1. No category

ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI LJUBLJANA
Imetnik: Živalski vrt Ljubljana
Gmajnice 30, 1000 Ljubljana
Tel: 01/256-02-79, fax: 01/256-59-80
LETNO POROČILO
O DELOVANJU
ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE
ŽIVALI LJUBLJANA
2012
Ljubljana, 2013
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
KAZALO
1. SPLOŠNI DEL .............................................................................................................
3
1. 1. OSNOVNI PODATKI ................................................................................................
3
1. 2. ORGANI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI .....................................................
3
1. 3. DEJAVNOSTI ZAVETIŠČA ......................................................................................
4
1. 4. ZAKONSKE PODLAGE ZS DELOVANJE ZAVETIŠČA ..........................................
5
2. POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010 ……...........................................................
7
2.1. IZKAZ USPEHA …………………………………………………………………………….
7
3. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ……………….........................
11
3. 1. DELOVANJE SVETA ZAVETIŠČA …………………….............................................
11
3. 2. NOVE INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE......................................
12
3. 3. KADROVSKA DEJAVNOST ……………………….……………………………………
12
3. 4. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH ……………….......................... …
13
3. 5. PREDSTAVLJANJE V JAVNOSTI.……………………… ………………....................
15
3.5.1. Spletna stran ……………………………………………………………………………...
15
3.5.2. Predstavitve v javnosti ………...................................................................................
3.5.3. Sodelovanje z mediji ………………………………………………………………. …….
3.5.4. Vodenje organiziranih skupin na obisku zavetišča ………………………………. …..
3.5.5. Ogledi in posvojitve ……………………………………………………………………….
3.5.6. Sprehajanje živali …………………………………………………………………... ……
3.5.7. Praksa za dijake gimnazije in veterinarske šole, BIC Ljubljana ………….………….
3.5.8. Strokovna praksa za študente veterine VF, UNILJ ……………………….……..... …
3.5.9. Opravljanje družbeno-koristnega dela …………………………………………..……..
3.5.10. Prostovoljno delo preverjanja živali………………………………………………. …..
3.5.11. Prostovoljno delo lovljenja prostoživečih mačk……………………………………….
18
21
22
22
22
24
25
25
25
26
3.5.12. Sodelovanje z drugimi institucijami…………………………………………………….
27
3.7. OSKRBA ŽIVALI ………………………………………………………….…………............
28
3.7.1. Oskrba mačk ……………………………………………………………………............... 33
3.7.2. Oskrba psi ……………………………………………………………………………... … 51
3.8.2. Oskrba drugih hišnih živali ……………………………………………………..……….
64
4. ZAKLJUČEK………………………………………………………………..…………………
65
Stran 2
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
SPLOŠNI PODATKI
1.1. OSNOVNI PODATKI ZAVETIŠČA
Enota: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
Sedež: Gmajnice 30, Ljubljana
Telefon: 01 256 02 79
Telefaks: 01 256 59 80
Internet naslov: www.zavetisce-ljubljana.si
E-mail: [email protected]
Šifra dejavnosti: 92.530
Matična številka: 5052700
Davčna številka: 44188960
Identifikacijska številka za DDV: SI44188960
Transakcijski račun: 01261-6030380391
Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana za
lastne potrebe oskrbe zapuščenih živali. Zavetišče je namenjeno domačim hišnim živalim
(psom in mačkam). Mesto Ljubljana je z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt
dalo Zavetišče v upravljanje javnemu zavodu Živalski vrt (št.: 615- 13/ 03- 9 iz dne
05.05.2003).
1.2. ORGANI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI:
Svet zavetišča: konstituiran 1. 3. 2007, Sklep št. 032-229/06-4:
Predsednica: Barbara Mihelič (predstavnica imetnika zavetišča)
Člani:
Predstavnika lokalne skupnosti:
Predstavnik VURS:
Predstavnica Društva za
zaščito živali:
Jože Vidic, dr. vet. med.,
Miro Oberstar (OPVIŠ, Mestna uprava MOL)
Barbka Tomše (predstavnica VURS), ,
Nataša Lokar (predstavnica društva za zaščito živali).
Vodja Zavetišča: Marko Oman, dr. vet. med.
Zavetišče ima vodjo zavetišča in svet zavetišča.
Vodja zavetišča vodi delo zavetišča, skrbi za spoštovanje veterinarsko sanitarnega reda,
vključuje v delo prostovoljce in je odgovoren za vodenje evidenc.
Svet zavetišča nadzoruje delo zavetišča, določa višino prispevkov in sprejema cenik
zavetišča, skrbi za promocijo in za pridobivanje sponzorskih sredstev. Svet zavetišča
obvezno sestavlja predstavnik lokalne skupnosti, predstavnik VURS-a, predstavnik DZZŽ in
predstavnik imetnika zavetišča.
Stran 3
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
1.3.
DEJAVNOSTI ZAVETIŠČA:
Zavetišče opravlja naslednje naloge:
-
sprejema prijave o zapuščenih živalih;
-
zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč in oskrbo zapuščenim živalim;
-
zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču;
-
skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma za oddajo živali novim posvojiteljem;
-
skrbi za ažurno vodenje vse potrebne dokumentacije in registrov ter redno oddaja
poročila pristojnim službam;
Zavetišče za potrebe zapuščenih živali opravlja naslednje dejavnosti javne veterinarske
službe:
-
spremljanje zdravstvenega stanja zapuščenih živali;
-
veterinarske preglede zapuščenih živali;
-
označevanje zapuščenih živali in vodenje registra v skladu s predpisi;
-
osnovno laboratorijsko diagnostiko za odkrivanje kužnih bolezni zapuščenih živali;
-
izvaja ukrepe za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje bolezni živali ter
poškodb in izvaja kirurške posege na živalih;
-
preprečuje onesnaževanje okolja s povzročitelji in prenašalci kužnih bolezni živali;
-
ukrepa v zvezi z higienizacijo odplak
-
in zagotavlja zaščito zapuščenih živali nameščenih v zavetišču pred mučenjem.
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojnimi organi javne službe, organizacijami za
zaščito živali in zainteresirano javnostjo, za opravljanje dežurne veterinarske službe pa tudi s
pogodbeno veterinarsko organizacijo.
Poleg naštetega zavetišče opravlja še vzgojno - izobraževalno dejavnost otrok, mladine in
odraslih občanov ter sodeluje vzgojno - izobraževanimi organizacijami (šole, zavodi za
pomoč in rehabilitacijo). Zavetišče sodeluje z drugimi zavetišči po Sloveniji in tudi s
kinološkimi društvi. Z njimi pripravlja strokovna predavanja o pravilnem ravnanju z živaljo v
zavetišču, o njeni socializaciji in privajanju na nov dom. Skrbi za strokovno izobraževanje
posvojiteljev, prostovoljnih sprehajalcev ter drugih prostovoljcev, zaposlenih v zavetišču in
ostale zainteresirane javnosti.
Stran 4
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
1.4.
ZAKONSKE PODLAGE ZA DELOVANJE ZAVETIŠČA
UREDBE (ES):
- Uredba o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za
netrgovske premike hišnih živali (ES št. 998/2003)
ZAKONI:
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2), (Uradni list RS 43/2007);
-
Zakon o veterinarstvu (Uradni list RS 33/2001 );
-
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS št. 93/2005);
-
Zakon o zdravilih (Uradni list RS št. 31/2006, 45/2008);
-
Zakon o varovanju okolja (Uradni list RS št. 41/2004, s spremembami Ur.l. RS, št.
17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006
Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A,
70/2008, 108/2009);
-
Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradni list RS, št.: 43/2007)
-
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), (uradni list RS, št.: 24/2003
s spremembami)
PRAVILNIKI:
- Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, (Uradni list RS 45/2000)
-
Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali
(Uradni list RS, 78/2004)
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za nekomercialne
premike hišnih živali, in o modelu potnega lista, ki mora spremljati te živali
(Uradni list RS št. 105/2008);
-
Pravilnik o pristojbinah na področju veterinarstva (Uradni list RS št. 28/2004);
-
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline –
Rabies (Lyssa) (Uradni list RS št. 139/2006, 67/20007)
-
Pravilnik o izjemni uporabi zdravil za zdravljenje živali in evidencah o
zdravljenju živali (Uradni list RS št. 53/2006)
-
Pravilnik o odpoklicu zdravil (Uradni list RS št. 105/2008);
-
Pravilnik o označevanju in navodilu za uporabo zdravil za uporabo v
veterinarski medicini (Uradni list RS št. 91/2008 in št. 101/2009);
-
Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanje veterinarskih
zdravil (Uradni list RS št. 38/2009)
Stran 5
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
-
Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v
veterinarski medicini (Uradni list RS št. 91/2008);
-
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o
postopku njihove verifikacije (Uradni list RS št. 35/2003, 3/2004, 75/2004, 65/08);
-
Pravilnik o zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, uporabi in odstranjevanju
živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni
prehrani ljudi (Uradni list RS št. 122/2007)
-
Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS št. 51/2009)
-
Pravilnik o pogojih za izvajanje veterinarske
dezinsekcije in deratizacije (Uradni list RS št. 72/2004)
-
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o
postopku njihove verifikacije (Uradni list RS št. 35/2003 s spremembami)
dejavnosti
dezinfekcije,
UREDBE (RS):
- Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene in
veterinarske dejavnosti ter z njima povezanih raziskavah Uradni list RS št. 89/2008;
-
Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS št. 105/2008);
-
Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008);
-
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, (Uradni
list RS št. 76/2005 s spremembami).
SKLEPI:
- Sklep o prepovedi predpisovanja in izdajanja na veterinarski recept
kloramfenikola in zdravil, ki vsebujejo kloramfenikol (Uradni list RS št. 38/2003);
-
Sklep o prepovedi zdravil in drugih snovi, ki vsebujejo kloramfenikol (Uradni list
RS št. 35/2003);
POGODBE:
- Pogodbo izvajanju javne veterinarske službe št. 2312-03-000002-99 (sklenjena
dne 14. 9. 2009), dopolnjena z Aneksom k Pogodbi iz dne 7.10 2009 in Aneksom
k pogodbi iz dne 2. 7. 2010.
Med interne akte zavetišča spada:
-
Poslovnik obratovanja zavetišča (sprejet na 2. seji sveta zavetišča dne
5.2.2003)
-
Poslovnik o delu sveta zavetišča (sprejet na 2. seji sveta zavetišča dne
5.2.2003)
-
Veterinarsko sanitarni red (sprejet 15.1. 2003)
Stran 6
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2012
1. IZKAZ USPEHA
Finančni rezultat poslovanja zavetišča za leto 2012 je negativen, kljub številnim varčevalnim
ukrepom. Praviloma smo sledili planu A in realizirali tudi nekatere ukrepe varčnejšega plana
B. K znižanju stroškov je veliko prispevala sprememba statusa iz davčnih ne-zavezancev v
davčne zavezance. Žal pa na drugi strani to pomeni tudi izpad dela prihodkov, predvsem
prihodkov storitev oskrbe zapuščenih živali za občino Brezovica, ki so zato 13% nižji. Kljub
temu so prihodki s tega naslova za 45% višji kot leto poprej, predvsem na račun daljšega celoletnega poslovanja. Največje znižanje absolutno predstavlja zmanjšanje sredstev za
stroške, predvsem za plače s strani MOL za 6% od načrtovanega, (7% manj kot leta 2011).
Nekaj je prispevalo splošno nižanje plač, nekaj pa daljše odsotnosti zaposlenih. Del sredstev
MOL pridobljenih v letu 2012 je bil potreben tudi za poplačilo dolgov iz leta 2011. Zavetišče v
letu 2012 ni pridobilo nobenih sponzorjev.
V nasprotju s pričakovanji smo povišali prihodke na postavki storitve. Gre za zaračunavanje
storitev lastnikom izgubljenih, kot tudi ugotovljenim lastnikom zapuščenih živali. Pri slednjih
tesno sodelujemo z drugimi inštitucijami, predvsem veterinarsko inšpekcijo in policijo.
Največji delež povišanja (umetno) predstavlja prestavitev prispevkov s postavke donacije na
postavko storitve. Realno povišanje smo dosegli predvsem z zaračunavanjem prispevka ob
posvojitvi živali tudi začasnim skrbnikom.
Zaradi prestavitve prispevkov ob posvojitvi živali na postavko storitve (in so sedaj obdavčeni)
se je postavka donacij posledično (umetno) znižala za dobro polovico. Gledano selektivno je
prihodek z naslova donacij približno enak kot prejšnje leto. Ostale prihodke predstavljajo
poplačila v obliki sodnih izterjav neplačnikov stroškov zavetišča in povračilo stroškov za
družbeno koristno delo.
Preglednica št. 1:
finančno poročilo
PRIHODKI
Storitve
Trgovina
Sponzorstva
SKUPAJ
MOL (plače + MTS)
Občina Brezovica
SKUPAJ
Ostali prihodki
Prihodki iz prejšnjih let
Donacije + prost. Prispevki
SKUPAJ
SKUPAJ PRIHODKI
ZAVETIŠČE LJUBLJANA
2011
jan-dec
Real.
1
15.271
64
833
16.168
403.613
12.071
415.684
1.466
100
21.736
23.302
455.154
2012
jan-dec
Plan
2
13.000
100
1.000
14.100
398.900
20.000
418.900
1.000
0
22.000
23.000
456.000
2012
12/11
12/12
jan-dec
jan-dec
Real.
R/R
3
4 (3/1)
jan-dec
R/P
5 (3/2)
1,90
0,47
0,00
1,79
0,93
1,45
0,94
1,89
0,00
0,49
0,58
0,95
2,23
0,30
0,00
2,06
0,94
0,87
0,94
2,77
#DEL/0!
0,49
0,59
0,95
28.959
30
0
28.989
374.476
17.451
391.927
2.769
0
10.700
13.469
434.385
Stran 7
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
ODHODKI
STROŠKI MATERIALA
Pisarniški material
Čistilna sredstva
Knjige,časopisi, str. literatura,tiskovine
Zdravila
Hrana za živali
Drobni inventar
Službena obleka
Električna energija
Ogrevanje
Plin
Goriva, maziva, bencin
Voda
Material za vzdrževanje
SKUPAJ MATERIAL
STROŠKI STORITEV
Varovanje
Oglaševanje, reklama, zal. stor.
Računalniške storitve
Svetovalne storitve
Reprezentanca
Telefonske storitve
Poštnina
Komunalne storitve
Transportni str.+šped. str.
Popravilo vozil+registracije
Tekoče vzdrževanje opreme
Zdrav.storitve - živali
Zdrav.storitve - delavci
Članarina
Provizija
Potni stroški
Študentski servis
Stroški izobraževanja
Storitve ostalo
SKUPAJ STORITVE
SKUPAJ MATERIAL+STORITVE
STROŠKI DELA
IZREDNI ODHODKI
FINANČNI ODH.- OBRESTI
2011
Real.
1.671
3.153
188
58.754
18.297
1.486
1.265
6.461
16.591
3.827
1.639
3.621
4.280
121.233
2012
Plan
1.250
2.500
150
50.000
15.000
1.250
900
4.500
10.000
5.000
1.200
2.600
3.000
97.350
586
144
5.032
1.246
270
2.788
95
2.478
93
372
17.262
41.410
969
793
382
1.658
20.721
138
3.180
99.617
220.850
278.057
1
26
500
120
4.500
900
3.000
2.500
80
2.200
0
320
7.000
35.000
800
500
350
2.000
10.000
400
3.000
73.170
170.520
298.500
1
30
2012
12/11
12/12
Real.
R/R
0,46
0,98
0,69
0,75
0,98
0,14
0,00
0,99
0,62
0,99
1,12
0,75
0,76
0,78
R/P
0,62
1,23
0,86
0,89
1,19
0,17
0,00
1,43
1,03
0,76
1,53
1,05
1,08
0,97
0,16
12,52
0,90
0,52
0,78
1,02
0,01
1,55
0,85
0,41
0,30
0,77
0,26
0,88
0,57
0,28
0,74
1,33
1,66
0,74
0,76
0,98
229,00
0,00
0,19
15,03
1,00
0,72
0,07
1,13
0,01
1,75
#DEL/0!
0,48
0,75
0,91
0,31
1,40
0,62
0,23
1,52
0,46
1,76
1,01
0,99
0,91
229,00
0,00
777
3.078
129
44.267
17.892
207
0
6.422
10.256
3.783
1.832
2.726
3.233
94.602
96
1.803
4.505
650
210
2.835
1
3.850
79
154
5.233
31.938
250
699
216
460
15.235
183
5.276
73.673
168.275
271.983
229
0
Stran 8
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
SKUPAJ ODHOD. BREZ AMORT.
Amortizacija v breme prihodkov
SKUPAJ ODHODKI
OBRAČUN
SKUPAJ PRIHODKI
SKUPAJ ODHODKI
RAZLIKA
498.934
4.964
503.898
469.051
5.000
474.051
440.487
455.154
503.898
-48.744
456.000
474.051
-18.051
434.385
5.632
446.119
446.119
-11.734
0,88
1,13
0,89
0,94
1,13
0,94
0,95
0,89
0,24
0,95
0,94
0,65
Stroške Zavetišča smo zmanjšali še za 6% več, kot je bilo planirano po planu A. Rezultat
smo dosegli tudi z upoštevanjem nekaterih ukrepov po planu B. Manj stroškov na živalih je
med drugim tudi posledica za dobro četrtino manj sprejetih psov kot leto poprej. Največ pa je
prispevalo povračilo DDV ob spremembi davčnega statusa. V primerjavi z letom 2011 smo
stroške znižali za 11%!
Največji delež k zmanjšanju materialnih stroškov prispeva za 14.500 EVR nižji strošek za
zdravila in sanitetni material. Poleg povrnjenega davka se je zmanjšala tudi poraba z naslova
manj sprejetih psov (manj opravljenih posegov) in ukinjenega zdravljenja mačk z mačjo kugo
(panleukopenijo). Strošek zdravil smo zmanjšali kar za četrtino glede na leto 2011 in za 11%
več od načrtovanega.
Sledi ogrevanje, katerega strošek smo znižali predvsem zaradi zaloge kurilnega olja iz leta
2011 in potrošili v skladu z načrtom kljub nenehnemu dvigovanju cen. V sklop ogrevanja sodi
tudi plin, ki se uporablja za ogrevanje upravne stavbe. Z varčevanjem na ogrevanju smo
porabili manj in stroške obdržali na nivoju porabe leta 2011 oziroma za četrtino manj od
načrtovanega, vključno s povrnjenim davkom seveda.
Naslednja postavka je material za vzdrževanje, katerega načrt je bil zmanjšanje za 30%.
Zadanega cilja nam ni uspelo doseči v celoti, predvsem na račun nujnih vzdrževanj. Kljub
vsemu smo stroške materiala za vzdrževanje znižali za 26% glede na leto 2011 in plan
presegli le za 8%.
Vložek v vzdrževanje se je obrestoval na postavki voda, kjer smo v skladu s pričakovanji
zmanjšali stroške za četrtino glede na leto 2011 in le za 5% presegli plan.
Z maksimalnim varčevanjem smo praktično razpolovili stroške za pisarniški material, vendar
je potrebno ob tem upoštevati, da smo določene tiskovine imeli na zalogi iz leta 2011.
Zaradi varčevanja smo se tudi odpovedali novi službeni obleki in praktično nismo nabavljali
drobnega inventarja.
Omenjenega varčevanja pa ni bilo mogoče realizirati pri hrani za živali, katere največji delež
predstavlja hrana za mačje mladiče. Ker je število sprejetih zapuščenih mačk enako oziroma
celo več kot v prejšnjemu letu, stroškov hrane ni bilo mogoče zmanjšati in ostaja na nivoju
stroškov leta 2011. Plan smo presegli za 19 %. Nižje število sprejetih psov ni pomembno
vplivalo na stroške hrane, saj je veliko donirane hrane prav pasje.
Podobno je tudi s čistilnimi sredstvi, katerih poraba je bila podobna kot v letu 2011, nabavljali
pa smo tudi nova. Plan smo presegli za 23%.
Stran 9
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Enako nam tudi ni uspelo zmanjšati stroškov električne energije, predvsem na račun mrzle
pomladi in jeseni. Velik del ogrevanja pri živalih je namreč na elektriko. Nekaj pa je
prispevalo višanje cen. Plan smo presegli za 43% in ostali smo na nivoji stroškov leta 2011.
Upanje na nižanje cen goriva je botrovalo k napačnemu načrtovanju stroškov za goriva,
maziva in bencin. Dejstvo je, da se je poraba nekoliko povečala zaradi urejanja okolice –
redna košnja trave, lastno pluženje snega in pogostejših prevozov zapuščenih živali iz bolj
oddaljenih krajev pod pristojnostjo zavetišča, predvsem z območja Besnice, Javorja in
Lipoglava. Plan smo presegli za dobro polovico in celo porabili za 12% več kot leta 2011.
Skupno smo stroške materiala zmanjšali 22% glede na leto 2011 in celo za 3% več kot
smo načrtovali. Največ je seveda prispeval povračilo davka, del pa tudi varčevanje kjer
je le bilo mogoče.
Največje zmanjšanje pri stroških storitev pa smo dosegli na postavki tekoče vzdrževanje
opreme. V zavetišču smo namreč v pričakovanju gradnje novega zavetišča in na obstoječih
objektih opravljamo le najbolj nujne investicije. Največja investicija je zagotovo nov priključek
na vodovodno omrežje. Po drugi strani pa se zavetišče v preteklem letu ni soočilo z hujšim
izbruhom kužne bolezni. Na tej postavki smo prihranili 12.000 EVR (70%) glede na leto 2011
in kar za četrtino več od načrtovanega. Varčevanje je bilo nujno v skladu planom B.
Sledijo zdravstvene storitve živali, kjer smo prihranili skoraj 10.000 EVR oziroma stroške na
tej postavki zmanjšali za slabo četrtino ter za 9% več od načrtovanega kljub več oskrbovanim
živalim v pogodbeni ambulanti BUBA in podobnemu številu preiskav na NVI. Znižanje je v
največji meri posledica povračila DDV, potem zaradi zaposlenega dodatnega veterinarja, ki
omogoča samo-pokrivanje redne veterinarske službe v zavetišču in še vrsto drugih
prednosti. Nekaj pa smo dosegli tudi z nižjimi cenam oziroma popusti.
V skladu s planom B smo veliko prihranili tudi na postavki potni stroški, saj smo odpovedali
vsa načrtovana potovanja v tujino in porabili le slabo četrtino načrtovanih sredstev in kar 72%
manj kot leta 2011. Realizirali nismo tudi vseh načrtovanih izobraževanj in na tej postavki
prihranili več kot polovico predvidenih sredstev.
Zelo smo zmanjšali porabo sredstev tudi na drugih nižjih postavkah, kot so varovanje,
svetovalne storitve, poštnino, transportne stroške popravilo službenega vozila (donacijsko),
zdravstvene storitve za delavce in provizije banki, vse s premišljenim varčevanjem, tudi za
več kot 50%. Po planu B bi odpovedali tudi izvedbo praznovanja desete obletnice Zavetišča,
ki pa smo jo speljali skoraj v celoti s pomočjo donacij.
Manjše znižanje stroškov (10% glede na leto 2011) v skladu z načrtom smo dosegli tudi na
postavki računalniške storitve – povračilo DDV.
Stroškov članarine Veterinarski zbornici žal nismo uspeli znižati v skladu z načrtom, zaradi
podražitve. Smo jo pa zaradi enega veterinarja manj (nadomestil ga je veterinarski tehnik kot
nočni oskrbnik) zmanjšali za 12 % glede na leto 2011. V skladu z načrtom tudi nismo uspeli
znižati stroškov študentskega servisa, ki presegajo plan za 52%. Študentsko pomoč smo
namreč potrebovali za delno nadomeščanje celo leto odsotnega oskrbnika živali, ter za
nadomeščanje odsotnosti drugih zaposlenih. Kljub temu smo pri tej postavki prihranili več kot
5.500 EVR (dobro četrtino) glede na leto 2011, saj smo maksimalno izkoristili medsebojno
nadomeščanje zaposlenih in dodatno zaposleno trenerko psov prerazporejali na delovno
mesto oskrbnika.
Stran 10
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Močno povišanje stroškov storitev smo zabeležili na postavki ostalo in sicer zaradi nujnih
storitev podjetja, ki zagotavlja varstvo pri delu. Varnost zaposlenih, obiskovalcev in tudi živali
je namreč bila na določenih mestih vedno bolj izpostavljena in sanacija pomanjkljivosti ter
odprava napak je nujno potrebna. Tega ukrepa v začetku leta nismo načrtovali v tolikšnem
obsegu, zato smo stroške na tej postavki presegli za 76% od načrtovanega oziroma za 66%
več kot leta 2011.
Podobno povišanje stroškov je nastalo tudi na postavki komunalnih storitev, ki so se
praktično podražile za 100%.
Največje povišanje pa smo dosegli na postavki Oglaševanje, reklame, založniške storitve na
račun ustanovitve Facebook strani Zavetišča, ki je vodena s pomočjo zunanjega strokovnega
sodelavca. Koeficienti sicer kažejo 15-kratno povišanje, vendar strošek komajda presega
1.800EVR. Na podlagi prvih rezultatov je ta poteza več kot upravičena.
Kljub vsemu so stroški storitev v okviru načrtovanega in tako za dobro četrtino nižji
kot leta 2011!
Stroški dela se kljub dodatni zaposlitvi dveh oseb niso povečali, zaradi hkratne celoletne
odsotnosti oskrbnika (bolniški dopust) in polletne odsotnosti strokovne vodje Živalskega vrta
Ljubljana, ki del nalog opravlja tudi za zavetišče. Zaradi 5% znižanja plač so se dodatno
znižali in so na konci bili za 9% nižji od načrtovanega, celo nižji (2%) kot leta 2011.
Skupni stroški poslovanja zavetišča so tako za 6% nižji od načrtovanega po planu A, zaradi
upoštevanja nekaterih opisanih ukrepov plana B. V primerjavi z letom 2011 smo stroške na
podlagi maksimalne racionalizacije, povrnitve DDV in varčevanja uspeli znižati za 11%
oziroma za slabih 58.000 EVR!
Žal so se hkrati znižali tudi prihodki in sicer za 5% glede na leto 2011 in načrt. Glede na
potrebno odvajanje DDV kot davčni zavezanci je znižan prihodek povsem spremenljiv, svoje
pa prispevajo tudi varčevalni ukrepi lastnika.
Nastalo razliko med prihodki in odhodki bomo deloma pokrili s presežki iz preteklih let, ki so
bili nastali zaradi prenosa realizacije in deloma s sredstvi prihodnjega obračunskega
obdobja. Finančno poslovanje ocenjujemo kot uspešno kljub negativnemu rezultatu, saj je le
ta za dobro tretjino nižji od pričakovanega in za celih 76% nižji kot leta 2011!
3. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
3.1. DELOVANJE SVETA ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI
Svet Zavetišča se je v letu 2012 sestal na dveh rednih sejah.
Na sejah je obravnaval:
Poslovno poročilo ZZŽL za leto 2011, plan dela ZZŽL za leto 2012, predlog veterinarsko
sanitarnega reda, informacija o izvajanju sprehajanja psov, predlog spremembe cenika, se
seznanil s projektom novega zavetišča in tekočo problematiko.
Stran 11
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3. 2. NOVE INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE
Zaradi pomanjkanja sredstev večjega investicijskega vzdrževanja nismo načrtovali.
Kot najbolj nujno investicijo smo v skladu s planom izvedli odklop starega dotrajanega
vodovoda in uredili nov priklop na novejše interno vodovodno omrežje.
Planirali smo tudi zamenjavo glavnih vhodnih vrat na objektu ''hlev'', ki ga zaradi omejenih
sredstev nismo izvedli, temveč smo obstoječa popravili.
Dokončali smo projekt novega zavetišča in ga na dan živali, dne 4. 10. predstavili javnosti.
Med pomembnejše pridobitve lahko prištejemo tudi nakup nove pasti za ulov psov, tako
imenovane Pasjelovka. Namreč v zavetišču smo se kar nekajkrat srečali s težavo lovljenja
plahega zapuščenega psa, ki ga na klasičen način ali z do tedaj razpoložljivo opremo ni bilo
mogoče ujeti. Nova pasjelovka je moderno zasnovana samosprožilna past, ki ujame psa
živega in nepoškodovanega. Gre za edino tovrstno napravo pri nas, zato lahko pričakujemo
prošnje za pomoč tudi iz drugih zavetišč. Žal pa smo pri tem omejeni glede prevoza, saj
omenjene pasti ni mogoče prevažati v tovornem delu obstoječega vozila, prikolice pa
nimamo. Pri prevozu smo tako vezani na pomoč prevoznih sredstev iz Živalskega vrta.
3. 3. KADROVSKA DEJAVNOST
Preglednica št 2: zaposleni v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na dan 31.12.
2012 v primerjavi z 31.12. 2011
Delovno
mesto
vodja
31.12.
2011
1
31.12.
2012
1
Opombe
Polno zaposlen za vodenje zavetišča in opravljanje
veterinarskega dela
Od 1.3. 2011 zaposlen dodaten veterinar za potrebe
projekta prostoživeče mačke, veterinarske oskrbe živali
z območja Občine Brezovica in pomoč vodji zavetišča
pri redni veterinarski oskrbi zapuščenih živali.
4 oskrbniki v turnusu za oskrbo živali čez dan - **
odsotnega
oskrbnika
deloma
nadomeščali
študentje, deloma oskrbnik – vodnik psov
2 oskrbnika v turnusu čez noč, ki sta poleg oskrbe živali
zadolžena še za vodenje nekaterih evidenc.
veterinar
1
1
oskrbnik
živali
5+1*
6**
oskrbnik –
vodnik psov
1
1**
Zaposlen od 8.8. 2011 za potrebe ocenjevanja ter
rehabilitacije psov z neželenim vedenjem in vodenja
novega programa sprehajanja, ter nadomeščanje.
pisarniški
referent
Skupaj
1
1
9+
študent
10***
Vrnitev odsotne pisarniške referentke
V zavetišču je na dan 31.12. 2012 skupno zaposlenih
10, a prisotnih 9 oseb. ***Odsotnega oskrbnika so
deloma nadomeščali študentje, deloma oskrbnik –
vodnik psov
*nočni oskrbnik – veterinar, ki smo ga nadomestili z oskrbnikom
Stran 12
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Tako kot že pretekla leta del nalog zavetišča opravljajo delavci ZOO Ljubljana, ki del svojih
delovnih obveznosti opravljajo za zavetišče Ljubljana. To so vodstvo, računovodstvo in
vzdrževanje, ter del veterine.
Zaradi pričakovanega enako visokega števila v zavetišče sprejetih in oskrbovanih
zapuščenih živali, nadaljevanja projekta prostoživeče mačke in potrjene širitve pristojnosti
zavetišča še na območje Občine Brezovica smo v skladu s planom obdržali polno zaposlitev
dodatnega veterinarja. Zaposlitev dodatnega veterinarja je omogočila, da je vodja zavetišča
lahko več časa posvetil vodenju, predvsem pripravi projekta za novo zavetišče in drugim
manjšim projektom. Skupaj sta veterinarja tudi lažje opravljala zahtevnejše operativne
posege, kot so kastracija in sterilizacija psa, ter podobno zahtevni operativni posegi, ki bi
sicer zahtevali vsaj asistenco veterinarskega tehnika. Pridobitev novega veterinarja je tudi
omogočila nemoteno oskrbo visokega števila bolnih živali in samo-pokrivanje redne
veterinarske službe v času odsotnosti vključno z delovnimi sobotami in še kaj bi se našlo.
Stroški zdravstvenih storitev so se glede na leto 2011 tako še dodatno znižali in potrdili
smiselnost zaposlitve dodatnega veterinarja!
Zaradi omejitve sredstev smo v skladu z racionalizacijo na mesto nočni oskrbnik – veterinar
zaposlili veterinarskega tehnika – nočnega oskrbnika živali, ki lahko po navodilu veterinarja
nudi osnovno nujno pomoč in oskrbo zapuščene živali do prihoda veterinarja. Nočni oskrbnik
je opravlja tudi druga dela nočnega oskrbnika in bil zadolžen za vodenje evidenc.
V skladu s planom in omejenimi razpoložljivimi sredstvi smo racionalizirali delo oskrbnika –
vodnika psov, ki smo ga poimenovali vodja treninga. Vodjo treninga smo v času izven
sezone (hladnih mesecev s krajšim dnevom) prerazporedili na delovno mesto oskrbnik. V
toplejših mesecih pa za potrebe vodenja usposabljanja novih sprehajalcev ter intenzivne
rehabilitacije in treninga zahtevnejših psov smo vodjo treninga premestili na delovno mesto
vodnika psov. V tem času so odsotnega oskrbnika nadomeščali študentje, v manjši meri pa
tudi drugi oskrbniki. S takšnim pristopom smo dosegli vsaj minimalne cilje, zadane z novim
programom sprehajanja in rehabilitacije psov.
Na podlagi doseženih rezultatov bomo pri lastniku poskušali doseči povišanje proračuna za
redno vključitev novega strokovnega kadra: oskrbnice vodnice psov v nabor redno
zaposlenih v zavetišču.
3. 4. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH
Preglednica št. 3: Izobraževanja v tujini
DATUM POTOVANJE V
24.-26.
5. 2011
Fruška Gora, Srbija
Z NAMENOM
23. congres ONE
WORLD ONE HEALT
Section of Disinfection
and Pest Control,
University of Belgrade
ZAPOSLENI
Marko OMAN, aktivno
udeležen
Stran 13
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Načrtovano strokovno potovanje z namenom pridobivanja in izmenjave izkušenj in znanja
zavetišč za zapuščene živali smo omejili na minimum. Na povabilo katedre za DDD
Veterinarske fakultete, Univerze v Beogradu smo strokovni javnosti v Srbiji predstavili naše
izkušnje pri gradnji in poslovanju zavetišča. Referat z naslovom ''PREUREĐIVANJE
STOČARSKIH OBJEKATA U AZILE ZA ŽIVOTINJE'' je predstavil vodja zavetišča Marko
Oman. Na kongresu je vodja zavetišča aktivno sodeloval tudi v diskusiji na temo zapuščenih
hišnih živali. Strošek udeležbe kongresa je bil minimalen.
Drugih potovanj v tujino zaradi omejenih sredstev žal nismo realizirali. Med najpomembnejše
izpuščene lahko zagotovo štejemo mednarodni kongres za zaščito živali, v okviru katerega je
mogoče pridobiti tudi dragocene informacije in kontakte za morebitno gradnjo novega
zavetišča.
Preglednica št. 4: Izobraževanja zaposlenih v Sloveniji
DATUM
IZOBRAŽEVANJE
30. - 31.
3. 2011
XXV. simpozij o aktualnih boleznih malih živali, Marko OMAN
SVMŽ – Slovensko združenje veterinarjev za male
živali, Kongresni center St. Bernardin v Portorožu
4.4. 2012
Nevrološki pregled, nevrološki primeri (Prva-K)
Tanja Ferenčak
17.4.2012
Pristop k pacientu PU/PD (Prva-K)
Tanja Ferenčak
25.5.2012
Osnove Pathophysiology and diagnosis of seizures Tanja Ferenčak
(Hotel Mons)
Bayer Animal Health: Vektorsko prenosljive bolezni Tanja Ferenčak
in kokcidioza (Hotel Mons)
Marko Oman
17.5.2012
18.7. 2011
Ustna kirurgija pri mačkah (Feline Oral Surgery)
(Bolnica za živali Postojna)
ZAPOSLENI
Tanja Ferenčak,
Veterinarji zaposleni v zavetišču so se udeleževali strokovnega permanentnega
izobraževanja, ki je obvezno za ohranitev veterinarske licence in nujno za strokovno delo.
Zaradi omejenih sredstev za strokovno izobraževanje, smo udeležbo omejili predvsem na
brezplačna izobraževanja. Kotizacijo za udeležbo je bilo potrebno poravnati le za simpozij
SZVMŽ.
Načrtovana udeležba na štiri dnevni delavnici na temo: ''Komunikacija s psom na višjem
nivoju'' ni bila realizirana zaradi odpovedi delavnice.
V skladu s planom smo realizirali interno izobraževanje oskrbnikov in veterinarjev na
področju psihologije in učnih procesov psov.
Drugih izobraževanj zaradi pomanjkanja sredstev nismo realizirali niti dodatno načrtovali
kljub izkazanim potrebam.
Stran 14
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.5. PREDSTAVLJANJE JAVNOSTI
3.5.1. SPLETNA STRAN
V letu 2011 ustanovljeno novo spletno stran je preteklo leto obiskalo več kot 160.000
obiskovalcev, od tega dobrih 73.000 novih obiskovalcev oziroma vsak četrti prebivalec
Ljubljane.
Preglednica št. 5: Analiza obiska spletne strani zavetišča v letu 2012
2012
VSEH OBISKOV NA STRANI
NOVI OBISKOVALCI
VRAČAJOČI SE OBISKOVALCI
EDINSTVENI OBISKOVALCI (UNIQUE IP)
PREGLEDANO ŠTEVILO STRANI/OBISK
POVPREČEN ČAS NA STRANI
OBISK Z MOBILNIH NAPRAV
NAJVEČKRAT UPORABLJENE KLJUČNE BESEDE ZA ISKANJE
Zavetišče Gmajnice
Gmajnice
Zavetišče Ljubljana
Zavetišče
TRIJE NAJPOMEMBNEJŠI VIRI OBISKOV
Google (organski zadetki)
Facebook.com (vključno z mobilnimi napravami)
Direkten (z vnosom spletnega naslova)
160.921
73.202
87.719
77.617
9,1
04:16 min
10.722
26.724
14.656
7.683
6.853
108.740
20.094
12.832
Na novi spletni strani so izgubljene – zapuščene živali bolje predstavljene, zainteresiranim
nudi preglednejše iskanje in je na voljo več informacij o živalih, predvsem o živali, ki so
pripravljene na oddajo.
Nova spletna stran nudi tudi obilo drugih informacij, med katerimi so najpomembnejše
pogrešane živali. Nova spletna stran omogoča objavo pogrešanih živali, ki so pobegnile, se
izgubile. Omogoča tudi objavo živali, ki jih lastniki ne morejo / ne želijo več imeti in jo želijo
oddati novemu lastniku.
Tako smo v letu 2012 pomagali najti 231 izgubljenih živali od skupno 449 prijav o pogrešanih
ne da bi jih sprejeli v zavetišče. Številnim zapuščenim živalim smo našli dom brez postanka v
zavetišču, temveč neposredno od starega lastnika. Uspehi nove spletne strani v zvezi z
živalmi so podrobneje predstavljeni pod poglavje oskrba živali.
Ker je bila nova spletna stran ustanovljena sredi leta 2011, je rezultat letošnjega leta
smiselno primerjati v enakem časovnem obdobju. Uspeh spletne strani je predstavljen v
preglednici št. 6.
Stran 15
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Preglednica št. 6: Analiza obiska nove spletne strani zavetišča od 7.6. do konec leta
2012 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 in 2011
VSEH OBISKOV NA STRANI
NOVI OBISKOVALCI
VRAČAJOČI SE OBISKOVALCI
EDINSTVENI OBISKOVALCI
(UNIQUE IP)
PREGLEDANO ŠTEVILO
STRANI/OBISK
POVPREČEN ČAS NA STRANI
OBISK Z MOBILNIH NAPRAV
NAJVEČKRAT UPORABLJENE
KLJUČNE BESEDE ZA ISKANJE
Zavetišče Gmajnice
Gmajnice
Zavetišče Ljubljana
Zavetišče
2010
2011
2012
71.965
30.666
41.299
34.250
71.785
35.527
44.816
37.170
77.718
40.047
41.479
40.074
16,35
10,40
9,2
-11,34%
4:00 min
4:40
min
2.194
4:19
min
6.469
-7,47%
212,87%
16.669
9.063
4.855
3.905
10.567
5.601
3.904
3.429
-36,61%
-38,20%
-19,59%
-12,19%
487
SPREMEMBA
2011/2012
8,26%
4,15%
12,80%
Iz preglednice je razvidno, da spletna stran zavetišča v primerjanem obdobju zabeležila več
kot 8% rast obiskov. V letu 2012 je bilo v primerjavi z letom 2011 še za dobrih 4% več novih
obiskovalcev, s tem da je bilo v letu 2012 v primerjavi z letom poprej skoraj 13% edinstvenih
(unique) obiskovalcev.
Obisk z mobilnih naprav se je tudi v letu 2012 v primerjavi s prejšnjim letom izrazito povečal.
Preko mobilnih naprav je do spletne strani Zavetišča dostopalo namreč kar tri krat več
obiskovalcev. Glede na to, da bo dostop z mobilnih naprav v prihodnje predvidoma še rastel,
bi veljalo razmisliti, ali ne bi bilo potrebno spletne strani zavetišča prilagoditi tudi mobilnim
napravam.
Za dobrih 11% zmanjšano število pregledanih strani na posamezen obisk glede na leto
poprej, in zmanjšan čas, preživet na spletni strani zavetišča bi lahko pripisali novi Facebook
strani Zavetišča in njenim vplivom. S Facebook-a so povezave običajno direktne na
posamezno žival ali drugo vsebino, obenem pa se vsebine hitro delijo tudi drugod po
Facebook-u. Na ta način obiskovalci do vsebine, ki jih zanima, dostopijo neposredno preko
povezave in jim ni potrebno več preiskovati drugih podstrani na spletni strani. Zato se
zmanjšujeta število pregledanih strani in čas, preživet na strani. Zainteresirani hitreje
dostopajo do želenih informacij.
Na spletni strani objavljamo tudi aktualne informacije, poročila o delu in koristne napotke.
Vodja zavetišča je v letu 2011 prejel več kot 1.800 elektronskih sporočil, v letu 2012 pa 300
manj, nekaj več kot 1500. Skupno (še s splošnim elektronskim naslovom) se je število
prejetih elektronskih sporočil glede na leto 2011 skoraj razpolovilo. Prejeli smo nekaj več kot
3.400 elektronskih sporočil.
Stran 16
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Razlog je v ustanovitvi že omenjene Facebook strani zavetišča, ki je uradno začela delovati
1. Oktobra preteklega leta s poskusno dobo 3 mesece. Kljub temu, da se je na Facebook
strani intenzivno začelo delati zadnjem tromesečju leta 2012, je Facebook postal glavni vir
posredovanih obiskov na spletni strani (referral traffic – preglednica št. 5). Od skupnega
števila obiskov v letu 2012 je Facebook posredoval kar 12% vseh obiskov spletne strani. Iz
podrobnejših podatkov Google Analytics je razvidno, da je bilo na dan objave posamezne
živali lahko tudi do trikrat ali štirikrat več obiskov podstrani posamezne živali kot pa v
prejšnjih ali kasnejših dneh. V številnih primerih je bila žival, ki je bila posebej izpostavljena
na Facebooku, oddana v roku 1 tedna. Torej s Facebook stranjo nismo samo zmanjšali
povpraševanje po informacije po elektronski pošti, temveč tudi pospešili vračanje izgubljenih
oziroma oddajanje zapuščenih živali. Veliko lastnikov izgubljenih živali še vedno ne ve za
zavetišča oziroma se v danem trenutku ne spomni. S Facebook-om smo takšnim lastnikom
posredno in tudi neposredno pomagali najti žival. Posvojitelji živali iz istih legel se lahko med
seboj prostovoljno povezujejo, si izmenjujejo informacije. Vsi posvojitelji lahko posredujejo
fotografije in opišejo njihove srečne zgodbe, kar izpodbuja posvajanje živali iz zavetišča in
omogoča ''samopreverbo'' že posvojenih živali. Posledično se tudi povečuje prepoznavnost
Zavetišča in krepi status osrednje organizacije pri oskrbi izgubljenih živali ter kot strokovne
avtoritete na področju izgubljenih, zapuščenih živali. Facebook omogoča tudi hitrejšo, boljšo,
predvsem pa bolj učinkovito sodelovanje z drugimi organizacijami z podobnim področjem
dela. Promocija dogodkov in širjenje drugih pomembnih informacij je veliko bolj ciljano.
Povprečen obisk na spletni strani je 440 obiskov na dan. V nekaterih dneh, ko so bile na
Facebooku objavljene povezave na spletno stran (na posamezno žival ali drugo vsebino), se
je obisk v povprečju dvignil za 106 obiskov (cca 20%).
Preglednica št. 7: Analiza obiska nove FACEBOOK strani zavetišča
ŠT. ČLANOV NA DAN 31.12.2012
SKUPNO NOVIH ČLANOV 1.10. - 31.12. 2012
ŠT. OBJAVLJENIH ŽIVALI NA FACEBOOKU
ŠT. ODDANIH ŽIVALI S POMOČJO FACEBOOKA*
ODSTOTEK OBJAVLJENI / ODDANI
2.356
939
29
16
61%
* za uspešno objavo/oddajo štejemo objavo, s katero je bila žival ali oddana za stalno, poskusno, v
začasno skrbništvo ali pa je bil najden lastnik.
Ob primerjavi Facebook strani Zavetišča Ljubljana z drugimi Facebook stranmi nekaterih
podobnih organizacij odlično pridobiva nove člane in je v tem trenutku celo najbolj živa, kljub
temu, da je bila na Facebooku vzpostavljena kot zadnja od primerjanih.
Ker planiranega dodatnega kadra nismo mogli zagotoviti je skrbnik Facebook strani zunanji
strokovni sodelavec. To nam je omogočilo nadaljevanje nadgradnje področja stiki z javnostjo,
kar bomo nadaljevali tudi v prihodnosti. Odprto ostaja predvsem vprašanje stika z javnostjo
na področju telefonije. V letu 2012 smo namreč na stacionarne številke sprejeli več kot
18.350 telefonskih klicev oziroma v povprečju 50 na dan. Največ zabeleženih telefonskih
klicev v enem dnevu je bilo 131 (9. Julija) in so zahtevali več kot pet ur časa.
Tolikšno povpraševanje po informacijah je dokaz, da zavetišče dela kvalitetno, v dobro živali
in družbe, da mu javnost zaupa.
Stran 17
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.5.2. PREDSTAVITVE V JAVNOSTI
V letu 2012 smo glavnino pozornosti namenili osrednjemu dogodku – desetim letom
delovanja zavetišča. V tem času je bilo v zavetišču napisanih več kot 20.000 živalskih zgodb.
Jubilej smo praznovali na dan ustanovitve, na dan Živali četrtega oktobra. Na ta dan smo bili
pripravljeni,da napišemo še eno zgodbo, zgodbo o novem zavetišču.
Zavetišče je na ta dan že tradicionalno odprlo svoja vrata. Ves dan so potekali vodeni ogledi
živali in se opravljale posvojitve. Redni sprehajalci so čez cel dan sprehajali pse in z
veseljem predstavljali svoje delo obiskovalcem ter tako praktično prikazali nov, nadgrajen
pristop k oskrbi psov v zavetišču.
Vodja treninga je ves dan predstavljala pse s posebnimi potrebami in obiskovalcem nudila
nasvete v zvezi z vzgojo psov. Ob zaključku uradnega dela je vodja treninga predstavila
psičko Ulo, živahno mešanko, ki je osvojila znanja za spretnostni nastop v pičlih dveh
tednih.
V veliko pomoč zaposlenim pri osveščanju obiskovalcev so tudi pri tem dogodku nudili
prostovoljci Društva Mačjelovka, Društva za zaščito živali Ljubljana ter zavoda za pomoč in
oskrbo živali ter osveščanje Kosovir. Omenjeni društvi in zavod so z lastnimi promocijskim
materialom, kvizi in nagradnimi igrami osveščala obiskovalce in predstavljala lastno delo,
sodelovanje z zavetiščem ter posledično tudi delo in pomen zavetišča.
Osrednji del dogodka je predstavljal uradni del v okviru katerega smo goste in obiskovalce
popeljali skozi zgodovino zavetišča. Na otvoritvi nam je zapela prijateljica zavetišča pevka
ga. Alenka Godec, program pa sta povezovala dolgoletna sodelavca zavetišča ga. Meta
Ornik in g. Robert Bogataj.
Vodja Zavetišča Ljubljana je predstavil delovanje zavetišča od idejne zasnove v letu
1997 do danes. Omenil je pravilnike in zakone, ki so bili podlaga za ustanovitev
zavetišča za zapuščene živali, katero je imelo otvoritev 4. oktobra leta 2002. Sprva so bili
v zavetišču zaposleni le trije ljudje, veterinar in hkrati vodja zavetišča ter dva oskrbnika.
Prvo žival smo sprejeli s 25.11. 2002, naslednji dan pa je bila sprejeta psička Pika, ki je
bila tudi prva psička v zavetišču. Pika je bila posvojena 8.12.2002 in je bila na ta dan z
nami na slavnostni obletnici. V letu 2003 je bila v zavetišče sprejeta prva mačka in kmalu
za tem vrnjena v okolje. Zavetišču je ogromno doprinesel lastni prevoz, ki so ga dobili v
letu 2004, leto kasneje pa še dva nova sodelavca - oskrbnika živali. V istem letu so v
zavetišču vzpostavili tudi 24 urno dežurno veterinarsko službo. Zaradi vse večjega
obsega del je zavetišče v letu 2006 zaposlilo pisarniško referentko in leta 2007 uvedlo
lastno spletno stran ter s tem pripomoglo k lažjemu in sprotnejšemu obveščanju javnosti
o svojih varovancih, ki so bili na voljo za posvojitev. Z leti je število izgubljenih psov
upadalo, kar je posledica mikročipiranja (urejevanja lastništva) in iskanja njihovih
lastnikov s pomočjo državnega registra. Z zapisom v predpise in posledičnega izvajanja
sterilizacije ali preprečevanja obrejitve (kontracepcija) je bilo zmanjšano tudi število
neželenih kotitev. Število oskrbljenih mačk v zavetišču pa je z leti naraščalo, največ kot
posledica oskrbe prostoživečih mačk. V letu 2007 je bila namreč pobuda meščanov tista,
ki je opozorila na problematiko prostoživečih mačk in njihovo reševanje. Zavetišče
Ljubljana s pomočjo društva Mačjelovke in drugih občanov prostoživeče mačke ulovi, jih
sterilizira oz. kastrira, ustrezno označi z vidnim znakom – zarezo na vrhu ušesa in vrne v
Stran 18
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
okolje, na mesto odvzema. Tako se preprečuje neželena rojstva mačjih mladičev
prostoživečih mačk. Ker pa je sesnih mladičev v zavetišču še vedno veliko, so v
zavetišču zaposlili dva dodatna nočna oskrbnika, ki oskrbujeta sesne mladiče, kateri
potrebujejo nego 24 na dan. V letu 2010 je zavetišče dobilo odločbo o izboljšanju
bivalnih prostorov za živali in delovnih prostorov. Tako so v letu 2011 na kolegiju župana
Ljubljane g. Zorana Jankoviča sprejeli sklep o pripravi idejnega projekta novega
zavetišča. Isto leto je zavetišče sklenilo pogodbo z občino Brezovica o opravljanju nalog
imetnika zavetišča. Zaposlilo je novega veterinarja, uvedlo nov program o sprehajanju in
uvedbi rehabilitacije psov z neželenim vedenjem, kar je posledično vodilo k zaposlitvi
dodatne oskrbnice psov in vodje treninga. S pomočjo treninga in rehabilitacije psov z
neželenim vedenjem se je oddalo več psov glede na prejšnja leta, zmanjšalo se je število
dni, ki jih psi preživijo v zavetišču do posvojitve. Po rehabilitaciji se je oddalo 14 psov, ki
so pred tem izražali neželena vedenja. Zavetišče ni registriralo nobenega primera ugriza
v tem letu, zmanjšalo pa se je tudi število evtanazij iz naslova »nevarni psi«.
Graf št. 1: oskrba zapuščenih živali od leta 2002 do 2012
Stran 19
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Vrhunec uradnega dela je bila predstavitev idejnega projekta novega Zavetišča Ljubljana, ki
ga je v okviru svoje diplomske naloge zasnovala gdč. Tea Fink. Sklep o pripravi idejnega
projekta novega zavetišča je bil sprejet v mestni hiši 4. Januarja 2011, projekt pa smo po
skoraj dveh letih na ta dan prvič predstavili javnosti. Projekt je predstavil podžupan mesta
Ljubljane in mentor diplomske naloge prof. Janez Koželj. Profesor je že v začetku pojasnil,da
obstoječe zavetišče ni bilo zasnovano za oskrbo tolikšnega števila zapuščenih mačk. Zaradi
tega ter zaradi dotrajanih in neprimernih prostorov, ki ne ustrezajo standardom in ne
izpolnjujejo tehničnih pogojev Zavetišče Ljubljana potrebuje nove prostore. Profesor je
poudaril, da zavetišče kakršno danes je, nam ni v ponos in vsak obisk v zavetišču nam
govori o tem, da je potrebno narediti en korak naprej.
Novo zavetišče bo izboljšalo pogoje življenja predvsem za mačke, za katere naj bi ob
realizaciji projekta pridobili bistveno več kapacitet, ki bi jih povečali za 4 do 5 krat in bistveno
izboljšali pogoje življenja.
Ob koncu je strokovna vodja Živalskega vrta Ljubljana podelila priznanja zaslužnim društvom
in posameznikom. Priznanja za svoje minulo delo so prejeli:
1. Društvo za zaščito živali Ljubljana, ki je z zavetiščem sodelovalo že pri ustanavljanju in
preko svojih članov nudi pomoč pri oskrbi živali še danes. Članice društva so tudi vsa leta
zasedale mesto člana v Svetu zavetišča Ljubljana in tako aktivno sodelovala pri razvoju,
delovanju in promociji zavetišča ter veliko prispevale na področju ozaveščanja javnosti o
odgovornem odnosu do živali.
2. Društvo Mačjelovka, ki aktivno sodeluje pri projektu prostoživeče mačke. Vendar se
društvo ne omejuje zgolj na prostoživeče mačke, temveč na odgovoren odnos do živali
nasploh. Z zavetiščem sodeluje tudi pri drugih projektih, od katerih je zagotovo
najodmevnejša akcija Srečni ljubljenčki, ki še vedno deluje na spletu.
3. V nadaljevanju tega poročila omenjena Ga. Vida Kološa, ki sprehaja pse v zavetišču že
od samega začetka. Ga skorajda ni dneva, naj si bo delavni ali dela prost dan, dež, sneg
ali sonce, ko ga. Kološa ne bi peljala kakšnega psa na sprehod. Čeprav je ena najbolj
izkušenih sprehajalk, se ni branila novega programa sprehajanja in novih znanj. Vsak
dan ima le še več energije za ukvarjanje s psi iz zavetišča. Vendar to še ni vse, Ga. Vida
je tudi pooblaščena predstavnica Zavetišča za preverjanje oddanih živali. Do dogodka je
obiskala že 550 posvojenih psov, kar predstavlja tri četrtine vseh opravljenih preverjanj.
Skupno število opravljenih ur ob tem ni znano, a zagotovo jih je ogromno. Zaradi ge. Vide
Kološa in ljudi, kot je sama, so pasji dnevi v zavetišču lahko lepši in srečnejši. Ge Vidi
smo namenili tudi zahvalo na Facebook strani, ki je dosegla rekordnih 737 všečkov, 30
delitev in 39 komentarjev s čestitkami.
4. Eva Gregorčič Cigoj, predsednica društva Mačjelovka in prostovoljka Zavetišča
Ljubljana. Njena glavna skrb so mačke, predvsem prostoživeče mačke in mačji mladiči.
Zavetišču je do dogodka pomagala oskrbeti že več kot 555 mačk. Koliko časa in energije
je vložila kot krušna mama nebogljenim mačjim mladičem, pa najbolje ve sama. Skorajda
ni kotička v Ljubljani, naseljenega z mačkami, ki ga ne bi poznala. Ga. Gregorčič Cigoj
pomaga iskati nove prostovoljce, začasne skrbnike za preštevilne zapuščene mačje
mladiče in več kot le promovira Zavetišče Ljubljana. Je tudi urednica spletne strani Srečni
ljubljenčki in je v tej akciji udeležena že od samega začetka.
5. Tea Fink, ki je v okviru diplomske naloge izdelala idejni projekt novega zavetišča in vanj
vložila skoraj dve leti dela. Kljub številnim neprespanim nočem, potem v tujino in
odrekanju počitnicam, je Tea idejni projekt Zavetišču Ljubljana podarila.
Na dogodek smo povabili številne pomembne in ugledne goste, ki pišejo pomembne zgodbe
o Zavetišču in živalih. Prisotni so bili številni mediji, ki so o dogodku tudi poročali.
Stran 20
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.5.3. SODELOVANJE Z MEDIJI
Preglednica št. 8: pojavnost v medijih v letu 2012
mesec
januar
februar
marec
dogodek
članek v reviji kinolog o oskrbi živali v zavetišču
oddaja o živalih in ljudeh, predstavljena psička
akcija radia Ekspres izpraznimo zavetišče Ljubljana
ulov poškodovanega zapuščenega psa v Kopru
april
podpis pogodbe o oskrbi zapuščenih živali z Občino Brezovica
maj
prispevek o odgovornosti družbe do živali, TV Golica
junij
prispevek o ''pasjem davku'',
julij
zapustitev živali med dopusti, POP TV
poročanje iz zavetišča, studio na terenu Radio Slovenija 1 –
svetovalni servis
avgust
Predstavitev psov v reviji
september Predstavitev psov v reviji
oddaja o živalih in ljudeh; oddaja psa Pika
biba leze biba gre; o živalih v zavetišču; Pro plus
o slovenskih zavetiščih; slovenske novice
oktober
dan živali – poročanje, tiskovna konferenca
november
december
medij
časopis
TV, splet
Radio
Radio, splet
internet
tv, splet
tv, splet, časopis
TV, splet
Radio, in splet
Moj Pes
Moj Pes
TV, splet
TV
internet, časopis
TV, radio, splet ,
časopis
Predstavitev mačk v reviji
Moj Pes
Predstavitev uspešne posvojitve psa iz zavetišča
Moj Pes
zaščita hišnih ljubljencev pred pobegi in pirotehničnimi sredstvi TV, radio, splet ,
časopis
Tudi v letu 2012 smo nadaljevali z dobrim sodelovanjem z že od nekdaj sodelujočimi
televizijskimi hišami, predvsem RTV SLO, z oddajo ''O živalih in ljudeh'', pa tudi drugimi.
Tudi z radiji sodelovanje ostaja na ravni preteklega leta oziroma se poglablja. Tudi v letu
2012 smo gostili radijski program s terena, v živo iz zavetišča. Tako je Svetovalni servis radia
Slovenija Prvi program eno od svojih oddaj vodil v živo iz zavetišča, katerega del smo
spremenili v radijski studio. Predstavili smo zavetišče, nekatere živali in v živo odgovarjali na
vprašanja poslušalcev. Vse možnosti, ki jih nudijo radii niso izkoriščene zaradi pomanjkanja
primernega kadra.
Sodelujemo tudi z vedno več spletnimi mediji, ki objavljajo živali iz zavetišča na svojih
straneh oziroma predstavljajo Zavetišče in objavljajo direktno povezavo na spletno stran
Zavetišča. Zainteresiranih je toliko, da Zavetišče ne more skrbeti za ažurnost na drugih
straneh, temveč druge spletne strani povzemajo podatke iz spletne strani zavetišča.
Zavetišče pa skrbi za ažurnost lastne spletne strani.
Zainteresiranih medijev in povpraševanja je še ogromno, vendar kadrovske omejitve
onemogočajo širjenje. Neželene posledice se kažejo predvsem v neažurnih podatkih o v
drugih medijih objavljenih živali. To povzroča precej nevšečnosti, predvsem izgube časa
zaposlenim, zainteresiranim pa tudi dobre volje.
Stran 21
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.5.4. VODENJE ORGANIZIRANIH SKUPIN NA OBISKU ZAVETIŠČA
Tudi v letu 2012 smo sprejemali skupine za organizirane oglede zavetišča. Število skupin je
bilo nižje kot v letu 2011. Vendar so bile skupine večje, tako da je skupno število
obiskovalcev podobno letu 2011. Med obiskovalci so predvsem otroci osnovnih šol in dijaki
srednjih šol.
Preglednica št. 9: predstavitev Zavetišča in vodenje organiziranih skupin:
3.4.2012
23.3.2012
17.4.2012
15.5.2012
2.6.2012
5.6.2012
28.7.2012
7.8.2012
9.11.2012
OŠ Cerknica
Gimnazija Ledina
Vrtec Najdihojca
CSŠD Šiška
Veterinarska šola iz Belgije
Zavod Sonček
CSD Kranj
Mladinsko središče VIČ
OŠ Grosuplje
SKUPAJ
10 oseb
25 oseb
30 oseb
12 oseb
55 dijakov
25 oseb
7 oseb
10 otrok
40 otrok
214
3.5.5. OGLEDI IN POSVOJITVE
Vse najdene zapuščene živali in živali na oddaji so objavljene na novi spletni strani
zavetišča, kjer so ogledi možni ves čas. Izbrane živali (izgubljene živali, katerih lastnika je
težje najti, živali, ki jih je težje oddati) smo objavili tudi na novoustanovljeni ''facebook'' strani.
Postopek posvojitve je enak novo uvedenemu v letu 2011. Po sedaj že utečenemu postopku
smo 14 kandidatov za posvojitelje zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnili (5 več kot leta
2011). V letu 2012 je še več kandidatov in sicer kar 46 (11 več kot leto poprej) samih
odstopilo od posvojitve, bodisi jim izbrana žival ni odgovarjala oziroma niso bili pripravljeni
izpolnjevati predpisanih pogojev in prevzeti zahtevane odgovornosti.
Nadaljevali smo tudi z oddajanjem živali s preizkusno dobo. Večina živali je ostala pri
izbranih posvojiteljih, le osem se jih je vrnilo v zavetišče.
Prav tako je osem že iz zavetišča posvojenih živali (v letu 2012 in tudi prej) bilo vrnjenih predanih v zavetišče. Najpogostejši razlog je bil sprememba pogojev.
3.5.6. SPREHAJANJE PSOV
Sprehajanje psov je potekalo po sedaj že ustaljenemu novemu programu. Tudi v letu 2012
smo čas uradnih ur za sprehajanje poskusili čim bolj približati prostovoljcem - sprehajalcem.
Tako smo uradne ure za sprehajanje v dopoldanskem času obdržali tudi po prehodu s
poletnega na redni urnik.
Stran 22
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Nadaljevali smo z usposabljanjem novih prostovoljnih sprehajalcev. V mesecu marcu smo
zaključili usposabljanje druge skupine prijavljenih kandidatov za sprehajalce. Na
usposabljanje se je prijavilo 17 kandidatov, izpit pa jih je opravilo le 6.
V maju smo pričeli z usposabljanjem tretje skupine prostovoljnih sprehajalcev. Prijavilo se je
22 kandidatov in deset jih je tečaj uspešno zaključilo. Žal kar nekaj kandidatov kmalu po
končanem usposabljanju preneha z rednim sprehajanjem.
Konec leta 2012 smo tako skupno imeli 10 rednih sprehajalcev. Kljub vsemu oziroma morda
prav zato velja z usposabljanju nadaljevati tudi v prihodnje, saj je zanimanje izredno veliko.
Od prijavljenih bomo pričakovali več odgovornosti.
Skupaj so prostovoljni sprehajalci v okviru novega programa opravili kar 2.446 ur (enkrat več
kot leto poprej). Najbolj prizadevna sprehajalka ga. V. Kološa je opravila kar četrtino vseh ur
in sicer ogromne 587,5 ure.
Graf št. 2: številu opravljenih ur prostovoljnih sprehajalcev v letu 2012 v primerjavi z
letom 2011 (od meseca julija)
Število opravljenih ur sprehajanja je v prvi vrsti odvisno od števila prisotnih sprehajalcev. V
zimskem času oziroma ob slabem vremenu je sprehajalcev manj. V trenutnih pogojih je
sprehajanje in vzgojo psov težko izvajati. Pomemben vpliv je v letu 2012 imela prilagoditev
urnika, oziroma možnosti sprehajanja tudi v dopoldanskem času s pričetkom konec junija. Z
omogočeno možnost sprehajanja dopoldan in popoldan se je število opravljenih ur na mesec
v povprečju povečalo za tretjino. Po začetni navdušenosti novo-usposobljenih sprehajalcev
se pozna tudi osip le teh. Iz vsake nove skupine jih ostane le nekaj.
Stran 23
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 3: Število prisotnih sprehajalcev v določenem mesecu.
Z maksimalno prilagoditvijo urnika v trenutnih pogojih dela smo dosegli pomembno
povečanje v številu opravljenih ur, ne pa tudi bistvenega povečanja števila sprehajalcev.
Razlogi za osip ostajajo enaki kot preteklo leto. Z izboljšanjem pogojev dela bi zagotovo
obdržali več prostovoljcev, že prisotni pa bi bili prisotni še več. V nekaterih primerih se
spremembe v življenju zgodijo tudi že rednim sprehajalcem, ki potem ne morejo nameniti
toliko časa oziroma prenehajo. To je eden od razlogov, zakaj je smiselno nadaljevati z
usposabljanjem novih sprehajalcev. Ne glede na navedeno velja, da je večinoma vsem psom
omogočeno prosto gibanje, bodisi na sprehodih s strani oskrbnikov ali v izpustih, ki smo jih v
ta namen usposobili, razen v primeru zelo slabega vremena. Vendar takrat psi tako ali tako
raje ostajajo v zavetju, le tistim najbolj aktivnim se omogoči gibanje tudi takrat.
Dober vpliv novega programa na vedenje psov se je še poudaril. Psi imajo obogateno
bivanje v zavetišču, so manj v stresu, hkrati pa so bolje vzgojeni in tako bolj privlačni za
posvojitelje. Tudi v letu 2012 je bil nov program sprehajanja, ter rehabilitacija psov z
vedenjskimi težavami deležna velikega zanimanja medijev in tudi splošne javnosti. Kljub
pohvalam in izraženim podpori je program na trhlih temeljih, v kolikor nam ne uspe zagotoviti
dodatnih finančnih sredstev.
3.5.7. PRAKSA ZA DIJAKE GIMNAZIJE IN VETERINARSKE ŠOLE, BiC LJUBLJANA
Enako kot leto poprej je v Zavetišču preko celega šolskega leta potekala redna praksa za
dijake GVŠ, BiC Ljubljana, program veterinarski tehnik, v skladu z njihovim učnim načrtom.
Nadaljevali smo z v letu 2011 uvedenim prilagojenim pristopom dijakov do oskrbe psov.
Dijaki tako psov ne sprehajajo več, jih ne vzgajajo, temveč vse primerne (lažje vodljive) pse
na odprtem oddelku le vodijo v izpuste. V izpustih se z njimi družijo in jih nadzorujejo, jih
krtačijo in oskrbnikom oziroma veterinarju sporočijo morebitne posebnosti. Dijaki tudi čistijo
tekališča, izpuste in pomagajo oskrbnikom pri oskrbi živali na odprtem oddelku. Dva dijaka
spremljata veterinarja in pod njegovim mentorstvom opravljata lažja tehnična dela v
ambulanti oziroma asistirata pri posegih. V okviru redne prakse dijakov višjih letnikov je ena
dijakinja opravila 210 ur prakse.
Stran 24
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.5.8. STROKOVNA PRAKSA ZA ŠTUDENTE VETERINE VF, UNILJ
Vsak študent VF, ki želi, lahko opravlja obvezno mesečno prakso in dodatna usposabljanja v
okviru prostovoljnega dela. V letu 2012 so 4 študentke skupno opravile 610 ur praktičnega
usposabljanja.
V sodelovanju z VF UNILJ smo študentom omogočili praktične vaje na terenu veterine pri
predmetu mikrobiologija. Sodelovanje se je, kot že v preteklosti izkazalo v obojestransko
korist. Tudi v letu 2012 je bil postavljen sum izbruha mikrosporije, kar je bilo potrebno potrditi
ali ovreči z laboratorijskimi preiskavami. Pri vzorčenju so priskočili na pomoč študentje
veterine pod mentorstvom njihovih profesorjev. Mikrobiološke preiskave vzorcev, ki so jih
potem opravili v laboratoriju na VF so bile za zavetišče brezplačne. Na veliko srečo in
olajšanje vseh do izbruha ni prišlo, vsaj je velika večina vzorcev bila negativna, na odprtem
oddelku vsi. Opravljene so bile tudi druge laboratorijske preiskave s predhodnim vzorčenjem
pri živalih z različnimi težavami. Večjih posebnosti ni bilo ugotovljenih, le v nekaj primerih
smo na podlagi rezultatov uvedli ali zamenjali terapijo.
Zavetišče je v letu 2012 sodelovalo tudi pri različnih nalogah študentov UNILJ, med njimi tudi
fotografski reportaži iz Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana. Fotografije nastale v okviru te
reportaže so bile objavljene v Glasilu Ljubljana.
3.5.9. OPRAVLJANJE DRUŽBENO-KORISTNEGA DELA
V sodelovanju s Centri za socialno delo iz Ljubljane, predvsem centroma Ljubljana – Moste
Polje in Vič - Rudnik omogočamo opravljanje družbeno koristnega dela. Iz tega naslova je v
letu 2012 bilo v zavetišče napotenih 13 oseb in še dve osebi iz leta 2011. Svoje obveznosti je
izpolnilo pet oseb, tri osebe obveznosti še izpolnjujejo, ostali pa z izpolnjevanjem sploh niso
pričeli oziroma smo izpolnjevanje obveznosti predčasno prekinili. Skupno je deset oseb
opravilo 1.875 ur družbeno koristnega dela, kar je trikrat več, kot preteklo leto. Pogoji
opravljanja družbeno-koristnega dela so ostali enaki, kot v letu 2011.
3.5.10. PROSTOVLJNO DELO PREVERJANJA ŽIVALI
Po sedaj že ustaljenem preverjanju posvojenih živali smo s pomočjo prostovoljcev in v režiji
zavetišča opravili 172 obiskov posvojenih živali. Prostovoljno preverjanje sta opravljali le dve
prostovoljki. Od skupno 166 preverjanj jih je ga. Kološa opravila kar 162 oziroma 94% vseh.
Ob tem je porabila 80 ur in prevozila nekaj tisoč kilometrov. Če temu dodamo še ure
prostovoljnega sprehajanja je ga. Kološa opravila spoštovanja vrednih 667,5 prostovoljnih ur!
Preverjalo se je skoraj vse oddane pse, s poudarkom na vseh, pri katerih je najmanjši dvom
o uspešni oddaji. Pri mačkah smo preverjali primere, ko je obstajal sum neizpolnjevanja
obveznosti po pogodbi o posvojitvi.
Dobro oddanih psov je 115 (91%) psov, kar je še za 4% bolje, kot leta 2011. Preostalih 9%
predstavljajo v največji meri pomanjkljive oskrbe. Slabih 5% (8 psov) so pomanjkljivosti v
oskrbi živali, kot so neredna zdravstvena preventiva, pomanjkljivi bivalni prostori in podobno.
V večini primerov (6 psov) so bile pomanjkljivosti že odpravljene. Le v enem primeru je bilo
potrebno posredovanje veterinarske inšpekcije in tudi v tem primeru se je pomanjkljivost
uredila. Ostale bomo preverjali v letu 2013.
Stran 25
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 4: uspešnost oddaje psov v % primerjalno za leto 2012 glede na 2010 in 2011
Novemu lastniku je bilo predanih 5 oddanih psov, kar je nekoliko več kot leta poprej. Le en
pes je žal poginil v nesrečnih slučajih. Razlogi za vedno boljši rezultat ostajajo enaki kot v
letu 2011. Rezultati še enkrat potrjujejo, da preverjanje posvojiteljev je smiselno, saj tako
preprečimo, da bi manj uspešne posvojitve postale neuspešne, v sicer redkih neuspešnih
posvojitvah pa preprečimo morebitno slabšo oskrbo ali celo trpljenje živali, ki je vsako
odvečno. S preverjanjem in že opisanim premišljenim oddajanjem vsekakor velja nadaljevati
tudi v prihodnje.
S preverjanjem se v veliki večini strinjajo tudi sami posvojitelji. Od s strani prostovoljcev
preverjenih 166 posvojiteljev jih sicer le 86 oziroma dobra polovica vrnilo izpolnjen Vprašalnik
o profesionalnosti predstavnikov zavetišča in mnenje o preverjanju. Vprašalniki so se lahko
vračali po predstavniku ali po pošti in so bili anonimni. Enako kot pretekla leta smo preverjali
nastop in korektnost predstavnika Zavetišča, upoštevanje stališč posvojiteljev in mnenje o
preverjanju. Vsi vrnjeni vprašalniki so bili izpolnjeni pozitivno. Le v enem primeru se je
predstavnik Zavetišča le delno predstavil. Vsa preverjanja so bila opravljena korektno in
vedno je bilo stališče stranke upoštevano. Večina posvojiteljev je preverjanje pohvalilo ali se
nad njim celo navduševalo in le trem posvojiteljem je bilo preverjanje sprejemljivo.
Uspešnost preverjanja in z njim povezana uspešnost oddaje psov se še vedno povečuje, kar
pa ne moremo trditi za mačke. Preverili smo le šest mačk, za katero smo s strani javnosti
prijeli prijave o slabi oskrbi.
V prvem primeru je bila prijava spoznana za napačno. V treh primerih je bila ugotovljena
pomanjkljiva oskrba. V enem primeru je mačka pogrešana. V enem primeru pa preverbe ni
mogoče zaključiti, ker ob preverjanju mačka nikoli ni doma.
Področje preverjanja posvojenih mačk tako še vedno ostaja precej odprto. Nekaj kandidatov
se je prijavilo, vendar moramo pred sklenitvijo novih dogovorov urediti odprta vprašanja
varstva pri delu prostovoljcev.
Stran 26
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.5.11. PROSTOVLJNO DELO LOVLJENJA PROSTOŽIVEČIH MAČK
V letu 2012 je Zavetišče na področju oskrbe zapuščenih in tako imenovanih prostoživečih
mačk v smislu sodelovanju pri lovljenju, prevozu in skrbi za prostoživeče mačke in/ali
rejništva oziroma začasne oskrbe sodelovalo z devetimi članicami Društva Mačjelovka in
sedmimi drugimi občani, ki opravljajo prostovoljno delo. Skupaj je bilo prostovoljcev 16
oziroma štirje manj kot leto poprej.
Skupaj so prostovoljci pomagali pri oskrbi 677 (skoraj dvakrat več ko leta 2011) zapuščenih
mačk. Od tega jih je bilo vrnjenih v okolje 418 in 99 mačk je bilo oddanih. V začasni oskrbi so
imeli 46 mačk in le 13 mačk pa je bilo vrnjenih lastniku.
Najbolj prizadevna med njimi T. Zajc je pomagala pri oskrbi kar 186 (27% vseh) mačk in tako
podvojila svoj rekord iz leta 2011. Začasen dom je nudila kar 11 mačkam. Ob vsem skupaj je
opravila neverjetnih 1240ur in prevozila več kot 10.000 kilometrov.
Ob tem ne gre pozabiti še na številne druge občane, ki pomagajo pri oskrbi zapuščenih
mačk.
3.5.12. SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠTITUCIJAMI
ZAKONODAJALCI (VURS in MOP-ARSO-om, VLADA RS)
Zavetišče sodeluje pri pripravi predpisov, ki zadevajo zaščito živali, tudi pri pripravi novega
zakona o zaščiti živali. Bili smo vabljeni v državni zbor (14. Seja Odbora za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano), na kateri smo poročali o delu zavetišča in težavah s katerimi se
spopadamo. Letno poročilo zavetišča za leto 2011 je bilo tudi eno od gradiv na tej seji.
Dobro sodelovanje z VURS-om, predvsem z območnimi uradi na področju oskrbe hišnih
živali smo nadaljevali tudi v letu 2012. Podali smo 18 prijav suma kršenja predpisov s
področja zaščite živali (osem je že rešenih) in poročali o pojavih kužnih bolezni, ter vodili
predpisane evidence.
DRUGA ZAVETIŠČA
Sodelovanje z drugimi zavetišči poteka podobno kot pretekla leta, predvsem v smislu
nudenja pomoči pri oskrbi zapuščenih živali. Ustanovljeno je bilo združenje oskrbnikov
zavetišč za zapuščene živali, v katerega pa se zavetišče Ljubljana kot javni zavod ne more
vključiti.
3.5.1 3. MNZ
Dobro sodelujemo tudi s policijo, predvsem z enoto vodnikov službenih psov, s katerimi smo
sodelovali pri reševanju petih primerov. Skupaj pa smo s policijo sodelovali v 8 primerih, v
katerih so bili vključeni psi oziroma hišne živali.
Stran 27
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.6. OSKRBA ŽIVALI
V Zavetišču smo sprejemali prijave o zapuščenih, izgubljenih in najdenih živalih 24 ur na
dan. Ob prijavi zapuščene živali smo najdbo zabeležili v evidence in preverili, če je žival
pogrešana.
Če živali ni bila pogrešana oziroma skrbnik ni bil znan ali pa ga bilo ni mogoče obvestiti o
najdbi živali ali če živali ni želel prevzeti na mestu najdbe, smo zagotovili ulov in prevoz živali
v Zavetišče. Ob tem smo najditelja prosili, da kolikor je le mogoče omeji gibanje živali in pri
tem ne izpostavlja lastne varnosti ali varnosti drugih in okolja ter počaka na mestu najdbe do
prihoda oskrbnika. Večino zapuščenih živali sicer pripeljejo kar najditelji sami. Kljub temu
smo letu 2012 opravili 450 izhodov, ki so v povprečju trajali dobro uro. Dobri dve tretjini
izhodov je bilo opravljenih v dnevnem času.
Graf št. 5: število izhodov nočnih in dnevnih oskrbnikov na mesec v letu 2012
Izhodov je več v času sezone mačjih mladiče oziroma sovpada s sprejemom zapuščenih
živali. V mesecih april, junij in september smo beležili tudi do 45 izhodov na mesec.
Trudili smo se zagotoviti ulov in namestitev zapuščenih živali v najkrajšem možnem času, še
posebej, če je šlo za bolno ali poškodovano žival. Te je takoj pregledal veterinar zavetišča
oziroma smo obveščali dežurnega veterinarja pogodbene Veterinarske ambulante BUBA
d.o.o. (v nadaljevanju BUBA) in po potrebi odpeljali v ambulanto BUBA.
Če je bolna ali poškodovana žival bila tako bolna, da diagnostike in/ali zdravljenja ni bilo
mogoče opraviti v ambulanti Zavetišča smo prav tako napotili v BUBO. Skupno je v letu 2012
bilo v BUBI oskrbljenih 108 mačkov in 29 psov, kar je 34 živali več kot v letu 2011.
Stran 28
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
SKUPAJ
JANUAR
Preglednica št. 9: poročilo o veterinarski oskrbi mačk iz Zavetišča v BUBI. leta 2012
SPECIALISTIČNI
PREGLED
9
7
6
3
8
7
12
13
10
12
12
9
108
UZ
0
0
0
0
0
0
0
3
0
0
1
1
5
STERILIZACIJA
0
0
0
0
1
0
0
1
0
0
1
0
3
OPERACIJA
2
0
1
0
0
0
3
0
1
0
1
3
11
HEMOGRAM
1
1
2
1
1
2
0
4
1
6
2
1
22
BIOKEMIJA
9
6
11
0
7
11
0
2
7
28
7
6
94
KASTRACIJA
0
1
0
0
0
1
0
1
0
0
1
0
4
TEST FIV/FELV
0
1
3
1
1
1
0
1
3
2
2
3
16
18
9
4
2
0
0
4
9
2
3
27
11
89
ČIŠČENJE ZOBNEGA
KAMNA
0
1
0
2
3
2
1
0
0
0
3
0
12
EVTANAZIJA
2
0
3
1
2
2
6
3
2
3
2
3
16
RTG 24*30
4
7
7
0
1
7
4
5
4
4
9
3
55
RTG VSAKA NASLEDNJA
7
3
1
0
0
0
2
2
2
1
10
5
33
ENDOSKOPIJA
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
1
KONTROL.PREG.
0
2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
MAČKE
MESEC
POSEG
HOSPITALNI DAN
V letu 2012 je bilo v BUBI oskrbovanih 108 mačk (21 več kot leta 2011). Skupno je bilo pri
mačkah opravljenih 30 posegov od tega 11 večjih (operacije prsne kile po poškodbi,
ortopedski posegi…). Opravljenih je bilo 132 laboratorijskih preiskav, največkrat preverjanje
ledvične funkcije. V 55 primerih je bilo potrebno opraviti RTG preiskave. Z ultrazvokom so
pogledali 5 mačk, pri eni je bila potrebna endoskopija. Mačke, ki so potrebovale intenzivno
nego ali so ostale na diagnosticiranju več dni oziroma so okrevale po težki operaciji so bile
hospitalizirane.
Lažji operativni posegi, kot so sterilizacije ali kastracije so bile opravljene v primeru, da je bila
žival v anesteziji iz drugega razloga in je zdravstveno stanje mačke omenjene posege
dopuščalo. Pri dvanajstih mačkah so bili potrebni stomatološki posegi, večinoma čiščenje
zobnih oblog, v nekaj primerih pa je bilo potrebno tudi ruvanje prizadetih zob.
Vse mačke, ki so kazala klinične znake bolezni so testirali na FIV/FeLV, v kolikor test ni bil
opravljen že v zavetišču. Vse hudo bolne pozitivne mačke se je praviloma uspavalo, razen
če je bil lastnik znan.
Stran 29
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 6: primerjava opravljenih posegov pri mačkah v BUBI v letih od 2010 do 2012
Število v Bubo odpeljanih mačk iz leta v leto raste za okrog 20 mačk na leto. Najpogostejši
razlog za napotitev je laboratorijska preiskava krvi – biokemija. Veliko najdenih predvsem
odraslih bolnih mačk je bolehalo z odpovedjo ledvic. Med njimi so bile tudi že označene (v
preteklosti oskrbljene) prostoživeče mačke.
Več je bilo poškodovanih mačk, pri katerih je glavna diagnostika rtg. Z večjim številom
oskrbovanih mačk se je povečalo število hospitalizacij.
Nekoliko večje število evtanazij je posledica hitrejšega odziva občanov, saj le ti pogosteje
obvestijo zavetišče o poškodovanih živali. V zavetišču poškodovanim živalim skušamo takoj
pomagati, vendar jih kljub tem nekaj pogine. Hudo poškodovane mačke, katerih z
operativnim posegom ni bilo mogoče sanirati poškodbe smo uspavali z namenom
preprečitve trpljenja.
V BUBO smo pošiljali tudi bolne in poškodovane pse. V letu 2012 je pomoč BUBE
potrebovalo 29 psov, katerih najpogostejša preiskava je bilo laboratorijsko testiranje krvi.
Zaradi staranja populacije v Zavetišču nameščenih psov in pojavljanja težav smo kar nekaj
psov poslali na diagnostične preiskave. Nekaj psov je potrebovalo težje operativne posege,
največkrat s področja ortopedije.
Stran 30
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
FEBRUAR
MAREC
APRIL
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
SKUPAJ
JANUAR
Preglednica št. 10: poročilo o veterinarski oskrbi psov iz Zavetišča v BUBI leta 2012
SPECIALISTIČNI
PREGLED
UZ
2
4
0
3
3
1
1
4
3
2
4
2
29
1
0
1
0
0
0
0
0
1
0
2
0
5
KASTRACIJA
0
0
0
0
0
0
0
2
1
0
0
0
3
OPERACIJA
1
0
0
1
1
0
0
0
0
0
1
1
5
HEMOGRAM
2
2
1
1
0
0
0
1
1
0
3
0
11
BIOKEMIJA
17
13
1
8
0
0
0
4
6
0
18
0
67
TEST erlichia/borelia
0
0
0
1
0
0
0
0
2
0
0
0
3
HOSPITALNI DAN
4
0
4
4
0
0
0
1
1
0
0
0
14
EVTANAZIJA
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
2
RTG
0
0
1
1
0
0
0
1
1
1
1
1
5
RTG VSAKA NASLEDNJA
0
0
3
0
0
0
0
0
0
0
0
1
4
PSI
MESEC
POSEG
Graf št. 7: primerjava opravljenih posegov pri psih v BUBI v letih od 2010 do 2012
Stran 31
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Prav na račun laboratorijskih preiskav krvi smo v BUBO poslali več psov kot v preteklosti.
Opravili smo tudi več težjih operativnih posegov.
Ob veterinarski oskrbi je bila živalim nudena tudi splošna oskrba živali. Živali smo hranili
predvsem z briketirano hrano, po prehrambnem režimu prilagojenem potrebam živali glede
na starost, kondicijsko stanje, aktivnost in zdravstveno stanje. Za mačke smo v glavnem
uporabljali hrano proizvajalca IAMS – Eukanuba, nekaj tudi dietne hrane drugih
proizvajalcev, manj podarjeno hrano. Za pse smo uporabljali briketirano hrano proizvajalca
Eukanuba, predvsem dietno ali specializirano hrano. Pri psih, ki so dobro prenašali
spremembo smo uporabili tudi podarjeno hrano različnih proizvajalcev, največ brikete.
Hrano smo spreminjali po potrebi s postopnimi prehodi in ostajali na isti hrani do porabe
zalog.
Ostalo podarjeno hrano posredujemo prostovoljcem – skrbnikom prostoživečih mačk in
drugim sodelavcem pri projektu prostoživeče mačke. Kljub prošnjam za mačjo hrano kar 2/3
podarjene hrane predstavlja pasja hrana.
V letu 2012 smo skupno dobili podarjenih 4.170 kg hrane, kar je skoraj enako kot leta 2011.
Največ in to kar 1.298 kg smo prejeli od podjetja Mars South Central Europe Gmbh. Drugo
največjo količina, to je 615 kg, je prispevalo podjetje Iris mednarodna trgovina d.o.o. Ostalo
so prispevala druga podjetja, interesne skupine, šole, vrtci in fizične osebe.
Na dan 31.12. 2011 je bilo zalogi 1.665 kg hrane, ki smo jo porabili v letu 2012.
Graf št. 8: poraba podarjene hrane za živali v deležih:
Za prostoživeče mačke smo namenili 816 kg hrane (sorazmerno 4%več kot leta 2011), 3.846
kg hrane pa smo porabili za živali nameščene v Zavetišču. Na dan 31.12. 2011 zalogi ostaja
še 1.173 kg hrane, kar je sorazmerno 7 % manj kot leta 2011.
Stran 32
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.6.1. OSKRBA MAČK
dec.
nov
okt
sept
avg
jul
jun.
maj
april
mar.
86
št. Prejetih mačk
104 92 158 97 102 215 192 186 142 160 254
Brezovica
16
vrnjene v okolje
43
izgubljene mačke
14
18
4
91
11
8
2
36 102 36
27
76
69
93
38
58 141
21
740
0
0
0
0
0
1
0
0
1
0
0
0
2
vrnjene lastniku
1
2
2
4
4
1
3
6
3
4
9
2
41
oddane nov. lastniku
56
33
35
17
27
26
53
94
71
32
63
50
557
predane v drugo zavet.
0
1
0
0
0
0
0
1
0
0
0
1
3
izgube
22
26
41
22
20
36
40
46
34
64
41
28
420
5
1
1
1
3
6
11
12
14
12
7
4
77
17 25 40 21 17 30 29 34 20 52
34
24
343
FIV +
5
6
22
8
4
8
3
5
6
5
10
3
85
FeLV +
FIV/FeLV
+/+
4
11
8
5
6
9
4
0
0
3
5
7
62
3
1
2
3
3
3
0
1
0
0
4
2
22
bolezen
2
2
4
5
3
5
7
6
3
9
4
4
54
FPV
1
3
0
0
0
1
11 18 10 30
9
6
89
DMT +
2
0
0
0
0
0
1
1
1
2
1
1
9
2
1
4
0
1
1
4
3
1
2
1
2
22
kastr. prosto. mačke
15 12 29 11
5
21 25 36
5
25
62
3
249
steril. prosto. mačke
21 19 66 18 18 45 35 51 25 30
72
14
414
kastracije
31 30 50 17 13 36 54 77 25 44
94
24
495
sterilizacije
46 36 76 25 28 59 62 99 49 44 101 36
661
travma
3
1770
11
evtanazija
0
68
0
pogin
4
SKUPAJ
POROČILO 2011
febr.
prenos
2011
jan.
Preglednica št. 11: Statistika mačke 2012
Pred obrazložitvijo preglednice o statistiki živali podajamo kratek slovar uporabljene
terminologije:
1. Sprejeta mačka: vse mačke, ki so bile kakorkoli obravnavane in evidentirane v
zavetišču.
Stran 33
Prenos
2013
93
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
2. Prostoživeča mačka: brezdomna mačka, potomka udomačenih mačk, ki nima
lastnika in živi prosto v okolici. Takšnih mačk v zavetišču praviloma ne pridržimo, pač
pa jih po posegu vrnemo v okolje.
3. Zapuščena mačka: mačka, ki se ji je lastnik odrekel ali druga mačka, za katero se
predvideva, da ima lastnika, a je neznan. V nadaljevanju mačka.
4. Lastniška mačka: Mačka, ki ima nedvoumne znake lastništva.
5. Mačji mladič: po zakonu so mladiči do dopolnjenega 1 leta starosti.
6. Sesni mladič: Mačka do 1. meseca starosti. Iz navedb v zakonodaji je mogoče
sklepati, da so mladiči smatrani kot sesni do vključno 3 meseca starosti.
7. Začasni skrbnik: vsak najditelj, ki najdeno žival prostovoljno obdrži pri sebi začasno.
8. Rejnik: sodelavec zavetišča, ki je prostovoljno prevzel skrb za katerega od sesnih
mladičev.
9. vrnjene lastniku (v nadaljevanju vrnjene), mačke, ki se vrnejo lastniku oziroma
skrbniku.
V praksi je težko ločiti med zapuščeno mačko, prosto gibajočo se lastniško mačko in prosto
živečo mačko. Pri razvrščanju si pomagamo s podatki najditeljev, morebitnimi znaki
lastništva ter s stopnjo socializiranosti mačke.
V letu 2012 smo sprejeli 1.770 mačk, iz leta 2011 smo jih prenesli 86. V leto 2013 pa smo
prenesli 93 mačk.
S pomočjo nove spletne strani smo najmanj 53 pogrešanim mačkom našli dom brez
neposrednega posredovanja zavetišča (direktno od najditelja k lastniku). Skupno je bilo
prijavljenih (glede na število sprejetih mačk) ''le'' 198 pogrešitev mačka. Veliko se jih nikoli ne
najde.
Zavetišče je do konec leta 2012 zapustilo skupno 1.763 mačk, 6 manj kot smo jih prejeli. Na
dan 31.12. 2012 je bilo v Zavetišču nameščenih 49 mačk in 44 jih je bilo pri začasnih
skrbnikih.
Začasnim skrbnikom sta se v času domače oskrbe izgubili 2 mački, ki ju še nismo našli.
Mačke najdene na območju drugih občin (3 mačke) in pripeljane v Zavetišče s strani
najditeljev so bile začasno sprejete in zatem predane v pristojna zavetišča, v Zavetišče
Horjul ter Meli center Trebnje.
V okolje smo vrnili 740 prosto-živečih mačk od katerih jih je bilo 414 steriliziranih in 249
kastriranih. Kar 72 prostoživečih mačk je bilo brejih in jim je bilo potrebno odstraniti
maternico v celoti. Vsem prostoživečim mačkam smo tudi odpravljali parazite in jih označili z
zarezo v uho. Od vseh prostoživečih mačk je 64 že označenih prostoživečih mačk bilo
zdravljenih oziroma 13 že steriliziranim/ kastriranim, a neoznačenim smo odpravljali parazite
in jih označili z zarezo v uho. Vse neoznačene prostoživeče mačke so bile označene z
zarezo v desno uho.
Stran 34
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Lastnikom smo vrnili 41 mačk, ki smo jih predhodno označili z mikročipom in izdali potni list
za hišne živali. Podatke o živali in skrbniku smo z dovoljenjem lastnikov vnesli v CRPsi.
V nov dom smo oddali 557 mačk. Pred oddajo novemu skrbniku smo jih sterilizirali oziroma
kastrirali in označili z mikročipom ter izdali evropski potni list. Podatke o živalih in novih
skrbnikih smo vnesli v CRPsi.
Med izgubami beležimo 77 poginov in 343 evtanazij. Najpogostejši razlog za pogin je
verjetno mačja kuga, saj vseh primerov nismo mogli potrditi. Mačja kuga predstavlja tudi
najpogostejši razlog za evtanazijo, saj obolelih mačk v Zavetišču zaradi slabih
epizootioloških razmer nismo zdravili. To odločitev je podprl tudi Svet zavetišča. Drugi in tretji
najpogostejši razlog pa predstavljata neozdravljiva okužba z virusom imunske pomanjkljivosti
mačk (FIV), znana kot ''mačji aids'' in praviloma neozdravljiva okužba z virusom mačje
levkoze (FeLV).
V letu 2012 smo pri mačkah opravili skupno kar 1.156 rutinskih in 18 drugih kirurških
posegov. Brez dodatnega veterinarja ta rezultat ne bi bilo mogoče doseči upoštevajoč, da je
bilo potrebno veliko večino sprejetih mačk vsaj enkrat zdraviti.
Graf št. 9 : trend sprejemanja, vračanja v okolje in oddaje mačk novim in vračanja
starim lastnikom od leta 2003 do 2012
V letu 2012 smo sprejeli še nekaj mačk več kot v letu 2011, vendar je razlika zanemarljiva.
Lahko bi rekli, da se je sprejem mačk po nihanjih v prvi polovici poslovanja Zavetišča ustalil.
V kolikor je projekt »Prostoživeče mačke v mestu« uspešen, lahko v prihodnje predvidevamo
negativen trend, odvisno od odgovornosti skrbnikov mačk in preprečevanju rojstva neželenih
mladičev.
Stran 35
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 10: delež mačk sprejetih iz občine Brezovica glede na MOL v letu 2012
Delež mačk iz občine Brezovica predstavlja dobrih pet odstotkov kar pomeni slab odstotek
manj kot preteklo leto. Če ob tem upoštevamo, da smo z občino Brezovica sodelovali celo
leto, je sprejem mačk predvsem sorazmerno nižji. Večino predstavljajo prostoživeče mačke
katerih delež pri vseh prostoživečih mačkah znaša dobrih pet odstotkov. Prav tako pet
odstotkov znaša tudi delež mačk oddanih novemu skrbnik. Le delež lastniku vrnjenih mačk je
le dva odstotka, vendar je vzorec premajhen, da bi lahko karkoli sklepali.
Graf št. 11: sprejem mačk po mesecih glede na pretekla leta od 2006 do 2012
Trend sprejemanja mačk po mesecih v letu 2012 je malce netipičen in odstopa od povprečja
predvsem v času sezone mladičev. Premik vrha sezone mladičev v junij lahko razumemo kot
posledico zgodnejšega kotenja mačjih mladičev (preteklo leto je bilo sušno z veliko sončnega
vremena in prve breje mačke ugotovljene že v mesecu januarju). Vrhunec krivulje v mesecu
novembru pa predstavljajo predvsem prostoživeče mačke. V tem času smo aktivneje
pristopili k projektu, saj je to idealen čas za sterilizacije in kastracije prostoživečih mačk.
Stran 36
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 12: gibanje mačk na mesečni ravni v letu 2012
Enako kot v preteklosti, so od sezone odvisni vsi parametri: število oskrbljenih prostoživečih
mačk, število oddanih novemu skrbniku in izgube. Le število lastniku vrnjenih mačk ostaja
vse leto nizko. Razlog ostaja enak, to je neurejeno lastništvo.
Sprejem mačk se od začetka leta do decembra praktično ni spustil pod 100 mačk na mesec
in v novembru dosegel vrhunec (254 sprejetih mačk). V času sezone je bilo v zavetišču
nameščenih od 100 do 130 mačk (julij) in tudi več. Kljub pomanjkanju prostora smo ves čas
sprejemali bolne in poškodovane mačke.
Graf št. 13: povprečno število v Zavetišču nameščenih mačk na mesec v letu 2012
Prostorsko stisko smo ponovno reševali z nameščanjem preostalih zapuščenih mačk
najditeljem in drugim zainteresiranim prostovoljcem v začasno oskrbo ali namestitvijo sesnih
mladičev v rejništvo, kar nam omogoča tudi zakonodaja. Večinoma so začasnih skrbniki
postali najditelji, precej smo jih pa aktivirali z intenzivnim oglaševanje, predvsem s pomočjo
Stran 37
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
nove ''facebook'' strani. Smo se pa tudi v preteklem letu srečevali s tegobami, kot so okužbe,
ponovne okužbe. Prišlo je celo do sicer omejenega širjenje okužb, predvsem zaradi
neupoštevanja domače karantene. V preteklem letu se je ''izgubilo'' precej manj mačk kot
prejšnja leta, ''le'' dve mački. V rejništvo oziroma v začasno skrbništvo je bilo predanih 236
oddanih mačk (11 več kot leta 2011), kar predstavlja 42% oddanih mačk.
Graf št. 14:število oddanih zapuščenih mačk v začasni oskrbi v letih od 2010 do 2012
Veliko začasnih skrbnikov mačka v oskrbi tudi posvoji, razen stalnih začasnih skrbnikov, ki
so oskrbeli tudi 10 in več mačk. Le aktivnemu iskanju začasnih skrbnikov gre zahvaliti, da
smo uspeli oskrbeti vse mačke. Vendar prej ali slej bo ta možnost v veliki meri izčrpana in
povečevanje kapacitet zavetišča je nujno.
Kot že utečeno, smo v začasno oskrbo in rejništvo dajali samo načeloma zdrave mačke, ki
smo jih predhodno (v skladu s protokolom) klinično pregledali, testirali na kužne bolezni,
odvzeli vzorce in odpravljali parazite. Začasni skrbniki so mačke v oskrbi pripeljali v zavetišče
tudi na cepljenja proti kužnim boleznim.
Vsi zainteresirani začasni skrbniki so pred prejemom mačka prostovoljno podpisali ''Izjavo
začasnega skrbnika'', v kateri so navedena vsa tveganja in odgovornosti, ki jih prevzemajo.
Bili so seznanjeni z zdravstvenim stanjem mačke ter prejeli navodila za oskrbo in nadaljnje
aktivnost v skladu s protokolom ali določene s strani veterinarja.
Še vedno se dogajajo tudi zlorabe, katerih odkrijemo največ, ko se odločimo drugače kot je
želja ''najditeljev'', predvsem, če so spoznani, kot neprimerni kandidati. Takšnim in podobnim
zapletom se bo mogoče izogniti le, ko bo zavetišče razpolagalo z zadostnimi kapacitetami.
Ker ga ne bi mogli oddati, ni bilo potrebno uspavati nobenega mačka, kar tudi sicer ni praksa
zavetišča.
Tudi v prihodnje velja upoštevati zdravstveno stanje mačk in vse bolne ali poškodovane
zapuščene mačke zadržati v zavetišču, če je to le mogoče, predvsem pri mačkih sumljivih na
okužbo s hudimi kužnimi boleznimi. Le tako bomo preprečevali širjenje okužb in posledično
zmanjšali delež izgub.
Stran 38
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št 15 : primerjava relativnih izgub po letih v % glede na sprejem na letni ravni od
leta 2006 do 2012
Sorazmerno glede na sprejem vseh mačk je stopnja izgub v letu 2012 pridobila spet
negativen trend. Glede na leto 2011 se je delež izgub znižal za štiri odstotke, kljub še vedno
močno prisotni mačji kugi.
Graf št 16 : primerjava deležev vzrokov za pogin od leta 2008 do 2012
Število poginov zaradi hudih poškodb ostaja ves čas na podobni nizki ravni oziroma z
zmernim nihanjem (v letu 2012 s povišanjem za slabo tretjino). Pomembno se je zmanjšalo
število poginov (za dobro tretjino) predvsem na račun diagnostike (po poginu) na mačjo
Stran 39
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
kugo. Pogine zaradi bolezni še vedno v največji meri predstavljajo nenadni pogini mačjih
mladičev (velikokrat čez noč), za katere glavni vzrok sumimo okužbo z virusom mačje kuge
(FPV). Klinični znaki so namreč tako značilni, da takoj pomislimo na kugo. To potrjuje vedno
več s hitrim testom potrjenih pozitivnih primerov mačje kuge. Žal pa testiranje s hitrimi
imunokromatološkimi testi ni vedno izvedljivo. Ukrepi v takih primerih so enaki kot v primeru
potrditve suma, predvsem v smislu dezinfekcije.
V ostalih primerih je vzrok pogina neznan. Zaradi pomanjkanja sredstev ugotavljanje vzroka
pogina s patomorfološkimi preiskavami ni mogoče pri vseh poginulih mačkah. V glavnem gre
za sesne mladiče, ki jih nemalokrat prejmemo mrtve skupaj s še živimi in kot glavni razlog
predvidevamo podhladitev oziroma podhranjenost, redkeje organske napake.
Testiranje na mačjo kugo je toliko bolj pomembno pri še živih mačkih, ki kažejo klinične
znake, da kar se da hitro preprečimo širjenje. Mačke s potrjeno diagnozo uspavamo v skladu
s sprejetim planom, da se do izboljšanja epizootiološke situacije in bivalnih pogojev mačke s
kugo uspava. Plan je potrjen s strani Sveta zavetišča in argumentiran z nizkim uspehom
zdravljenja ob visokem tveganju v letu 2011. Posledično je mačja kuga postala glavni razlog
za evtanazijo.
Graf št. 17: razlogi za evtanazijo v letu 2012 v odstotkih
Kljub vsemu tako imenovani ''mačji aids'' oziroma okužba z virusom imunske pomanjkljivosti
mačk (FIV) in mačja levkoza (FeLv) sta skupaj še vedno najpogostejši razlog za evtanazijo,
skupno skoraj v polovici primerov.
Ostale bolezni so najrazličnejše, od odpovedi ledvic, starostno-splošne prizadetosti, splošna
prizadetost sesnih mladičev, živali v agoniji, tumorji in druge neozdravljive bolezni.
Delež evtanazij zaradi hudih poškodb je 6% in je nižji kot v prejšnjem letu, približno toliko kot
znaša povišanje pogina iz tega razloga. Delež evtanazij zaradi mikrosporije in drugih
dermatofitov (DMT) je le tri odstotke oziroma absolutno enako kot leto poprej!
Stran 40
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št 18 : primerjava deležev različnih vzrokov za evtanazijo od leta 2006 do 2012
Primerjalno ugotavljamo, da negativni trend število FIV pozitivnih primerov nadaljuje, kar
definitivno kaže na posredno učinkovitost projekta ''projekta prostoživeče mačke''. Tudi trend
naraščanja FeLV pozitivnih primerov se je obrnil v negativno smer. Rezultati so zagotovo
posledica kastracije in sterilizacije prostoživečih mačkov in tudi eliminacije pozitivnih živali.
Tudi trend evtanazij zaradi bolezni je pridobil negativen predznak. Glavni razlog je
diagnostika mačje kuge, ki se tako ločila od ostalih bolezni. Sicer je bilo 89 mačk
evtanaziranih zaradi mačje kuge, vendar smo posredno zmanjšali število izgub zaradi
zmanjšanega tveganja oziroma preprečenega širjenja bolezni. Velika večina pozitivnih mačk
je bila bolna že ob prihodu v zavetišče ali vsaj v inkubacijski dobi.
Rezultati ponovno potrjujejo že pred leti predlagano nujno potrebno izboljšanje bivalnih
pogojev za živali, sploh pa ob povečani pojavnosti mačje kuge na širšem območju Slovenije.
Z ozirom na okoliščine smo z maksimalno možno preventivo uspeli močno omejiti interno
širjenje okužb z mikrosporijo in drugih glivičnih okužb kože, ki se prenašajo tudi na ljudi
(zoonoze). Rezultat je skoraj enak delež evtanazij iz tega naslova, kot preteklo leto. Od
skupno 55 pozitivnih primerov (43 mikrosporija in 21 trihofitija) je bila evtanazija neizogibna
le v petih primerih. Ostale mačke smo ozdravili oziroma se še zdravijo. O vseh pozitivnih
primerih mikrosporije in trihofitije smo poročali na VURS preko spletne aplikacije EPI.
Število hudih poškodb se je še znižalo glede na prejšnje leto, predvsem pa na leto 2010. Če
uporabimo zakonitosti, ki veljajo za divje prostoživeče živali, lahko predvidevamo, da se
številčnost populacije prostoživečih mačk ne povečuje temveč je stabilno ali celo nekoliko
zmanjšuje. Lahko bi rekli, da projekt prostoživeče mačke učinkuje. Posredno je učinek
opazen preko poškodb, saj je največ izgub navadno med mladiči katerih neželeno rojstvo je
s sterilizacijo in kastracijo preprečeno. Kastrirane/sterilizirane živali se manj selijo in tako se
verjetno ne izpostavljajo prometu.
Stran 41
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 19: delež različnih kategorij mačk pri izgubah zaradi travme v letu 2011 in 2012
Ugotovitev iz leta 2011 potrjujejo podobni podatki iz preteklega leta. Največji delež izgub
zaradi hudih poškodb pričakovano predstavljajo mladiči. Mladičem sledijo nekastrirani odrasli
samci, njim ne-sterilizirane odrasle samice in na koncu kastrirani samci. Najmanjši delež
predstavljajo sterilizirane samice, ki se tudi po pričevanju hraniteljev najbolj tesno držijo
izbranega teritorija. Ugotovitev lahko verjetno izkažemo tudi na podlagi pojavnosti primerov
travme na mesečni ravni.
Graf št. 20: gibanje izgub zaradi travme po mesecih v letih od 2009 do 2012
Prvo povečano pojavnost zasledimo v februarju in marcu. Največ primerov pa zasledimo v
od julija do novembra, v času odraščajočih mladičev. To so verjetno časi, ko se mačke
največ selijo.
Grafa potrjujeta v prejšnjem odstavku omenjeno domnevo in tudi s tega vidika dodatno
opravičuje smiselnost projekta prostoživeče mačke.
Stran 42
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 21: gibanje izgub po mesecih za leto 2012
Izgube na mesečni ravni imajo dokaj podoben trend, kot v preteklih letih z nekaterimi
odstopanji. V prvi polovici leta in v decembru glavnino izgub predstavljajo okužbe s praviloma
neozdravljivima FIV in FeLV. Pojavnost FIV lahko natančneje določimo, če zberemo podatke
iz več let.
Graf št. 22: gibanje izgub zaradi FIV po mesecih v letih od 2009 do 2012
FIV najpogosteje potrdimo v mesecu januarju, marcu in aprilu in potem proti koncu leta
postopoma pojenja. Na podlagi grafa lahko sklepamo, da je pozitivnih primerov več v
oziroma kmalu po času breznanja, kar potrjuje v literaturi opisan najpogostejši način prenosa
bolezni. Največ potrjenih primerov je v mesecu marcu. Zato je kastracije in sterilizacije
smiselno intenzivneje opravljati že konec sezone, najbolje v mesecu novembru in tako
posredno preprečiti širjenje okužbe.
Stran 43
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Pojavnost levkoze ne sovpada povsem s pojavnostjo FIV. Na podlagi tega lahko tudi
sklepamo, da se FeLV ne širi na povsem enak način kot FIV in tudi sam potek bolezni je
drugačen.
Graf št. 23: gibanje izgub zaradi FeLV po mesecih v letih od 2009 do 2012
Levkoza se pojavlja v različnih letih različno intenzivno vendar bolj ali mani v enakih časovnih
valovih. Več pozitivnih primerov je v mesecu februarju in marcu (breznanje?). Najvišje število
primerov je v juniju in juliju (mladiči, tudi breznanje). Zadnji vrh pozitivnih primerov pa
zasledimo v mesecih od septembra do konec leta, ko pa se mačke praviloma ne breznajo
več. Je pa takrat številčnost populacije najvišja.
Graf št. 24: gibanje izgub zaradi FIV in FeLV po mesecih v letih od 2009 do 2012
Graf pojavnost dvojnih okužb (FIV in FeLV) pa združuje značilnosti obeh bolezni kar je
smiselno in razumljivo.
Stran 44
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
S povečanjem mačje populacije, predvsem na račun mladičev se poveča pojavnost drugih
kužnih bolezni. Glavnino drugih kužnih bolezni verjetno predstavlja mačja kuga, saj je izrazito
povečanje v zadnjih dveh letih, ko smo zasledili bistveno večje število potrjenih primerov.
Graf št. 25: izgube zaradi drugih bolezni (FPV…) po mesecih v letih od 2009 do 2012
V drugi polovici leta tako največ izgub predstavlja mačja kuga (FPV), za katero so najbolj
dovzetni prav mladiči. Z odraščanjem se pojavnost verjetne FPV zmanjšuje.
Največ izgub lahko na podlagi statistike pričakujemo v juliju, avgustu in oktobru. Pri odraslih
mačkih lahko največ izgub pričakujemo v mesecu marcu.
Graf št. 26: gibanje izgub po mesecih v letih od 2009 do 2012
Število izgub bi bilo še večje, predvsem v jesenskem obdobju, če ne bi zdravili mikrosporije
in drugih glivičnih obolenj kože in dlake.
Stran 45
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf št. 27: pojavnost mikrosporije in drugih dermatofitov po mesecih v letih 2011 in
2012
Dermatofiti se najpogosteje pojavljajo v jesenskem in se lahko podaljšajo v zimsko obdobje.
Pojavnost je v prvi vrsti povezana s številčnostjo populacije, predvsem mladičev, ki so
dovzetnejši in verjetno tudi od vremena. Na podlagi izkušenj je v sušnem obdobju manj
potrjenih primerov.
Graf št. 28: usoda mačk v letu 2011 in 2012 v odstotkih:
Največji delež sprejetih mačk še vedno predstavljajo prostoživeče mačke vrnjene v
okolje. Učinki projekta prostoživeče mačke se poznajo, vendar še vedno nismo uspeli urediti
vseh odprtih lokacij. Zaradi intenzivnejšega pristopa, predvsem s strani prostovoljcev se je
delež v primerjavi z letom 2011 nekoliko povečal in predstavlja 42% vseh sprejetih mačk.
Stran 46
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Povečal se je tudi delež oddanih mačk in predstavlja skoraj tretjino sprejetih živali. Kljub
visoki pojavnosti mačje kuge se je delež izgub v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 4
odstotne točke.
Delež v druga zavetišča predanih mačk, najdenih na območjih njihove pristojnosti je zelo
majhen in predstavlja manj kot odstotek. Enako tudi delež izgubljenih mačk. Obe vrednosti
sta v primerjavi z letom 2011 precej padli, na vsega nekaj živali. Iz tega lahko sklepamo, da
se odgovornost družbe povečuje. Za zapuščene živali je bolje poskrbljeno in najditelji so
navadno že takoj seznanjeni o krajevni pristojnosti zavetišč oziroma jim to informacijo
posredujemo ob telefonski prijavi. Tudi začasni skrbniki s bili v tem letu bolje sodelujoči,
čeprav je še kar nekaj občanov, ki zadev še ne razumejo povsem.
Delež lastniku vrnjenih mačk, ostaja še zmerom zelo skromen, saj je bilo enako kot prejšnje
leto vrnjenih le dva odstotka sprejetih mačk. Razlogi so znani, neurejeno lastništvo in
posledično nižja odgovornost lastnikov. Dokler ne bo s predpisi pogojenih premikov v
urejevanje tega področja, večjih sprememb ni pričakovati. Sicer predpisi že sedaj jasno
določajo pogoje oskrbe, nadzor nad hišnimi živalmi in preprečevanje kotitev neželenih
mladičev, vendar so še vedno premalo upoštevani ali napačno interpretirani. Rezultat so
številni neželeni, zapuščeni mačji mladiči. Pogosto so ti mladiči zavrženi prav takrat, ko bi
najbolj potrebovali oskrbo – ko so bolni. Verjetno je v tem času vse skupaj povezano tudi s
stroški. Samo sprememba zakonodaje na tem mestu ne bo dovolj, saj se že veljavna ne
uresničuje v celoti. Represija je nujna, a ne dovolj učinkovita. Dodatno učinkovitost bi dosegli
z osveščanjem in izobraževanjem, predvsem mladih. Sicer je učinkovito na dolgi rok, a je
zanesljivo. Smiselno je vključiti vse izobraževalne institucije, predvsem na nižjih stopnjah.
Graf št. 29: starostna struktura oddanih mačk v letu 2011 in 2012
Največji delež med oskrbovanimi zapuščenimi mačkami predstavljajo mladiči stari 1
do 3 mesece, ki bi sicer morali biti še z materjo in jih lahko v skladu s predpisi razumemo kot
sesne. To so mladiči, ki se navajajo na trdo hrano, pričnejo zapuščati gnezdo in so kot taki
tudi najbolj izpostavljeni, neželeni. Delež izključno še sesnih mladičev je nekoliko nižji kot v
letu 2011. Se toleranca in odgovornost povečuje? O tem je zagotovo še prezgodaj govoriti
saj omenjeni dve skupini prestavljata več kot polovico mačk, ki smo jih oddali. Nekoliko večji
delež je lahko tudi rezultat uspešnejšega boja proti mačji kugi, saj je ta skupina najbolj
dovzetna.
Stran 47
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Mladiči sesajo do petega, šestega tedna starosti, se v tem času navajajo na trdno hrano. Pri
starosti treh mesecev pa se že prilagajajo na samostojno življenje. Razlog za visok delež v
tej kategoriji je tudi sprejem mladičev prostoživečih mačk, ki so ostali brez mame, kajti 6, 7
tednov je maksimalna starost pri kateri je mogoče socializirati mladiče prostoživečih mačk
(optimalno do 7. tedna starosti, kasneje precej težje).
Dobro petino (3 odstotne točke več kot leta 2011) predstavljajo mački stari od 3 do 6
mesecev starosti. Mački stari pol do enega leta predstavljajo dobro desetino. Mač v tekh
skupinah je nekoliko več kot leta 2011. Mačke stare med tri in šest meseci oziroma do enega
leta so namreč najverjetneje izgubljene ali zapuščene mačke, katerih morebitni bivši lastniki
so verjetno neodgovorni oziroma so se mačk naveličali in jih prepustili usodi. S pomočjo
''facebooka'' takšne primere tudi vse pogosteje odkrivamo.
Delež odraslih mačk je le dobro desetino in je še nižji kot v letu 2011. Na podlagi nizkega
deleža odraslih mačk gre veliko lažje razumeti izrazito sezonsko pogojeno nihanje v številu
sprejetih mačk.
Pri mačkah so poglavitna težava neželeni mladiči in to še veliko bolj kot pri psih. Obvezna
sterilizacija mačk v smislu preprečevanja neželenih mladičev je več kot utemeljena.
Se pa mladiči v glavnem veliko hitreje oddajajo kot odrasle mačke. Povprečna starost mačk v
preteklem letu je okrog 6 mesecev. Najkrajši čas 4 dni ima sicer odrasel maček, ki je bil
predan v zavetišče!
Graf št. 30: odstotek oddanih mačk glede na čas bivanja v zavetišču v letih od 2010
do 2012:
Hitrost oddajanja je bila v letu 2012 še počasnejša, kot v letu 2011 in glede na leto 2010,
kljub temu da je daljše zdravljenje potrebovalo nekoliko manj mačk, kot prejšnje leto (''le'' 295
oddanih mačk). V zavetišču je potrebovalo zdravljenje 61% mačk, pri mačkih v začasni
oskrbi pa 43%. Kljub temu je povprečen čas oskrbe 63 dni za obe skupini in je za 6 dni daljši
kot leta 2011. Podaljšan čas pri mačkih v začasni oskrbi je posledica slabšega sodelovanja
nekaterih začasnih skrbnikov.
Stran 48
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Ob upoštevanju 30 dnevnega roka bi oddali le dobro petino sicer oddanih mačk. Naslednjo
petino smo oddali v dodatnem času dolžine karantene (14 dni), petino do roka 2 mesecev in
petino do treh mesecev oziroma skupaj 82% mačk.
V pol leta smo oddali skoraj vse mačke. Le dva odstotka mačk smo oddajali dlje. Najdlje smo
oddajali mačko Zofko, črnega mladiča, ki je bila v zavetišču 252 dni.
Oddali smo tudi dva FIV pozitivna in enega FeLV pozitivnega mačka. Mački so bili oddani
pod posebnimi pogoji in ob dodatnih obveznostih posvojitelja. Posvojitelj je moral zagotoviti,
da bo:
 preprečil stik bolnih mačkov z zdravimi mački in preprečeval širjenje okužbe
 vedno zagotovil potrebno veterinarsko oskrbo
 varoval mačka pred morebitnimi drugimi okužbami.
Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da neurejenost lastništva in s tem manjša
odgovornost lastnikov povečujejo delež neželenih mladičev, ki so pogosto bolni. Slabše
bivalne razmere v zavetišču ob sicer zelo neugodni epizootiološki situaciji dodatno
povečujejo stopnjo obolevnost. Vse skupaj pa podaljšuje čas bivanja, povečuje obseg dela in
povečuje potrebo po veterinarski oskrbi ter s tem povezane stroške dela (dodaten veterinar)
in materiala.
Graf št. 31: Primerjava števila posegov med leti od 2006 do 2012
V letu 2012 smo pri mačkah opravili skupno kar 1.156 rutinskih (661 sterilizacij in 495
kastracij) in 18 drugih kirurških posegov (dve odstranitvi očesa, eno amputacijo repa, dve
amputaciji tačke, v petih primerih operativno zdravili trebušne kile in v šestih primerih
kirurško oskrbeli rane po poškodbi).
Stran 49
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Kastracijo in sterilizacijo smo opravili pri vseh mačkah, ki še niso bile. Vse preden so bile
oddane novim lastnikom. Tudi vse v okolje vrnjene mačke so bile kastrirane oziroma
sterilizirane, v kolikor poseg še ni bil opravljen. Rutinskih posegov pri mačkah je bilo
opravljenih za spoznanje več kot v letu 2011, približno toliko kot leta 2010.
Graf št. 32: število ob sterilizaciji ugotovljenih brejosti po mesecih v letih od 2010 do
2012
Najvišje število brejih mačk v mesecu aprilu pomeni, da je višek sezone parjenja v mesecu
februarju in se potem nadaljuje do meseca avgusta.
Prostoživeče mačke je zato priporočljivo sterilizirati od meseca oktobra do marca, predvsem
novembra in tako preprečiti rojstvo neželenih mladičev ter prenos kužnih bolezni. Najmanj
ugoden mesec je april, zaradi morebitnih komplikacij ob visoki brejosti, v kasnejših mesecih
pa mačke že kotijo in je prav tako manj ugodno za mačko kot tudi za njene mladiče. Mlade
mačke je priporočljivo ujeti in oskrbeti pred spolno zrelostjo (6 mesecev starosti).
Splošno gledano, pa obseg veterinarskega dela pri mačkah ostaja visok. Vse več je tudi
obveznih evidenc, ki jih zapovedujejo novi in novi predpisi oziroma se povečuje zahtevnost
že obstoječih.
Stran 50
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
03.6.2. OSKRBA PSI
prenos 2010
54
št. prejetih psov
Občina Brezovica
oddani/odvzet v zavetišče
40 29 20 24 33 36
26
22 26 31 16
SKUPAJ
dec.
nov.
okt.
sept.
avg.
jul.
jun.
maj
april
mar.
POROČILO
2011
febr.
jan.
Preglednica št. 12: promet psi 2012
41
344
1
1
0
1
3
1
1
1
1
3
2
1
14
4
2
0
3
4
0
2
2
2
3
0
1
20
vrnjeni lastniku
24 14 13 21 20 17
19
9
15 14 11
24
201
oddani nov. lastniku
27
8
17 5
12
2
15
16
7
10
9
9
137
v drugo zavetišče
1
1
0
1
1
0
0
0
1
0
0
0
4
izgube
1
0
1
0
3
0
2
1
1
0
2
1
12
pogin
1
0
0
0
1
0
1
1
0
0
1
0
5
evtanazije
0
0
1
0
2
0
1
0
1
0
1
1
7
bolezen
0
0
1
0
1
0
1
1
1
0
1
0
6
travma
1
0
0
0
1
0
1
0
0
0
0
1
4
agresija
0
0
0
0
1
0
1
0
0
0
1
0
3
št. sterilizacij
6
4
4
0
2
1
9
7
0
6
5
3
47
št. kastracij
6
6
7
3
8
4
12
4
4
5
9
3
71
prenos
v 201344 psov
V letu 2012 smo skupno sprejeli 344 psov, 14 jih je bilo sprejetih iz občine Brezovica. Iz leta
2011 smo jih prenesli 54. V leto 2013 smo pa prenesli 44 psov. Od znanega lastnika je bilo
predanih v Zavetišče 20 psov, kar je 2 psa več, kot prejšnje leto, toliko kot leta 2010.
Povpraševanje je bilo še mnogo večje, vendar smo z novo spletno stranjo – rubriko:
''oddajajo lastniki'' tudi letos pomagali najti dom številnim psom še preden smo jih sprejeli v
zavetišče.
S pomočjo nove spletne strani smo najmanj 177 pogrešanim psom našli lastnika in jih
vrnili domov, kar je 58 psom več kot leta 2011. Skupno je bilo v letu 2012 prijavljenih in na
novi spletni strani objavljenih kar 243 pogrešitev psa, kar je podobno kot leta 2011 (8 več). Z
natančnim vodenjem evidenc pogrešanih in najdenih psov smo 22 psov vrnili lastnikom
neposredno od najditelja in se tako izognili nepotrebnim stroškom, predvsem pa
izpostavljanju izgubljene živali odvečnemu stresu. Nov pristop s pomočjo spletne strani in
tudi Facebooka je zagotovo eden od vzrokov za najnižje število sprejetih psov v zavetišče.
Tudi v letu 2012 smo sprejeli enega psa, ki ima status sumljiv (en ugriz), pri nekaj psih pa so
prejšnji lastniki neželeno vedenje zamolčali. Še več psom z neželenim vedenjem pa lastnika
sploh ni mogoče najti oziroma so pse namerno zapustili. Psi so bili vključeni v rehabilitacijo in
nekateri že uspešno oddani novim lastnikom. Neodgovorni lastnike smo prijavili pristojnim
organom. Skupaj smo podali kar 18 prijav za skupno 35 zapuščenih psov.
Stran 51
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Še vedno je čutiti posledice gospodarske krize, saj precej nekdanjih lastnikov za psa ni
moglo več skrbeti iz finančnih razlogov. Težave s poravnavo nastalih stroškov Zavetišča s
strani lastnikov izgubljenih živali še kar rastejo kljub doslednim izterjavam neplačnikov. Kar
nekaj oseb preprosto ne obstaja oziroma je prenehalo obstajati. Nekaj dolžnikov pa
preprosto nima premoženja oziroma so hud socialni problem. Predpisi, ki urejajo to področje
so pomanjkljivi in bi jih bilo potrebno dopolniti, spremeniti oziroma jasneje določiti pogoje.
Zavetišče je na tak ali drugačen način zapustilo 354 psov, 10 več kot smo jih prejeli. Le štirje
psi najdenih na območju drugih občin so bili predanih v druga pristojna zavetišča in sicer v
Zavetišče Horjul (2) in Meli center Trebnje (5).
Zavetišča noben pes ni zapustil nezamenljivo neoznačen razen predanih v druga zavetišča.
Vse neregistrirane pse smo vpisali v CRPsi, tudi tiste vrnjene lastniku. Skupno smo z
mikročipom označili ''le'' 17 neoznačenih (prejšnje leto 46) od 201 lastnikom vrnjenih psov
(9%, kar je 10% manj kot leta 2011). Potrditev več, da lastništvo psov se ureja. Enega psa
smo mikročipirali, ker je izgubil čip, a je bil že registriran. Vsem neregistriranim psom smo
izdali tudi potni list, štirim psom pa nadomestili izgubljenega, skupaj 25 potnih listov.
V Letu 2012 smo novemu lastniku oddali 137 psov, kar je 48 psov manj kot leta 2011,
posledica nižjega števila sprejetih psov. Vsi kandidati za posvojitelje so pred posvojitvijo
izpolnili vprašalnik. Vprašalnik je pregledal oskrbnik in če so kandidati izpolnjevali pogoje,
smo posvojitev psa potrdili s podpisom pogodbe.
Vse oddane pse smo sterilizirali oziroma kastrirali v kolikor to niso že bili pred sprejemom v
zavetišče. Skupaj smo opravili 118 kirurških posegov (47 sterilizacij in 71 kastracij).
Med izgubami beležimo 4 pogine in 8 evtanazij. Dva psa sta poginila zaradi bolezni –
odpovedi organov, dva sta bila hudo poškodovana. Zaradi hude bolezni smo uspavali pet
psov, enega zaradi hudih poškodb in dva nevarna psa, katerih rehabilitacija ni bila mogoča.
Graf 33: trend sprejema in oddaje psov ter vračanja lastnikom po letih od 2002 do 2012
Stran 52
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Število sprejetih psov je po presenetljivem porastu v letu 2011 ponovno zmanjšalo (z
največjim padcem doslej – 122 psov). Razlog ni povsem znan. Zagotovo je, da kar je bilo v
letu 2011 psov več, je v letu 2012 manj. Zagotovo se lastništvo ureja in je vse manj
zapuščenih psov, pa tudi manj pobeglih in izgubljenih. Odgovornost družbe se povečuje. Več
odgovorov pa bo prineslo leto 2013. Zagotovo je k zmanjšanju sprejema pomembno vplivalo
v letu 2011 uvedeno obvezno mikročipiranje pasjih mladičev.
Manjši sprejem ni omejen le na območje MOL, temveč smo tudi z območja Občine Brezovica
sprejeli za tretjino manj (8) psov, kot leta 2011.
Graf 34: delež psov sprejetih iz občine Brezovica glede na MOL
Delež psov sprejetih z območja občine Brezovica predstavlja enako kot leta 2011 slabih 6%
celotnega sprejema. V največji meri gre za izgubljene pse, saj smo kar 79% (12 odstotnih
točk več kot leta 2011) psov z območja občine Brezovica vrnili lastnikom, kar predstavlja
dobrih 7% vseh vrnjenih psov. Temu primerno smo le 21% psov oddali novim lastnikom, kar
predstavlja 3% vseh oddanih psov.
Graf 35: usoda psov v letih od 2008 do 2012
Stran 53
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Skupno je delež lastnikom vrnjenih živali podoben letu 2011 oziroma povsem enak kot leta
2010 in predstavlja 57% sprejetih psov. Podoben je tudi delež oddanih psov, ki je odvisen še
od deleža predanih psov v druga - pristojna zavetišča in deleža izgub. Delež oddanih psov
predstavlja 39% in je za odstotno točko nižji od prejšnjega leta. V zadnjih štirih letih bolj ali
manj ponavljajoči se vzorec potrjuje, da smo s trenutnim pristopom k reševanju problematike
zapuščenih psov dosegli nivo, katerega bo mogoče preseči le z občutnejšimi spremembami.
Ena takšnih je zagotovo uvedeno čipiranje pasjih mladičev v leglu. Napovedana uvedba je
lahko vplivala na povečan sprejem psov v zavetišče v letu 2011, saj so se ne-odgovorni
lastniki verjetno želeli znebiti mladičev. Mladiči pa predstavljajo največji delež zapuščenih
psov. Zatem je sledil največji padec sprejema. Leto 2011 in 2012 sta primer, da so
presenečenja še vedno mogoča.
Delež izgub je v okviru povprečja zadnjih štirih let in je dosegel nivo realnega pričakovanja.
Večje odstopanje gre pričakovati v primeru izbruha kužnih bolezni, manjše povečanje pa ob
morebitni ukinitvi novega programa oskrbe psov.
Graf 36: Sprejem, vračanje lastniku, oddaja, predaja v pristojno zavetišče in izgube
psov po mesecih v letu 2012
Podobno kot v preteklih letih smo največ psov sprejeli v januarju (40 psov) in decembru (41
psov). Najpogostejši razlog so izgubljeni psi (pokanje petard…) ter psi, ki so pobegnili se
''ženit'' in nekaj tudi neželeni psi - predvsem mladiči. Vrh v mesecu maju in juniju, kot tudi v
oktobru predstavljajo zapuščeni psi. Največ psov smo oddali v januarju, ko smo oddajali
veliko številu mladičev, sprejetih konec leta 2011. Gibanje sprejema, oddaje in vračanja psov
na letni ravni se od leta do leta nekoliko razlikuje, niha in je odvisno od več dejavnikov.
Od števila sprejetih psov in na drugi strani vrnjenih lastniku, predvsem pa oddanih je odvisno
povprečno število nameščenih psov. Čeprav je najnižji sprejem psov bil 16 psov v mesecu
novembru, smo tega meseca v zavetišču imeli nameščenih v povprečju 37 psov. Najvišje
povprečno število nameščenih psov je bilo v mesecu januarju - 47 psov. Gledano absolutno
pa je bilo najvišje število nameščenih psov - 56 (21. In 22. februar), najnižje – 29 (več
datumov). Najnižje povprečno število nameščenih psov je bilo v mesecu maju - 31 psov. Če
povzamemo, je v zavetišču nameščenih od 30 do skoraj 60 psov odvisno od sezone in
posledično absolutnega števila sprejetih ter že prej nastanjenih psov.
Stran 54
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf 37: povprečno število psov nameščenih v zavetišču na mesec v letu 2012, ločeno
po spolu
Povprečno število psov se razlikuje po spolu. Pri samcih je nihanje povprečnega števila nižje,
ker nameščene pse v veliki meri predstavljajo psi, ki so v zavetišču dalj časa. Nihanje je do
+/- 20% od letnega povprečnega števila (28). Samic je manj nameščenih in nihanje je pri njih
večje, lahko povečanje tudi za 100% oziroma zmanjšnje do 50% povprečnega števila (10).
Graf 38: sprejem psov po mesecih v letih od 2008 do 2012
Rezultate enega leta je zaradi odstopanj težko kritično oceniti. Zato smo povzeli podatke
zadnjih pet let in ugotovili, da je dejansko najvišji sprejem psov v mesecu januarju, v
povprečju slabih 46 psov. Sledi december, kadar v povprečju sprejmemo dobrih 42 psov.
Poglaviten razlog lahko iščemo v uporabi pirotehničnih sredstev in tudi čas ženitev.
Sledita mesec julij - posledica dopustov in oktober, ko je največ psov zapuščenih (jesenska
legla mladičev) v povprečju 39 na mesec. Najmanj zapuščenih psov pa je v aprilu in avgustu,
v povprečju dobrih 32 psov.
Stran 55
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf 39: vračanje psov po mesecih v letih od 2008 do 2012
Ker največji delež sprejetih psov predstavljajo izgubljeni in zatem lastniku vrnjeni psi, je graf
petletnega obdobja vračanja psov lastnikom zelo podoben grafu sprejema (graf št. 38) in
potrjuje vzrok predvidenega sprejema. Januarja in decembra pobegle pse zaradi pokanja
petard v veliki meri vrnemo lastnikom, v povprečju slabih 26 psov. Vrh v mesecu juliju
predstavljajo ''dopustniki'', v povprečju dobrih 20 psov na mesec. V marcu, septembru in
oktobru pa so največ ujeti pozni ''vasovalci'', v povprečju 20 psov na mesec. Najmanj
vrnjenih psov je v povprečju slabih 17 psov na mesec.
Graf 40: oddaja psov po mesecih v letih od 2008 do 2012
Stran 56
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Precej drugačen videz ima graf oddajanja psov v zadnjem petletnem obdobju. Največ psov
oddamo avgusta, v povprečju dobrih 20 psov na mesec. Čas je verjetno najbolj primeren
zaradi še trajajočih počitnic, a je večina dopustnikov že nazaj in še spomladanski mladiči so
na voljo. Vreme je navadno lepo, sončno, da se s psom lahko sprehaja in to tudi vpliva (vsaj
po naših izkušnjah) na posvojitve. Sledi januar, ko lahko gre tudi za obdaritve in samoobdaritve ali podobnih razlogov ter popotniki se vrnejo domov z novoletnih praznovanj. Hkrati
pa so na voljo jesenski mladiči in to vse vključno do marca. Iz podobnih razlogov kot januarja
se poveča oddaja tudi v decembru. Najnižje število oddanih psov je v septembru (v
povprečju 11) pa v aprilu in novembru. V septembru zagotovo veliko prispeva začetek šole,
hkrati pa se utemeljuje hipoteza o vplivu vremena. September in november sta navadno
precej kisla, april pa muhast kar se vremena tiče.
V Zavetišču ne oddajamo živali za darilo tretji osebi. Pač pa mora v takšnih, kot tudi v vseh
drugih primerih, biti končni lastnik osebno prisoten v Zavetišču, si sam izbrati žival, izpolniti
vprašalnik in s podpisom pogodbe prevzeti odgovornost za posvojeno žival.
Obremenitev oskrbnikov smo z dodatno oskrbnico – vodjo treninga psov precej zmanjšali,
predvsem pa močno dvignili nivo oskrbe psov. Pomembna razlika se najbolj opazi pri
zahtevnejših psih. Veliko pripomorejo tudi usposobljeni in vse bolje izkušeni sprehajalci.
Rezultat je več uspešnih oddaj sicer prej manj zanimivih psov, kar potrjuje tudi negativna
bilanca psov v letu 2012. V leto 2013 smo prenesli 10 psov manj, kot iz leta 2011 v 2012.
Oddaja je med letom precej nihala in se ustalila šele proti koncu leta. Najnižja je bila v
mesecu juniju, ko smo oddali le 2 psa in najvišja v januarju, ko smo oddali 27 psov.
Težko bi izbrali katera oddaja velja za največji uspeh, zagotovo pa lahko med zahtevnejše
štejemo oddajo Miška, Tare, Čibi, ki so bili v zavetišču več kot leto dni, tudi zaradi
neželenega vedenja in ne-socializiranosti. Še več napora pri rehabilitaciji neželenega
vedenja sta zahtevala Mar in Jipsi pa tudi Flik in Val. Neverjetno hiter napredek je pokazal
Thor, slabo socializiran, celo agresiven mešanec v tipu ''anatolskega ovčarja''. Zahtevnejši so
bili tudi Samara, Staff sen. in Roxy. Bolj ali manj v odtenku zgodbe psa Pika smo torej
nadaljevali z rehabilitacijami za posvojitev neperspektivnih, celo morebiti nevarnih psov. Vsi
so skozi postopek rehabilitacije zelo spremenili vedenje in nazadnje postali vsaj zanimivi, če
ne zelo zanimivi za posvojitelje. Tako smo omogočili posvojitev vsaj 11 psom več.
K rehabilitaciji večine zgoraj omenjenih psov in k nasploh spremenjenemu vedenju vseh v
zavetišču nameščenih psov so pomembno prispevali tudi usposobljeni prostovoljni
sprehajalci v okviru novega programa sprehajanja.
Kandidate za njihove posvojitelje smo večinoma izbirali po strožjih kriterijih, odvisno od
izbranega psa. Predvsem smo iskali kandidate z izkušnjami in visoko stopnjo odgovornosti in
tako zelo povečali uspešnost oddaj. Kandidati so morali vsaj nekajkrat obiskati izbranega,
psa, da jih je pes sprejel, jim začel zaupati. Za zahtevnejše pse (kot je Staff senior, ki ima
status nevarnega psa) so morali opraviti celoten ali vsaj skrajšano obliko tečaja
usposabljanja za sprehajalce. Vsi navedeni psi so uspešno oddani.
V nasprotnem primeru bi se psi vračali v zavetišče s podobnimi težavami, ki so jih imeli pred
oddajo, kar se je v preteklosti vedno pogosteje dogajalo.
Vzgojeni, socializirani psi se hitreje oddajajo, še vedno pa praviloma najhitreje mladiči.
Najtežje pa starejši psi, predvsem samci in psi z zdravstvenimi težavami.
Stran 57
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf 41: odstotek oddanih psov glede na čas bivanja v zavetišču primerjalno med leti
2010, 2011 in 2012:
Oddaja se je v letu 2012 glede na leto 2011 upočasnila. V 30 dneh smo oddali 34% oddanih
psov, kar je za osem odstotnih točk manj, kot leta 2011. Manj je tudi psov oddanih v 40 dneh
(3 odstotne točke manj). Najverjetnejši razlog je zagotovo zelo nizka starost sprejetih
mladičev in tudi manjša izbira psov. V letu 2012 je namreč veliko sprejetih mladičev bilo zelo
majhnih in smo morali počakati, da dosežejo primerno starost. Je že res, da se sedaj skrbniki
želijo znebiti pasjih mladičev čim prej. Povprečna starost oddanih psov letu 2012 je namreč
dobrih 15 mesecev in je za mesec nižja od prejšnjega leta.
A v drugem mesecu oddajanja smo presegli uspeh tako leta 2011, kot tudi leta 2010 in
skupaj v tem času oddali 73% vseh oddanih psov. Majhni mladiči so zrasli in se pozdravili.
Tudi nekateri starejši psi, ki so se socializirali, postali bolj vzgojeni so postali bolj zanimivi za
posvojitev.
Kot je razvidno iz grafov, upoštevanje določila zakonodaje, da se pse lahko po 30 dneh
evtanazira ni samo moralno sporno, temveč tudi neracionalno glede na to, da se v vsakega
psa vloži največ stroškov prav v tem času. To je razlog, zakaj se tega določila ne upošteva.
Oddajo bi v nekaterih primerih zagotovo lahko še pospešili, saj je daljše zdravljenje
potrebovala polovica oddanih psov. Rezultat je sicer nekoliko boljši kot prejšnja leta, vendar
z izboljšanjem bivalnih pogojev bi zagotovo zmanjšali pojavnost kužnih bolezni.
V prihodnosti lahko še vedno pričakujemo daljši čas oddajanja, ki je potreben, da z
nadgrajenim pristopom, z izboljšano socializacijo in rehabilitacijo omogočimo vrnitev v
družbo čim več psom. Le da program ostane. Zagotovo je lažje oddati pasjega mladiča, kot
starejšega psa, vendar z zaostrovanjem zakonodaje dolgoročno lahko pričakujemo vedno
manj zapuščenih neželenih mladičev.
Mlajši od pol leta predstavljajo kar 60% vseh oddanih psov, kar je kar deset odstotnih točk
več kot prejšnja leta. Za štiri odstotne točke je več tudi mladičev starih od pol do enega leta.
Delež je le relativno večji, absolutno število pa se zmanjšuje.
Stran 58
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf 42: starostno razmerje oddanih psov v %, primerjalno med leti 2010 do 2012
Odraslih psov in starih psov skupaj je le še četrtina. Razlog je zagotovo vedno bolje urejeno
lastništvo. Ker je označitev obvezna že od leta 2003, je večina odraslih psov že označenih,
mladiči pa ne. V letu 2011 je po težkih pričakovanjih bilo uvedeno obvezno čipiranje pasjih
mladičev še v leglu oziroma ob prvem obisku veterinarja - ob prvem cepljenju pri starosti
sedem tednov. Žal pa je odziv na ta ukrep, kot že prej opisano skrajno nepričakovan in sicer,
da se je relativno precej povečal sprejem pasjih mladičev mlajših od 7 tednov.
Čeprav zakonodaja zahteva preprečevanje rojstev neželenih mladičev je za neodgovorne
lastnike veliko lažje neželene mladiče zavreči, pa četudi še sesne. Zato je zelo pomembno
skrbnike psov še naprej osveščati o problematiki neželenih mlačev, kršitelje pa tudi
sankcionirati. V zavetišču smo vse primere ugotovljenih neodgovornih skrbnikov prijavili
pristojnim inštitucijam in v okviru svojih zmožnosti pomagali pri izpeljavi postopkov. Od
ugotovljenih lastnikov smo terjali tudi pokritje vseh nastalih stroškov zavetišča.
Graf 43: spolno razmerje oddanih psov glede na starost v letu 2012
Stran 59
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Zelo zanimivo je, da med oddanimi mladiči do pol leta starosti prevladujejo samičke (58%),
kar nekoliko odstopa od povprečja prejšnjih let, ko je bilo razmerje v tej skupini dokaj
uravnovešeno. Ta predpostavka bolj drži v drugi starostni skupini, kjer je skoraj izenačeno
razmerje podobno prejšnjemu letu.
V skupini odraslih psov se podobnost s prejšnjim letom nadaljuje in sicer samci predstavljajo
skoraj dve tretjini oddanih psov iz te skupine. Med redkimi starejšimi psi pa se za razliko od
prejšnjega leta pojavi tudi kakšna samica.
Posledično je razmerje med spoloma pri oddanih psih skoraj povsem izenačeno in odstopa
od razmerja preteklih let.
Graf št. 44: spolno razmerje oddanih in vrnjenih psov v letih 2011 in 2012
Kljub temu, da je razmerje med spoloma pri oddanih psih skoraj izenačeno lahko govorimo,
da so samci pogosteje sprejeti v zavetišče. Večina (73%) lastniku vrnjenih psov je namreč
samcev, celo večji delež (7 odstotnih točk) kot v letu 2011. Toliko več samcev je verjetno
zaradi njihove narave. Namreč spolno zreli samci so veliko bolj samosvoji, težje vodljivi in
večinoma manj navezani na skrbnika še posebno, če gre za čas gonitve. Takrat hormoni
opravijo svoje in psi radi pobegnejo. Velika večina pobeglih samcev namreč ni kastrirana,
oziroma je kastriran le kakšen.
Ugotovljeno je le potrditev več, da je kastracija pri samcih še kako smiselna. S kastracijo
samcev se močno zmanjša želja, potreba po gonitvi in s tem tudi verjetnost pobega. Kljub
temu uspešna oddaja samcev iz zavetišča pa potrditev, da vedno več skrbnikov to sprejema
oziroma postaja vse bolj zaželeno. Vse več občanov se odloča za posvojitev psa iz
zavetiššča prav z razlogom, ker je povsem ''servisiran'', kar odtehta sicer precejšnje stroške
pri veterinarju in še kje. To pa je v trenutni situaciji še kako dobrodošlo.
Dodatno pa se zmanjša tudi tveganje za poškodbe zaradi prometnih nesreč, ugrizov drugih
psov, kar dodatno privarčuje vsaj stroške, če ne celo življenja. Ne nazadnje pa psu prihrani
nepotrebne bolečine in trpljenje.
Stran 60
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf 45: primerjava deleža izgub v letih od ustanovitve 2002 do konec leta 2012
Delež izgub se od začetnih 5% v letu 2002 hitro dvigoval in v letu 2004 dosegel plato 11%, ki
se je obdržal še nadaljni dve leti, do leta 2006. Leta 2007 je sledil padec. Negativni trend se
je nadaljeval do leta 2009. V letu 2010 je delež izgub spet nekoliko zrastel, a v letu 2011
dosegel najnižjo raven 2%. V letu 2012 je delež izgub spet nekoliko zrastel, vendar ostaja
znotraj povprečja zadnjih štirih let. Menimo, da smo dosegli plato, saj rezultat povsem brez
izgub ni realen. Namreč, če ne drugega bodo psi umirali od starosti.
Graf 46: razlogi za evtanazijo v letu 2012
Stran 61
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
V letu 2012 izgube predstavljajo pet poginov in sedem evtanazij. Enemu psu (Gal) žal nismo
mogli več pomagati kljub hitri intervenciji, saj je zaradi hudih poškodb (prometne nesreče)
poginil že med prevozom. Ob nudenju prve veterinarske pomoči v dežurni ambulanti BUBA
je poginil tudi starejši pes Blackie, ki je bil v zelo slabem splošnem stanju.
V zavetišču je nenadoma poginil tudi Daddy, star pes neznanega lastnika, ki je bil sicer
preveč rejen in slabšega zdravstvenega stanja. Vzrok je verjetno odpoved srca. Iz enakega
vzroka je poginil tudi Ron star pes v tipu am. Stafford, ki je imel kronične težave s kožo in
prebavne motnje. Poginil je čez noč, ne da bi pred tem kazal kakšne posebne klinične znake.
Zaradi odpovedi srca je poginila tudi psička Koda.
Zaradi bolezni smo uspavali pet psov:
- Tarzan je bil uspavan zaradi nevroloških težav (lumbosakralna stenoza) in hudih
posledičnih bolečin. Težave so Tarzanu močno zmanjšale kvaliteto življenja in
povzročale vedno hujše trpljenje.
- Uspavan je bil tudi Herby – star pes, ki je bil od starosti že precej splošna prizadet,
saj je bolehal tudi zaradi nevroloških težav. Najhujši udarec pa je zadal tumor na
vranici.
- Iz podobnega razloga je bil uspavan tudi Filip, starejši pes, ki je imel tumorje na
cirkumanalnih žlezah.
- Zaradi hujše kronične prizadetosti smo uspavali tudi Šicuja. Šicu je trpel s kroničnim
gnojnim vnetjem kože, ki smo ga po prvih mesecih zdravljenja uspeli izboljševati.
Potem se je stanje ponovno hudo poslabšalo. Prišlo je do odpovedovanja ledvic in
preprečili smo sicer neizogibno trpeče umiranje.
- Psa po imenu Bolt, starega aljaškega malamuta smo uspavali zaradi zelo hude
poškodbe - zlomljene hrbtenice.
Zaradi agresije smo uspavali le dva psa, enako kot prejšnje leto:
-
-
V prvem primeru je šlo za pasjega mladiča Brina, ob sprejemu starega 3 mesece.
Sprejeli smo ga skupaj s še enim bratcem in sestrico. Vsi mladiči so bili povsem
nesocializirani. Z rehabilitacijo smo bili uspešni pri bratcu in sestrici. Pri Brinu pa je ob
začetnem sicer počasnem napredku po treh mesecih stanje ponovno brez razloga
poslabšalo. Verjetno se je z obdobjem adolescence prirojena visoka stopnja
agresivnosti stopnjevala. Postal je agresiven do drugih psov, do obiskovalcev in
nazadnje je ogrožal tudi varnost oskrbnikov.
V drugem primeru smo uspavali nevarnega psa (Majk) po odločbi veterinarske
inšpekcije. Pes je bil zaradi agresivnega vedenja odvzet in v Zavetišču smo poskusili
z rehabilitacijo. Žal se vedenje ni izboljšalo, temveč je Majk postal avto-destruktiven in
kazal posesivno vedenje do vseh predmetov v okolici, tudi sten.
V kolikor ne bi obdržali dodatnega strokovnega kadra vodje treninga psov in posledičnega
uspeha pri rehabilitaciji neželenega vedenja, bi število evtanazij psov s tega naslova bilo
zagotovo nekajkrat višje. Tako pa smo tem psom omogočili uspešno posvojitev ter novo
življenje v skrbni in odgovorni družini.
Ker je v večini primerov šlo za samce, verjamemo, da je nekaj zagotovo pripomogla tudi
kastracija. Ne le da bi preprečili rojstvo neželenih mladičev, temveč da bi tudi preprečili vse
sitnosti pogojene s spolnimi hormoni, kot so uhajanje in potepanje, pretepanje samcev med
sabo, neželeno vedenje in zdravstvene težave se vse pse praviloma kastrira in psice
sterilizira.
Stran 62
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
Graf 47: posegi na psih primerjalno po letih
V letu 2012 smo opravili 47 sterilizacij in 71 kastracij, kar je precej manj, kot v letu 2011.
Tako kot pretekla leta, smo tudi letos kastrirali ali sterilizirali vse sprejete zapuščene pse. V
letu 2012 ni bilo nobene izjeme. Nizko število posegov je posledica nizkega števila sprejetih
zapuščenih psov. Pri nekaterih – predvsem pri psicah pa je poseg bil že opravljen. Vse več
kastriranih/steriliziranih psov je pokazatelj vse večje ozaveščenosti družbe.
Opravili smo tudi nekaj drugih, ne rutinskih operativnih posegov in sicer operativno odstranili
dva tumorja, sanirali tri popkovne kile, pri štirih psi odstranili slednike, pri enemu pa delno
amputirali odmrlo uho ter pri enemu kirurško sanirali večji absces.
V pogodbeni ambulanti BUBA d.o.o. so opravili eno amputacijo tačke odstranili dva večja
tumorja, kirurško sanirali cisto na prostati psa in pri enemu psu izvedli težji stomatološki
poseg.
Stran 63
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
3.6.3. OSKRBA DRUGIH HIŠNIH ŽIVALI
V letu 2012 smo v Zavetišče sprejeli ter oskrbeli tudi druge hišne živali in sicer:
 en MORSKI PRAŠIČEK (oddan novemu skrbniku)
 en KUNC (oddan novemu skrbniku)
 dve NIMFE (1 oddana, ena vrnjena lastniku)
 pet SKOBČEVK (4 oddane, ena žal poginila ob sprejemu v zavetišče)
 KANARČEK (oddan novemu skrbniku)
Sprejetih hišnih živali bi bilo še več, vendar drugih hišnih živali znanega lastnika nismo
sprejemali temveč z oglaševanjem na naši spletni strani in oglasni deski zavetišča pomagali
pri iskanju novega lastnika.
Prostoživečih – divjih živali nismo sprejemali. Vse najditelje smo napotili na Zatočišče za
prostoživeče živali. Izjema je bi lisičji mladič, za katerega so najditelji menili, da je zapuščen
pasji mladič. Lisičji mladič je bil takoj predan pristojni lovski družini.
Graf 48: število sprejetih drugih hišnih živali v letih od 2008 do 2012
V letu 2012 smo sprejeli enako število drugih hišnih živali kot v letu 2011. Ker zavetišče ne
razpolaga s primernimi prostori smo večino sprejetih drugih hišnih živali nameščali v začasno
oskrbo, če lastnika ni bilo mogoče takoj najti ali če se ni javil sploh. Ob iskanju lastnikov smo
si pomagali tudi s Facebook-om in v nekaj primerih celo bili uspešni. Ostale živali smo brez
večjih težav oddali novim skrbnikom.
Stran 64
Poslovno poročilo 2012; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
ZOO LJUBLJANA
Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča in sodelavci
Strokovni pregled: Marjan Kastelic, Barbara Mihelič, mag. Zdenka Ban Fischinger
4. ZAKLJUČEK
Leto 2012 kljub negativni letni bilanci ocenjujemo kot uspešno glede na dane okoliščine.
Plan smo na pomembnih postavkah dosegli, marsikje celo presegli. Dosegli smo tudi
pomembne korake naprej k uresničitvi gradnje novega zavetišča oziroma k ureditvi pogojev v
zavetišču tako, da bodo omogočali boljšo oskrbo zapuščenih živali, zagotovili boljšo varnost
za živali, ljudi in okolje ter povečali kapacitete za mačke. Z izboljšano gradnjo bi zmanjšali
visoke stroške vzdrževanja, z manjšo možnostjo širjenja bolezni porabili manj zdravil,
razkužil in drugih povezanih stroškov ter tako prihranili vse preveč potrebna sredstva.
Prihranjena sredstva bi lahko namenili za živali, predvsem za socializacijo in vzgojo psov z
določenim neželenim vedenjem. Tako bi zagotovo skrajšali čas bivanja v Zavetišču in
ponovno prihranili oziroma sprostili mesta za druge zapuščene živali. Ne glede na vse se
bomo še naprej trudili pri svojih najboljših močeh za dobrobit živali in preko oskrbe
zapuščenih živali v dobrobit celotne družbe.
Stran 65