprečna starost
2,8 M
9m
2,4 L
11,3 L
15,7 M
povprečen čas bivanja
42 dni
46 (100*) dni
90 dni
364 dni
74 dni
samci
34
11
27
3
75
samice
38
10
17
1
66
skupaj
72
21
44
4
141
zdravljeni
54
13
25
3
95
* Upoštevanje Ančke, psičke z najdaljšim časom bivanja
Stran 50
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 29: starostno razmerje oddanih psov
Iz preglednice lahko razberemo
in z grafom št. 29 potrdimo, da
med zapuščenimi psi, podobno
kot v letu 2009 prevladujejo
mladiči. Razlog je vedno bolje
urejeno
lastništvo.
Ker
je
označitev obvezna ţe od leta
2003, je večina odraslih psov ţe
označenih, neoznačeni pa so
predvsem mladiči. V najnovejši
zakonodaji je predpisano, da
morajo biti ţivali označene in
registrirane ţe ob prvem obisku
pri veterinarju, a se to še vedno
ne izvaja. Še boljše sodelovanje
veterinarjev je nujno za nadaljnji
uspeh.
Priporočamo, da bi veterinarji mikročipirati mladiče ţe ob prvem obisku, navadno ob
preventivnem cepljenju pri vzreditelju. Da bi po predpisih ţe vzreditelj bil obvezan vpisati
mladiče v register pred oddajo novemu lastniku. Pregled bil mnogo boljši, tako pa se
vzreditelji ţelijo izogniti stroškom oziroma le te naprtiti novim lastnikom. Tudi označevanje ob
cepljenju stekline po našem mnenju ni najboljša rešitev. Posledično gre razumeti tudi
veterinarje, ki ni so pripravljeni brezplačno vnaprej mikročipirati mladičev, saj si ne morejo
zagotoviti, da bo novi lastnik dejansko prišel k njim na cepljenje stekline. Zavzemamo se, da
bi bilo označevanje obvezno ţe za vzreditelja ob prvem obisku pri veterinarju in ne vezano
na cepljenje stekline.
Zakonodaja zahteva tudi preprečevanje rojstev neţelenih mladičev. Neodgovorni lastniki, ki
ne preprečijo neţelene brejosti in kotitve mladičev navadno mladiče zavrţejo, preden bi jih
smeli oddvojiti od matere. Vsekakor pa jih zavrţejo preden bi jih morali obvezno cepiti proti
steklini in jih tako sploh nikoli ne peljejo k veterinarju. Potrebno je še veliko storiti na področju
osveščanja, izobraţevanja, velik deleţ pa lahko prispeva tudi veterinarska inšpekcija, kot
pristojni organ z ostrejšim nadzorom. Tako bi bilo manj psov začasno ali trajno zapuščenih.
Trend oddaje psov v letu 2010 kaţe precej neznačilno sliko. Število oddaj se je v mesecu
februarju zmanjšalo in to še bolj kot v letu 2009. Razlog gre iskati v dogodku, ''Bullmastifi''.
Svoje je prispeval tudi izbruh mikrosporije, ki je dodatno zniţal oddajo. Zatem je sledila strma
rast oddaje, ki je v mesecu avgustu dosegla najvišje število v zadnjih letih. To je 27 oddanih
psov. Razlog je verjetno nekoliko zavrta oddaja v času mikrosporije in konec šole ter z njim
povezano nagrajevanje otrok. Ker otroci ne morejo posvojiti ţivali smo opravljali temeljite
pogovore s starši, jih poučili o odgovornosti, ki so jo kot starši in tudi drugi kandidati prevzeli.
To je tudi najrazumnejši razlog viška posvojitev v mesecu avgustu, po dopustih, svoje pa je
tudi prispeval začetek medijska kampanje Srečni ljubljenčki. Strm padec ob prehodu v jesen
je teţko razloţiti, saj je bila kampanja Srečni ljubljenčki prav v tem obdobju najmočnejša.
Morda so se ljudje resneje zavedli odgovornosti, svoje pa je zagotovo prispevalo precej kislo
vreme. Namreč po drugi strani smo oddali veliko več mačk, katerih pa na primer ni nujno
potrebno peljati na sprehod.
Stran 51
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Povečanje oddaje konec leta je posledica posvojitev z namenom obdarovanja. V zavetišču
ne oddajamo ţivali za darilo tretji osebi. Pač pa mora v takšnih, kot tudi v vseh drugih
primerih, biti končni lastnik osebno prisoten v Zavetišču, si sam izbrati ţival, izpolniti
vprašalnik in s podpisom pogodbe prevzeti odgovornost za posvojeno ţival. Kot
najuspešnejšo štejemo oddajo psičke Ančke, ki je verjetno zaradi stereotipa (velik črn pes) in
zdravstvenih teţav (delni izpah kolkov) kljub izredni prijaznosti kar 3,5 leta čakala na
posvojitelja. Naposled se je le našla kandidatka, ki je pripravljena skrbeti za Ančko in
prevzela vso odgovornost. Posvojitev je bila tudi medijsko odmevna. Med uspešnejše oddaje
štejemo še Lana, starejšega večjega mešanca, ki je bil oddan po letu in pol bivanja v
zavetišču v dom starejših občanov, kjer je ljubljenec varovancev in se odlično počuti. Po
pričevanju vodstva doma starejših občanov je učinek psa na varovance ugoden. Uspešna je
oddaja Paza, ki je bil ţe oddan neuspešno, vrnjen v zavetišče in ponovno oddan po letu in 3
mesecih kljub zdravstvenim teţavam ter Trudi, ki je bila oddana po 2 letih bivanja v
Zavetišču. Omeniti je potrebno tudi ţe pod temo SPREHAJANJE PSOV opisano Kitty.
Graf št. 30: gibanje psov po mesecih
Sprejem in vračanje psov lastnikom v letu 2010 je podobno kot v letu 2009. Vrh sprejema v
mesecu Marcu je kot ţe napisano posledica povečane predaje – zapustitve v povezavi z
dogodkom ''bullmastifi. Trend bi se verjetno nadaljeval, vendar smo sprejem omejili zaradi
izbruha mikrosporije.
Povečano izgubljanje psov v poletnih mesecih pa tudi konec oziroma začetek leta prispevajo
dopusti in posledično puščanje psov v oskrbi pri sorodnikih, prijateljih.. S tem se pa poveča
verjetnost pobega, izgube in tudi namerne zapustitve. Da je verjetno temu tako, priča tudi
spolna struktura vrnjenih psov (graf št. 31), ko je samic skoraj toliko kot samcev ali celo več.
Podobno je tudi konec oziroma v začetku leta, ko glavnino sprejema predstavljajo zaradi
prazničnega pokanja pobegli psi.
Stran 52
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št 31: spolno razmerje vrnjenih psov po mesecih
Vrha
pomladi in
zgodaj
jeseni sta
posledica
viška
sezone
parjenja,
zaradi česar
sprejmemo
višje število
samcev, kot
samic.
Graf št. 32: spolno razmerje oddanih psov
71% vrnjenih psov je samcev, kar je
povsem logičen rezultat. Samci so ţe
splošno
teţje
obvladljivi,
bolj
samozavestni in manj navezani na
lastnika kot samice. Svoje dodajo še
hormoni, saj so samci ves čas
sposobni paritve in skoraj neustavljivi,
če jim pridejo v smrček feremoni
voljne psice. Samice pa so v spolnem
ţaru navadno le 2x letno. Kastracija je
zato več kot na mestu.
Precej drugačno je spolno razmerje pri
oddanih psih. Podobno kot v letu 2008
je spet več samčkov in sicer 54% (v letu 2008 52%). V nasprotju z letom 2009, ko je bilo več
kot polovica psov (55%) samic, predvsem na račun mladičev, kjer je odstotek še višji.
Graf št. 33: spolno razmerje oddanih psov glede na starost
Med oddanimi mladiči je več
samic (slabih 53%), med tem
ko je v vseh naslednjih
starostnih
kategorijah
naraščajoče več samčkov.
Posvojitelji raje posvojijo
samice, verjetno ker so bolj
obvladljive, še posebno, ker
so sterilizirane. Najteţje je
Stran 53
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
oddati stare samce, kljub temu, da so kastrirani.
Graf št 34: primerjava izgub glede na sprejem
V letu 2010 so izgube
glede na leto 2009
sorazmerno
podobne.
Dva psa sta poginila
zaradi prehudih poškodb
preden je bila nudena
veterinarska pomoč. Eden
je poginil zaradi bolezni,
preden je bila nudena
veterinarska pomoč, en
mladič
pa
je
kljub
zdravljenju poginil zaradi
parvoviroze.
Zaradi
trdovratnosti virusa in
neprimernih
gradbenih
materialov karantene ni
mogoče
zadostno
razkuţiti. Čeprav smo z radikalnim čiščenjem in razkuţevanjem uspeli pojavnost bolezni
nekoliko zmanjšati, je obolevnost med mladiči še vedno visoka. S hitro in intenzivno
veterinarsko oskrbo uspemo večino mladičev pozdraviti, vendar ostajajo posledice, ki se
odraţajo v še vedno povečani potrebi po dietni in visokokakovostni prehrani, zdravilih in
podaljšani karanteni..
Graf št. 35: razlogi za evtanazijo v letu 2009
Število evtanazij smo za pol odstotka
povečali, predvsem na račun evtanazije
dveh vedenjsko zahtevnih psov, ki ju ni
bilo mogoče zdraviti za mikrosporijo in
tudi sicer je bila socializacija zelo
teţavna.
Tri
pse
smo
morali
evtanazirati kot nevarne, dva zaradi
hujših ugrizov ene psice pa ni bilo
mogoče niti primerno oskrbovati.
Vse ostale evtanazije psov so bile
nujne iz veterinarskih razlogov, bodisi
hudih poškodb ali neozdravljivih
bolezni, kjer izstopajo predvsem
rakasta obolenja, in zaradi starostne
obnemoglosti - odpovedovanja osnovnih ţivljenjskih funkcij. Predvsem slednje je vedno
pogostejše, saj lastniki prizadete ţivali raje zapustijo in upajo, da bo zanje poskrbljeno, kot
odpeljejo k veterinarju. Nekaterim je (preverjeno) tudi ta strošek od(pre)več. Zaradi neregistriranja in neoznačenosti pa je lastništvo nedokazljivo. Glede na vse teţjo ekonomsko
situacijo v drţavi in zakonska določila, ki prepovedujejo evtanazijo ţivali, ki jim je mogoče
pomagati, se ţe preteklo leto napovedano uresničuje. Vse več je prošenj za brezplačno
zdravljenje.
Stran 54
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št 36: posegi na psih primerjalno po letih
V letu 2010 smo opravili
66 sterilizacij in 83
kastracij, podobno kot v
letu 2009, kljub niţjemu
sprejemu. Štirje posegi
(tri kastracije in ena
sterilizacija so bile na
psih iz preteklih let).
Tako kot lani, smo tudi
letos
kastrirali
ali
sterilizirali vse sprejete
pse. V Zavetišču drugih
večjih posegov ni bilo
opravljenih. Posegi, ki
so
se
izvajali
v
koncesijski ambulanti BUBA d.o.o. so opisani pod deţurno sluţbo.
Enkrat je Zavetišču priskočila na pomoč Veterinarska bolnica Postojna, kjer so opravili
amputacijo hudo poškodovanega spolnega uda pri psu Mufiju - naredili so iz fanta ''punco''!
V drugo je priskočila na pomoč tudi veteranska klinika Veterinarstvo Trstenjak Zajc, kjer so
brezplačno opravili sicer precej drago preiskavo imenovano magnetna resonanca (MR) glave
Jena, mešanca v tipu mopsa.
3.7.3. OSKRBA DRUGIH HIŠNIH ŢIVALI
V letu 2010 smo v Zavetišče sprejeli, vrnili oziroma oskrbeli in oddali tudi druge hišne ţivali in
sicer:
ŠTIRI BELE DIHURJE (dva
PET SOBNIH PTIC –
DVA KUNCA (oba
vrnjena, dva oddana, vsi označeni)
tri Nimfe, eno skobčevko in enega Agapornisa (vse oddane)
oddana, označena)
Sprejetih hišnih ţivali bi bilo še več, vendar drugih hišnih ţivali znanega lastnika nismo
sprejemali temveč le pomagali pri iskanju novega lastnika.
Sprejeli smo tudi divjega zajca in sraki, ki so bili predani pristojni lovski druţini in goloba, ki
je bil predan Zatočišču za prostoţiveče ţivali.
Stran 55
Poslovno poročilo 2010; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča
Strokovni pregled: doc. dr. Alenka Dovč, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
4. ZAKLJUČEK
Leto 2010 ocenjujemo, glede na dane okoliščine kot uspešno, saj smo plan na večini postavk
dosegli, marsikje celo presegli. Manjka pa nam največji ţeleni met, to je ureditev pogojev v
zavetišču tako, da bodo omogočali boljšo oskrbo zapuščenih ţivali, zagotovitev boljše
varnosti za ţivali, ljudi in okolje ter povečati kapacitete za mačke. Z izboljšano gradnjo bi tudi
zmanjšali stroške vzdrţevanja, z manj boleznimi manj zdravil, razkuţil in drugih povezanih
stroškov ter tako prihranili vse preveč potrebna sredstva. Prihranjena sredstva bi lahko
namenili za ţivali, predvsem za socializacijo in vzgojo teţje posvojljivih psov z določenimi
vedenjskimi motnjami. Tako bi zagotovo skrajšali čas bivanja v Zavetišču in ponovno
prihranili oziroma sprostili mesta za druge zapuščene ţivali.
Zavetišče je pripravljeno sodelovati pri snovanju nove oziroma izboljšanju obstoječe
zakonodaje na področju zaščite ţivali. Naši rezultati pri psih dokazujejo, da bo učinkovit
nadzor in izvajanje predpisov zagotavljala le ureditev lastništva z nezamenljivim
označevanjem. Zatem bo mogoče veliko odgovornosti prenesti na skrbnika ţivali in
razbremeniti javni proračun.
Čeprav ima tako imenovana zainteresirana javnost velik interes za sodelovanje, je lahko
njeno drugačno mnenje o določenih zadevah za Zavetišče obremenjujoče in pomeni izgubo
veliko pomembne energije. Prav je, da se ne zaspi, da se ves čas nadgrajuje in išče vedno
boljše moţnosti, vendar do meje, ki se sreča z osebnimi interesi. Zavetišče je vendarle bilo v
prvi vrsti ustanovljeno zaradi zapuščenih ţivali in ne zaradi ljudi. Zato je vse pogostejša
trditev, da delamo kar hočemo, da se zapiramo pred javnostjo in beţimo pred neprijetnimi
vprašanji povsem neutemeljena.
Za vse, kar delamo in se odločimo, tudi kazensko ter finančno odgovarjamo. Smo pod
stalnim nadzorom strokovnega sveta ter uradnih inšpekcijskih sluţb. To pa seveda ne velja
za zainteresirano in drugo javnost, ki prosto izraţa svoja mnenja in za to ne prevzema
nobene odgovornosti.
Z vso suverenostjo lahko trdimo, da imamo najbolje urejene evidence in transparentnost
poslovanja ter med vsemi zavetišči v Sloveniji. Po nam znanih podatkih beleţimo največ
sprejetih ţivali ter najmanj izgub. Med vsemi imamo tudi najobseţnejše protokole dela na
ţivalih.
Glede pogojev bivanja ţivali v zavetišču se seveda strinjamo, da niso optimalni, vendar pa za
to niso odgovorni zaposleni v Zavetišču. Zato z velikim veseljem v prihodnjem letu
pričakujemo izgradnjo novega zavetišča.
.
Stran 56