6. oktober 2010 Potrošne dobrine TEMA MESECA oktober Gibanje vrednosti enote premoţenja vzajemnega sklada Perspektiva: WorldStox od 30. 09. 2009 do 30. 9. 2010 Sprememba potrošniških navad prebivalstva Potrošne dobrine poleg sektorjev industrija, materiali in surovine ter energija zaradi močne povezave med stopnjo gospodarske aktivnosti in poslovnimi rezultati podjetij, iz sektora, uvrščamo med ciklične panoge. V sektor potrošnih dobrin uvrščamo podjetja, katerih proizvodi in storitve niso bistveni za vsakdanje ţivljenje, za nakupe pa se ne odločamo na dnevni ravni. Celotna trţna kapitalizacija podjetij iz sektorja znaša skoraj 10 odstotkov celotne trţne kapitalizacije svetovnega delniškega indeksa MSCI World (deleţ se spreminja glede na stanje gospodarstva). Relativno vrednotenje Perspektiva: WorldStox Svetovni delniški trgi ponujajo investitorjem široke moţnosti za doseganje donosov ter izkoriščanje prednosti, ki jih prinaša široka geografska razpršitev naloţb. Z naloţbo v globalni delniški sklad investitorji niso odvisni le od razmer na posameznem kapitalskem trgu, ampak so deleţni donosov, ki so odraz gibanj na vseh najpomembnejših svetovnih trgih. Gonilna sila teh donosov je svetovna gospodarska rast, ki jo lahko v določenem obdobju preteţno ustvarjajo najrazvitejše gospodarske regije, drugič pa novi, porajajoči se trgi. Primer vzajemnega sklada, ki brez geografske omejitve nalaga sredstva v sektor potrošne dobrine je Perspektiva: WorldStox. Tabela 1: Relativno vrednotenje sektorja potrošne dobrine v primerjavi s svetovnim delniškim indeksom MSCI World na dan 30. 9. 2010. P/ E premija P/CF premija Dividendna premija (diskont)* (diskont)* donosnost (diskont)* trenutno 19,9 27% 6,42 (-11%) 1,69 (-35%) prihodnje leto 13,7 18% 7,42 5% 2,06 (-29%) Mediana 2 leti 28,3 59% 6,42 (-4%) 2,57 (-10%) Mediana 5 let 19,6 21% 7,86 (-18%) 1,87 (-28%) Mediana 10 let 21,7 21% 7,81 (-18%) 1,55 (-32%) *glede na svetovni delniški indeks MSCI World; Vir: Bloomberg Za relativno vrednotenje smo uporabili dva enostavna kazalnika. Cena, ki so jo vlagatelji trenutno pripravljeni plačati za enoto dobička je na ravni pet in desetletne mediane, vendar je premija glede na svetovni delniški indeks trenutno višja, kot je bila v preteklosti. Razlog je v višji pričakovani rasti dobička na delnico v primerjavi z rastjo dobička na delnico svetovnega delniškega indeksa, ki premijo zniţa pod dolgoročno vrednost. Zaskrbljujoče je poslabšanje prihodnjega denarnega toka podjetij, zaradi česar bo enota denarnega toka na delnico draţja kot sedaj in v primerjavi z mediano zadnjih dveh let. Tabela 2: Relativno vrednotenje industrij znotraj sektorja potrošne dobrine na dan 30. 9. 2010 ______________________________________ Razlaga kazalnikov vrednotenja Niţje vrednosti kazalnika praviloma pomenijo ugodnejše relativno vrednotenje P/E : razmerje med vrednostjo delnice na trgu in dobičkom na delnico. P/E Nxt. Y.: razmerje med vrednostjo delnice na trgu in dobičkom na delnico v prihodnjem letu. P/CF: razmerje med vrednostjo delnice na trgu in denarnim tokom na delnico. L/T Growth: pričakovana letna rasti dobička iz poslovanja v prihodnjih petih letih. PEG: razmerje med količnikom P/E in pričakovano rastjo dobička na delnico v prihodnjem letu. Stran 1 P/E Av tomobili in komponente Avtomobilske komponente Avtomobili P otrošniške trajne dobrine in oblačila Gospodinjske trajne dobrine Oprema in proizvodi za prosti čas Tekstil, oblačila in luksuzne dobrine P otrošniške storitv e Hoteli, restavracije in prosti čas Diverzificirane potrošniške storitve Mediji Trgov ina Distributerji Internetna in kataloška prodaja Veleblagovnice Specializorana trgovina Vir: Bloomberg 14,9 13,8 15,2 21,6 23,7 18,2 20,3 18,2 18,6 9,1 14,4 20,2 26,0 39,8 18,2 16,0 P/E Nxt Y. L/T Growth 10,6 10,9 10,4 16,8 15,8 15,5 17,8 15,8 16,1 8,5 12,5 17,0 20,7 31,4 15,4 14,0 33,8 24,1 36,5 14,5 22,5 -28,4 13,6 10,9 10,9 11,3 11,5 14,4 20,8 23,8 10,2 13,9 PEG 0,6 0,8 0,5 1,8 2,0 1,7 1,6 1,7 1,7 0,8 2,0 1,3 1,3 2,0 1,4 1,2 Potrošne dobrine Opis relativnih kazalnikov vrednotenja Iz tabele 2 je razvidno, da je pričakovana rast dobička na delnico v prihodnjem letu najvišja v avtomobilski industriji (skoraj 50 %- padec kazalnika PE iz 15,2 na 10,4). Poleg tega je najvišja tudi dolgoročna pričakovana rast dobička iz poslovanja (L/T Growth), kazalnik PEG pa je precej manjši od 1, zaradi česar industrija trenutno ni precenjena. V industriji oprema in proizvodi za prosti čas je pričakovani dobiček iz poslovanja zaradi predvidenega slabega poslovanja enega podjetja negativen (pri izračunu smo uporabili tehtano povprečje glede na trţno kapitalizacijo podjetja v industriji). Zanimiva je tudi industrija trajne dobrine za dom (zabavna elektronika, gospodinjski aparati in pripomočki), kjer je pričakovano povečanje dobička na delnico v prihodnjem letu relativno visoko, dolgoročna rast poslovanja pa je nadpovprečna. Vrednost kazalnika PEG pa nakazuje trenutno precenjenost. Pomemben gospodarski indikator sep 10 sep 09 mar 10 mar 09 sep 08 mar 08 sep 07 sep 06 mar 07 mar 06 sep 05 mar 05 sep 04 mar 04 sep 03 mar 03 sep 02 mar 02 sep 01 mar 01 sep 00 Stopnja brezposelnosti (v %) indeks potrošne dobrine Med stopnjo brezposelnosti in povpraševanjem po potrošnih dobrinah obstaja negativna korelacija, saj se povpraševanje v času visoke brezposelnosti izrazito zmanjša, v času visoke zaposlenosti pa poveča - sprememba v stopnji brezposelnosti lahko sledi šele z nekajmesečnim zamikom. Razlog pripisujemo 45 11 dejstvu, da 10 povpraševanje po potrošnih dobrinah ni 9 odvisno samo od 35 8 posameznikove finančne 7 sposobnosti, ampak tudi od njegove 6 25 pripravljenosti do 5 nakupa. Ta se v času 4 večje verjetnosti izgube sluţbe lahko prestavi v 15 3 prihodnost oziroma skrči na nakupe najnujnejših trajnih dobrin. Vir: Bloomberg Potrošniške navade Znotraj sektorja potrošne dobrine v določenih fazah gospodarske aktivnosti prihaja do spremembe potrošniških navad ljudje pogoste obiske restavracij zamenjajo z restavracijami s hitro prehrano, obiske kina pa nadomestijo z izposojo DVD filmov, itd. Na sliki je prikazano gibanje stopnje brezposelnosti in indeksa potrošnih dobrin v ZDA v zadnjih desetih letih. V zadnjem letu in pol je v ZDA prišlo do izrazitega povečanja indeksa, vendar se brezposelnost iz rekordnih vrednosti izpred leta dni ni bistveno zmanjšala, kar je nujen pogoj za dolgoročno agregatno rast povpraševanja po potrošnih dobrinah – podjetja so z racionalizacijo poslovanja v času gospodarske krize uspela povečati dobičkonosnost (posledično se je povečala stopnja brezposelnosti). Glede na trenutno predvideno dinamiko zniţevanja brezposelnosti, agregatna sprememba povpraševanja po potrošnih dobrinah v prihodnje ne bo tako izrazita, saj brezposelni ljudje ne kupujejo nepremičnin, novih avtomobilov in hodijo na počitnice. Še vedno pa bo prihajalo do spremembe potrošniških navad, ki bodo vplivale na dinamiko znotraj posamezne industrije. PERSPEKTIVA DZU, DRUŢBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV, d.o.o. Dunajska cesta 156 1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 1 56 87 211 F: +386 1 56 89 151 Splet: www.perspektiva.si Stran 2 DONOSI Podatki o donosnosti vzajemnega sklada Perspektiva: WorldStox se nanašajo na obdobje od 30.09.2009 do 30.09.2010. Najvišji vstopni stroški znašajo 3%. Izstopnih stroškov ni. Omenjeni stroški znižujejo prikazan donos. Donosi, doseženi v preteklosti, ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. OCENA TVEGANOSTI VZAJEMNEGA SKLADA Družba za upravljanje ocenjuje, da se Perspektiva: WorldStox v kategoriji vseh vzajemnih skladov uvršča med nadpovprečno tvegane (razred tveganja 7; razred tveganja 1 pomeni nizko tvegan vzajemni sklad, razred tveganja 10 pa visoko tvegan vzajemni sklad), oziroma v kategoriji delniških skladov med podpovprečno tvegane (razpon razredov tveganja delniških skladov obsega razrede tveganja od 6 do 10). PODROBNEJŠI PODATKI so razvidni iz prospekta oz. izvlečka prospekta ter zadnjega objavljenega letnega oz. polletnega poročila, ki so brezplačno na voljo na sedežu družbe Perspektiva DZU, d.o.o., Dunajska 156, Ljubljana, na vseh vpisnih mestih in na spletni strani www.perspektiva.si. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja so objavljeni v časopisih Delo, Dnevnik, Finance in Večer.