7. september 2011
Švicarski frank
TEMA MESECA
September 2011
Gibanje vrednosti enote premoţenja
podsklada
Perspektiva:
Special
Opportunities v obdobju 31.8.2010 do
31.8.2011.
6,5
+1,04 %
6
5,5
5
4,5
4
31.08.2010
30.11.2010
28.02.2011
31.05.2011
31.08.2011
Perspektiva: SpecialOpportunities
Perspektiva:
SpecialOpportunities
je
vzajemni sklad fleksibilne strukture naloţb, ki
izkorišča raznovrstne naloţbene priloţnosti
na globalnih kapitalskih trgih. Naloţbena
struktura sklada se prilagaja vsakokratnim
razmeram na globalnih kapitalskih trgih.
Med drugim sklad nalaga sredstva na trge z
visoko gospodarsko rastjo, kjer se
pričakujejo nadpovprečne donosnosti. Sklad
je primeren za izkušene vlagatelje, saj lahko
prinaša večje nihanje vrednosti enote
premoţenja.
Nekaj pomembnejših podatkov o Švici
Velikost (v km2)
Št. prebivalcev (2010)
Valuta (švicarski frank)
BDP 2010 (v mrd $)
BDP na prebivalca 2010 (v $)
Brezposelnost - julij 2011 (v %)
Inflacija – avgust 2011
Trgovinska bilanca - julij 2011
(mrd $)
FDI 2010 (mrd $)
Proračunski preseţek 2010 (v %
BDP)
Izvoz – julij 2011 (v mrd $)
Uvoz
Ključna obrestna mera (v %)
41.285
7.798.670
CHF
494,2
63.294
3,0
0,2
3,59
576,2
0,4
21,13
17,55
0,0 – 0,25
Vir: Bloomberg, Swiss federal statistical office, lastni izračuni
Donos švicarskega franka
1 dan
1 teden
1 mesec
6 mesecev
Letos
1 leto
3 leta
5 let
EURCHF
USDCHF
2,1%
1,3%
0,5%
-0,3%
-1,6%
-1,5%
12,8%
16,7%
10,3%
17,6%
14,7%
27,7%
41,9%
38,5%
39,2%
54,8%
Vir: Bloomberg, lastni izračuni
Stran 1
Varno pribeţališče?
Številni vlagatelji uvrščajo frank med tradicionalno varne naloţbe (kot
npr. zlato), predvsem zaradi stabilnosti švicarskega gospodarstva ter
urejenih javnih financ. Švica v mednarodnih krogih slovi po svoji
zgodovinski politični in vojaški nevtralnosti, ki je bila vzpostavljena ţe
leta 1815 na Dunajskem kongresu, prav tako pa ni sodelovala ne v
prvi ne v drugi svetovni vojni. Leta 2002 je Švica po dolgem času
vstopila v zvezo OZN. Kljub svoji nevtralnosti pa je izredno vpeta v
mednarodno dogajanje, saj imajo v njej sedeţe številne mednarodne
organizacije, prav tako je švicarsko gospodarstvo izredno izvozno
usmerjeno (odprto gospodarstvo z nizkimi uvoznimi davki ter z
uvoznimi kvotami le na kmetijske izdelke).
Švicarsko gospodarstvo
Švica je v svetu poznana po turizmu ter kot domovina čokolade, sira, ur,
bančnih trezorjev. Je drţava z moderno trţno ekonomijo, nizko
brezposelnostjo, kvalificirano delovno silo, BDP/prebivalca pa je med
najvišjimi na svetu. Zaradi pomanjkanja naravnih bogastev je Švica svoj
gospodarski razvoj gradila na visokokvalificirani delovni sili, tehnološkem
znanju ter razvoju storitev (glavne panoge so mikrotehnologija, »hightech«
proizvodi, biotehnologija, farmacija, bančništvo ter zavarovalništvo). Večina
prebivalstva je zaposlena v storitvenem sektorju, predvsem v majhnih in
srednje velikih podjetjih, ki predstavljajo hrbtenico švicarskega gospodarstva
(več kot 99 % podjetij ima manj kot 250 zaposlenih). Veliko pozornosti
namenjajo tudi varovanju okolja, predvsem na področju energije ter
transporta.
Švica in finančna kriza
Svetovna finančna kriza je, tako kot večino svetovnih gospodarstev, pahnila
v recesijo tudi švicarsko gospodarstvo (v letu 2009 1,9 % upad BDP-ja).
Glavni problem je predstavljalo slabo povpraševanje po švicarskem izvozu
ter izredno velike izgube v bančnem sektorju (večina največjih bank je bila
primorana sprejeti drţavno pomoč). Centralna banka se je odzvala s
politiko ničelne ključne obrestne mere, z namenom spodbuditi gospodarstvo
ter preprečiti apreciacijo franka. Omenjeni ukrepi so prinesli ţelene rezultate
in švicarsko gospodarstvo je v letu 2010 doseglo 2,7 % rast BDP-ja. Tudi v
prvi polovici leta 2011 je stopnja gospodarske rasti še vedno dokaj visoka
in znaša 2,45 %.
Med finančno krizo so se začeli vršiti tudi številni pritiski s strani EU, ZDA ter
nekaterih mednarodnih institucij glede predpisov o bančni tajnosti (moţne
davčne utaje), kar bi lahko imelo negativne posledice za finančno industrijo.
Švicarska vlada je od takrat z več drţavami podpisala sporazume o
izogibanju dvojnega obdavčenja ter začela s prilagoditvami svojih predpisov
OECD standardom.
Švicarski frank
Na mednarodnih kapitalskih trgih velja švicarski frank za tradicionalno
varno naloţbo, v katero se zatečejo vlagatelji v primeru negotovih razmer
(kot npr. zlato). To je predvsem posledica stabilnosti švicarskega
gospodarstva ter zdravih in urejenih javnih financ (ustvarjen proračunski
preseţek vse od leta 2004, javni dolg znaša okoli 39 % BDP-ja v letu 2010).
Švicarski frank
Od začetka finančne krize (propad investicijske banke Lehman Brothers) je švicarski frank pridobil v primerjavi z večino
pomembnejših svetovnih valut. V primerjavi z evrom je pridobil kar 41,9 %, glede na ameriški dolar pa 38,5 % (1.9.2008
do 1.9.2011). Samo v letošnjem letu je v primerjavi z evrom pridobil 10,3 % ter v primerjavi z ameriškim dolarjem 17,6
%. Med glavne razloge za tako skokovito rast švicarskega franka lahko štejemo povečevanje negotovosti okrog evropske
dolţniške krize, saj ima večje število evropskih drţav probleme z visokimi javnimi dolgovi, proračunskimi primanjkljaji ter s
počasnim sprejemanjem varčevalnih
reform. Pojavlja se tudi moţnost
prestrukturiranja grškega dolga. V
ZDA lahko med glavne razloge
uvrstimo nesoglasja glede fiskalne
politike med političnima strankama,
počasno okrevanje gospodarstva ter
posledično zelo ohlapno monetarno
politiko centralne banke (FED).
Izredna rast franka posledično
povzroča vse več teţav za švicarsko
gospodarstvo, saj močan frank
pomeni draţji izvoz, ki je eden od
glavnih generatorjev gospodarske
rasti. Negativen vpliv ima tudi na
turizem (prav tako pomemben del
BDP-ja). V švicarski centralni banki
Vir: Bloomberg, lastni izračuni
(SNB) so tako pripravili več različnih ukrepov, s katerimi bodo poizkušali zaustaviti rast franka. Prva ukrepa SNB sta bila
povečanje novega denarja v obtoku (v mesecu avgustu je na trg plasirala nove franke) ter zniţanje medbančne obrestne
mere na raven med 0 in 0,25 %, kar je skupaj z nekoliko večjim optimizmom na kapitalskih trgih (vlagatelji selijo sredstva
iz varnih naloţb v bolj tvegane) ter z napovedjo dodatnih ukrepov SNB (vezava franka na evro, ipd.) pripomoglo k
manjšemu obratu trenda. Neuspeh pri iskanju dogovora glede varčevalnih ukrepov v Grčiji (med predstavniki grške vlade
in MDS-ja), krčenje ukrepov za zajezitev dolga v Italiji, moţnost zavrnitve nove pomoči Grčiji s strani nemškega
parlamenta ter moţnost niţanja ključne obrestne mere s strani ECB so povzročile ponovno rast franka proti evru. Zadnji
ukrep s katerim bi SNB lahko zajezil apreciacijo franka je določitev minimalnega tečaja za švicarsko valuto pri 1,20 franka
za en evro.
Zadolţevanje v švicarskih frankih
V Sloveniji je v švicarskih frankih sklenjenih za dobro milijardo evrov stanovanjskih posojil (februar 2011, Banka Slovenije).
Zaradi precejšnje rasti švicarskega franka v primerjavi z evrom, so se vrednosti obrokov posojilojemalcev, ki so se odločili,
da se zadolţijo v frankih, močno povečali. Še večje teţave so se pojavile na Madţarskem in na Hrvaškem (večje število
prebivalcev zadolţenih v frankih, večja apreciacija franka nasproti domačim valutam), kar je povzročilo prebivalstvu velike
teţave tako, da so morale posredovati celo vlade (zamrznitev tečajev za odplačevanje kreditov).
Ugotovitve
Kako se bo gibala vrednost franka v prihodnje je teţko napovedati, saj je to odvisno od več dejavnikov. Veliko bo odvisno
od uspešnosti reševanja dolţniške krize v drţavah monetarne unije (predvsem v Grčiji), zlasti s sprejetjem in doslednim
izvajanjem varčevalnih ukrepov. Nekoliko manjši vpliv predstavljajo različne politike centralnih bank (med ECB in SNB),
saj se v letošnjem letu ne pričakuje večjih sprememb (obstaja moţnost niţanja ključne obrestne mere s strani ECB, kar bo
še dodaten pritisk na rast vrednosti franka). Ob nadaljnji apreciaciji franka lahko pričakujemo nove ukrepe SNB v smeri
niţanja vrednosti franka.
PERSPEKTIVA DZU,
DRUŢBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH
SKLADOV, d.o.o.
Dunajska cesta 156
1000 Ljubljana, Slovenija
T: +386 1 56 87 211
F: +386 1 56 89 151
Stran 2
DONOSI
Podatki o donosu vzajemnega sklada Perspektiva: SpecialOpportunities se nanašajo na obdobje od 31.8.2010 do 31.8.2011.
Najvišji vstopni stroški znašajo 3%. Izstopnih stroškov ni. Omenjeni stroški znižujejo prikazan donos. Donosi, doseženi v
preteklosti, ne zagotavljajo donosov v prihodnosti.
OCENA TVEGANOSTI VZAJEMNEGA SKLADA
Družba za upravljanje ocenjuje, da se Perspektiva: SpecialOpportunities v kategoriji vseh vzajemnih skladov uvršča med
nadpovprečno tvegane (razred tveganja 10; razred tveganja 1 pomeni nizko tvegan vzajemni sklad, razred tveganja 10 pa visoko
tvegan vzajemni sklad), oziroma v kategoriji delniških skladov med nadpovprečno tvegane (razpon razredov tveganja delniških
skladov obsega razrede tveganja od 6 do 10).
PODROBNEJŠI PODATKI
Podrobnejši podatki so razvidni iz prospekta oz. izvlečka prospekta ter zadnjega objavljenega letnega oz. polletnega poročila,
ki so brezplačno na voljo na sedežu družbe Perspektiva DZU, d.o.o., Dunajska 156, Ljubljana, na vseh vpisnih mestih in na
spletni strani www.perspektiva.si. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja so objavljeni v časopisih Delo, Dnevnik,
Finance in Večer.