12. april 2011 TEMA MESECA Makroekonomski dejavniki april 2011 Gibanje vrednosti enote premoženja podsklada Perspektiva: Special Opportunities od 31.3.2010 do 31.3.2011 6,1 5,02% 5,9 5,7 5,5 5,3 5,1 4,9 4,7 4,5 mar.2010 jun.2010 sep.2010 dec.2010 mar.2011 Perspektiva: SpecialOpportunities Perspektiva: SpecialOpportunities je vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, ki izkorišča raznovrstne naložbene priložnosti na globalnih kapitalskih trgih. Naložbena struktura sklada se prilagaja vsakokratnim razmeram na globalnih kapitalskih trgih. Med drugim sklad nalaga sredstva na trge z visoko gospodarsko rastjo, kjer se pričakujejo nadpovprečne donosnosti. Sklad je primeren za izkušene vlagatelje, saj lahko prinaša večje nihanje vrednosti enote premoženja. ______________________________________ Nekateri pojmi: Stagflacija – ekonomsko okolje, v katerem gospodarstvo beleži negativno gospodarsko rast in hkrati rast splošne ravni cen izdelkov in storitev Inflacija povpraševanja - cene rastejo, ko ponudba ne more slediti povečanju povpraševanja po dobrinah. Takšna inflacija navadno nastane v obdobju ekonomske ekspanzije, ko razpoložljiv dohodek prebivalstva raste. Stroškovna inflacija - cene rastejo, ko izredni dogodki (naravne nesreče, vojne, špekulacije na trgih) vplivajo na zmanjšanje obsega ponudbe dobrin, povpraševanje pa se ne zmanjša dovolj hitro oziroma se ne more zmanjšati na željeno raven (gorivo, sladkor, žito). Bruto domači proizvod - (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu. Upoštevamo končne proizvode, ki niso namenjeni nadaljnji obdelavi. S tem se izognemo dvojnemu štetju in upoštevamo le dodano vrednost. Stran 1 Analitično orodje preučevanja gospodarstva V preteklih dveh letih so svetovni kapitalski trgi beležili močno okrevanje predvsem na podlagi odličnih poslovnih rezultatov podjetij. Okrevanje razvitih gospodarstev pa počasi preusmerja pozornost vlagateljev na posamezne makroekonomske kategorije, ki v prihodnjih obdobjih utegnejo pomembneje vplivati na gibanje cen, tako na delniških kot tudi na obvezniških trgih. Inflacija, stopnja brezposelnosti, rast industrijske proizvodnje in zadolženost so dejavniki, za katere ocenjujemo, da bodo v prihodnjih obdobjih pomembneje vplivali na stopnjo gospodarske rasti. Inflacija Predstavlja stopnjo rasti splošne ravni cen izdelkov in storitev na določenem geografskem območju. To povzroča manjšanje kupne moči denarja, saj za enoto denarja lahko kupimo manj dobrin kot prej. Pravimo, da inflacija znižuje realno vrednost denarja. Teorija uči, da je nizka stopnja inflacije zaželjena, saj to ponavadi pomeni, da rastejo tudi prihodki družb, ki prodajajo dobrine, to pa spodbuja investicije in razvoj novih projektov. Zato imajo centralne banke določeno ciljno stopnjo inflacije, ki je še sprejemljiva za zdravo rast gospodarstva. Inflacijo merimo s pomočjo košarice dobrin, ki je izbrana glede na 5,5 6 4,55 potrebe »tipičnega 4 4 2,6 potrošnika«, ter tako 1,9 2,2 2 izmerimo spremembo cen 0 0 življenjskih potrebščin, ki jih uporabljajo gospodinjstva (CPI consumer price index ). Vir: Konsenz Bloomberg analitikov Cene goriva in hrane imajo pomemben delež v košarici, zato so ponavadi hkrati objavljeni tudi podatki brez teh kategorij, da investitorji lažje ocenijo, koliko so na splošno rast cen vplivale rasti cen energentov in hrane, kjer je povpraševanje neelastično. 10 8 Napoved stopnje inflacije za 2011 (v %) 6,3 9,05 Za uravnavanje stopnje inflacije je zadolžena predvsem centralna banka, saj teorija uči, da je inflacija monetarni fenomen. Z ukrepi določanja višine obrestne mere ter obsega denarnih sredstev v obtoku lahko centralna banka vpliva na možnosti zadolževanja gospodinjstev in podjetij ter s tem na gospodarsko rast. Obseg potrošnje oziroma investicijskih naložb se v primeru visoke inflacije tako lahko zmanjša z višjo ceno zadolževanja, v okolju nizke inflacije pa centralna banka lahko spodbuja potrošnjo in s tem gospodarsko rast tako, da zniža obrestne mere oziroma poveča obseg denarja v obtoku. Trenutno stopnja inflacije počasi raste v celotnem svetovnem gospodarstvu predvsem zaradi visokih cen hrane, energentov in surovin, ki jih povzroča povečano povpraševanje na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Ker je inflacija v razvitih gospodarstvih pravzaprav »uvožena«, lahko dvig obrestnih mer v razvitih gospodarstvih (npr. dvig s strani ECB) pretirano vpliva na ohlajevanje gospodarstva. Makroekonomski dejavniki Brezposelnost Le-ta se meri kot delež brezposelnih oseb glede na celotno število delovno aktivnega prebivalstva. Med delovno aktivno prebivalstvo v skladu s kriteriji ILO (International Labour Organization) sodijo osebe, stare več kot 14 let, (v Sloveniji 15 let) ki obenem niso stare več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo, ter izpolnjujejo splošne zdravstvene pogoje za delo. Delovno aktivno prebivalstvo se deli na zaposlene, samozaposlene (s.p.) in brezposelne, izločeni pa so mladi, ki se šolajo, upokojenci in osebe, ki so obupale nad iskanjem zaposlitve. Brezposelni ne smejo biti v delovnem razmerju, upokojeni, študenti, dijaki, vajenci ali udeleženci izobraževanja brezposelnih oseb, ki nimajo lastnih virov za preživljanje, morajo biti na razpolago za zaposlitev in aktivno iskati zaposlitev. Nizka stopnja brezposelnosti zagotavlja stabilno potrošnjo Stopnja brezposelnosti (v %) prebivalstva in tako prispeva k višji gospodarski rasti. Stopnje brezposelnosti, predvsem v razvitih gospodarstvih, so v obdobju 11,00 krize zabeležile rekordno visoke ravni, v zadnjem času pa nemško, 9,80 francosko ter ameriško gospodarstvo, kot največji svetovni trg, 8,60 Nemčija beležijo rast zaposlovanja. Vseeno analitiki opozarjajo, da bi za 7,40 ZDA konstanten upad stopnje brezposelnosti število novih delovnih mest 6,20 moralo biti višje. Vsekakor pa to dejstvo kaže na okrevanje razvitih 5,00 gospodarstev. 3,80 mar.2000 Vir: Bloomberg jun.2002 avg.2004 okt.2006 jan.2009 mar.2011 Industrijska proizvodnja Le-ta meri spremembe obsega proizvodnje v panogah proizvodnje, gradbeništva, rudarstva in javnih storitev industrijskega sektorja. Čeprav te panoge ne predstavljajo pomembnega deleža pri izračunu gospodarske rasti, so močno občutljive na spremembe obrestnih mer ter potrošnje prebivalstva. Zato je indeks industrijske proizvodnje pomembno orodje za napoved gibanja gospodarske rasti in stopnje inflacije. Rast indeksa zagotovo pomeni nova delovna mesta v prihodnosti, saj je industrijski sektor gonilo ostalih sektorjev gospodarstva. Industrijska produkcija v ZDA se je vrnila na ravni pred krizo, nemška pa se celo nahaja na rekordnih ravneh. Indeks industrijske proizvodnje 113,00 108,00 103,00 98,00 93,00 88,00 Nemčija ZDA 83,00 Vir: Bloomberg Bruto domači proizvod Pričakujemo, da bodo opisani dejavniki v prihodnjem obdobju pomembneje vplivali na rast BDP, saj bo zagon industrije v razvitih gospodarstvih pospešil investicije, ki bodo prinesle dodatno zaposlovanje, nova delovna mesta pa bodo spodbudila domačo potrošnjo. Kategorije za izračun BDP, torej domača potrošnja, investicije ter razlika med izvozom in uvozom, bi se tako okrepile ter izničile negativni učinek državne potrošnje, za katero predvidevamo, da se bo v prihodnjih obdobjih zaradi močno povečanega javnega dolga znižala. Čedalje višji donosi ob izdajah državnih obveznic namreč otežujejo servisiranje proračunskega primanjkljaja, zato čedalje več držav opušča programe pomoči gospodarstvu. Tako fiskalne kot tudi monetarne oblasti ZDA oziroma EMU so prepričane, da glede na dobičke družb gospodarstvo lahko nadaljuje z okrevanjem brez obsežne državne pomoči. PERSPEKTIVA DZU, DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV, d.o.o. Dunajska cesta 156 1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 1 56 87 211 F: +386 1 56 89 151 Stran 2 DONOSI Podatki o donosu podsklada Perspektiva:SpecialOpportunities se nanašajo na obdobje od 31.3.2010 do 31.3.2011. Najvišji vstopni stroški znašajo 3 %. Izstopnih stroškov ni. Omenjeni stroški znižujejo prikazan donos. Donosi, doseženi v preteklosti, ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. OCENA TVEGANOSTI VZAJEMNEGA SKLADA Družba za upravljanje ocenjuje, da se Perspektiva: SpecialOpportunities v kategoriji vseh vzajemnih skladov uvršča med nadpovprečno tvegane (razred tveganja 10; razred tveganja 1 pomeni nizko tvegan vzajemni sklad, razred tveganja 10 pa visoko tvegan vzajemni sklad), oziroma v kategoriji delniških skladov med nadpovprečno tvegane (razpon razredov tveganja delniških skladov obsega razrede tveganja od 6 do 10). PODROBNEJŠI PODATKI so razvidni iz prospekta oz. izvlečka prospekta ter zadnjega objavljenega letnega oz. polletnega poročila, ki so brezplačno na voljo na sedežu družbe Perspektiva DZU, d.o.o., Dunajska 156, Ljubljana, na vseh vpisnih mestih in na spletni strani www.perspektiva.si. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja so objavljeni v časopisih Delo, Dnevnik, Finance in Večer.