1. No category

Trzin, 5.3.2014 Dvorana Marjance Ručigaj
Enostavno vrtnarjenje
Predava:
Predava: gospa Kristina Škrbec
OSNOVNA IN ENOSTAVNA NAČELA ZDRAVEGA VRTA
•Svoj vrt imamo radi in v njem uživamo.
•Pridelamo si čim več različne zelenjave skupaj z začimbnicami in cvetlicami.
•Eksperimentiramo; upoštevamo svoje izkušnje in jih kombiniramo s svojimi
željami.
•Opazujemo naravo in spremljamo vreme.
•Upoštevamo klimatske spremembe (daljša obdobja hladnega in deževnega
ali suhega in vročega vremena), ki vplivajo na slabšo kalitev semen in
slabšo rast rastlin v vrtu.
•Če nam kaj ne uspe, se ne jezimo; posejemo/posadimo kaj drugega. Ne
kompliciramo.
•Radi prisluhnemo drugim ali preberemo kaj novega.
•Imamo vedno zaraščen vrt; le tak je najbolj naraven; tudi plevel NI TAKO
NEZAŽELEN; oz. si privoščimo kontroliran plevel: načrtno posejemo vrtnine,
ki služijo kot plevel: špinača, koriander, boreč, žametnica, cvetlice
enoletnice, ki se same zasejejo (npr. ognjič).
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
OSNOVNA IN ENOSTAVNA NAČELA ZDRAVEGA VRTA
•Skrbimo za rodovitnost tal; redno gnojimo (kompost, hlevski gnoj, kamena moka,
organska gnojila, mineralna gnojila ...), okopavamo, če je potrebno, tla prekrivamo mulčimo (različne vrtnine+začimbnice); VSE KAR ZRASTE NA VRTU IN NE PORABIMO,
PUSTIMO NA VRTU. Zato ker energije ne odnašamo iz z vrta.
•Obožujemo mešane posevke, čeprav imamo težave pri pletju. Dopuščajo neskončno
mnogo kombinacij.
•V vrtu delamo le toliko, kolikor se nam da; nikoli se ne mučimo. Če ne okopljemo danes,
bomo pač jutri.
•Ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev. Ker ni potrebno.
•Bi upoštevali lunin koledar, če bi imeli več časa?
•Če bi imeli več bolezni in škodljivcev na naših rastlinah, bi si pripravili različne brozge. A
jih nimamo. Ne bolezni ne škodljivcev.
•Poleti, če je suša zalivamo oz. namakamo. Najbolje: kapljično namakanje.
•Vedno razmišljamo naprej; le tako si pridelamo vse, kar si želimo in imamo pridelke celo
leto.
•Kompostni kup je nepogrešljiv.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VRTNARSKI KOLEDAR
SETEV v zabojčke, ki jih postavimo na ogrevane
verande ter tople in svetle okenske police v hiši.
S setvijo v zabojčke ali setvene platojčke lahko od februarja
do aprila vzgajamo sadike zelenjave, začimbnic in cvetlic tudi
tisti, ki nimamo toplih oz. hladnih gred in rastlinjakov.
Zabojčke postavimo na svetlo mesto, kjer ni prepiha.
Napolnimo s posebno zemljo za setev in pikiranje, seme
enakomerno razporedimo po površini in ga prekrijemo s tanko
plastjo zemlje. Le semena, ki za kalitev potrebuje svetlobo, ne
prekrijemo (piše na semenskih vrečicah). Po setvi površino
redno škropimo. Ko se med kličnima lističema pokažejo prvi
pravi lističi, pikiramo (skupaj razviti 4 lističi). To pomeni, da te
male rastlinice presadimo v lonce, kjer imajo več prostora za
rast in razvoj. Če želimo cel postopek poenostaviti, sejemo
direktno v šotne lončke (yiffi oz. jifi lončki) in na prosto
presajamo rastlino skupaj z lončkom.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VRTNARSKI KOLEDAR
SETEV NA PROSTO
Zaradi lažjega dela med gredami naredimo potke. Najenostavneje je, če zemljo shodimo. Običajna širina
grede je 1,20 m. Zemlja na gredi mora biti rahla, zračna, dobre strukture, enakomerno vlažna in pognojena.
Na večji površini si naredimo gredice različnih oblik in velikosti. Potrebno je sejati PRAVI ČAS. Predvsem je
čas setve odvisen od vremena. Držimo se preprostega navodila: za kalitev in rast rastline potrebujejo toploto
in vlago. Ne premalo in ne preveč. Seme vsake vrtnine ima posebne zahteve, ki jih moramo upoštevati.
Napake, ki jih napravimo pri setvi, so: sejemo v slabo pripravljeno zemljo, sejemo pregloboko ali preplitvo,
tla so presuha ali prevlažna in ne upoštevamo, da nekatere vrtnine kalijo zelo dolgo (korenček, npr.,
potrebuje za vznik tudi en mesec).
Predlagam, da vedno sejemo v vrste. In seme prekrijemo s tanko plastjo zemlje.
Vedno moramo izbrati pravo gostoto rastlin – medvrstne razdalje. Običajno sejemo na gosto v vrsto in
kasneje vrtnine in cvetlice ustrezno redčimo; gostota je navedena na vrečicah s semeni. Pravilno gostoto pa
poznamo tudi na podlagi izkušenj.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VRTNARSKI KOLEDAR
PRESAJANJE SADIK NA PROSTO
Uro ali dve pred presajanjem na prosto sadike zalijemo. Pravilno
razvite in zdrave sadike presadimo nato na želeno mesto v vrtu.
Če pričakujemo hladen pomladanski zrak, mlade rastlinice
obvezno prekrijemo s kopreno.
PRIDELEK
Pridelke pobiramo v času, ko je zelenjadnica najprimernejša za
uporabo. Običajno ni mogoče vseh uporabiti presnih. Zato so na
voljo različne metode konzerviranja: zmrzovanje, shranjevanje v
zasipnicah, kleteh, vlaganje in sušenje. Za shranjevanje zberimo
le neoporečne vrtnine, brez bolezni, škodljivcev in nagnitih mest.
Pridelek pobiramo ob suhih dneh, kajti mokre vrtnine hitro
gnijejo.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
OBDELAVA TAL IN GNOJENJE
Tla obdelujemo jeseni ali spomladi oz. vsaj tri tedne pred
setvijo:
•pognojimo jih s hlevskim gnojem in prelopatamo;
•ne lopatamo jih ampak s grebljicami samo zrahljamo; tako ohranimo
mikroklimo, ki so jo ustvarili mikroorganizmi.
Tekom rasti vrtnin:
•tla rahljamo; s tem jih zračimo in preprečujemo izhlapevanje vode v
vročih poletnih dnevih ter hkrati uničujemo plevele;
•tla prekrivamo-zastiramo; lahko z ostanki rastlin, vrtnin; tako
zadržujemo vlago, preprečujemo rast plevelov, ščitimo tla pred močnim
soncem, vetrom ter uničujočim delovanjem dežnih kapelj.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
OBDELAVA TAL IN GNOJENJE
GNOJENJE JE OBVEZNO
Z gnojenjem omogočamo aktivno življenje mikroorganizmov, ki ustvarjajo
tla rodovitna. Na rodovitnih tleh, ki so bogata s hranili, dobijo rastline
dovolj »hrane«, zato so močne in zdrave in so bolj odporne na strese:
neugodne vremenske pojave in napade bolezni ter škodljivcev.
•Vse, kar pridelamo na vrtu, tam pustimo.
•Zeleno gnojenje
Posejemo rastline, ki hitro rastejo, s svojimi globokimi koreninami rahljajo
tla, vežejo dušik iz zraka in naredijo veliko rastlinske mase. Primerne
rastline za zeleno gnojenje: FACELIJA, OLJNA REDKEV, GORJUŠICA,
INKARNATKA, GRAŠICA (Vicia sativa), GRAH, SONČNICA, ŽAMETNICA,
ŠPINAČA.
•Kompost
•Gnoj domačih živali
•Kamena moka
•Organska gnojila rastlinskega in živalskega izvora
•Mineralna gnojila
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
KOMPOST – SRCE BIOTIČNEGA VRTA
Pravi eko-vrtnarji vedo, da je dober kompost nujen za pridelovanje vrtnin, saj je najboljše gnojilo za vse
vrtne rastline, zato mu namenijo veliko prostora in pozornosti.
Pot do kompostnega kupa si tlakujemo, tako nam bo dnevna pot z gospodinjskimi odpadki do njega
olajšana. Pripravimo si prostor za več manjših kompostnih kupov (vsak velikosti
ca. 1,5x2 m). Najbolje je, da si ga naredimo na živih tleh, torej kar na samem
zelenjavnem vrtu, nekje na robu, v sončni polsenci in zavetrni legi. Pred
pogledi ga skrijemo z visokimi enoletnicami, visokim fižolom ali drugimi
rastlinami. Na kup dajemo čim manjše delčke rastlin in to v 20 cm visoki
plasti. Med plasti rastlin damo lahko vrtno zemljo, kakšno posebno gnojilo za
kompost, dušično gnojilo ali pa kostno moko. Kup zlagamo do višine 150 cm,
vedno mora biti zračen in primerno vlažen. Za manjši vrt si kupimo kompostnik.
Kompost je zrel, ko se vsi odpadki preobrazijo v rjavo grudičasto prst (to je v
okvirno 9 mesecih) in diši po gozdni prsti. Pri polovični zrelosti ga lahko
uporabljamo za zastirko. Večje dele, ki se niso razkrojili, lahko damo nazaj na drug kompostni kup.
•Zrele plevele s semenom NE dajemo v kompostni kup.
•Travo čim bolj zmešamo z drugimi odpadki, da tvorijo bolj zračne plasti.
•Gnijoči in bolni deli rastlin oz. plodovi sodijo na kompostni kup, saj je v pravem kompostnem kupu zelo
visoka temperatura, ki uničuje
škodljive bakterije in glive.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
ZASTIRANJE
pomeni prekrivanje tal z rastlinskimi deli. Prekrivamo v tankih plasteh s čim
manjšimi koščki rastlin.
V biotičnem vrtu so vse površine pokrite. To pomeni, da vsako prazno gredico
zasejemo, uporabljamo čim več mešanih posevkov in tla zastiramo.
Zastiranje ima naslednje prednosti za vrtno prst:
Tla ohranjajo toploto, vlago in zračno strukturo. S tem nastane ugodna mikroklima tako
za mikroorganizme kot za rastline.
•V tleh je več humusa in hranilnih snovi, posledično aktivnejši mikroorganizmi.
•Tla so zavarovana pred nalivi dežja, močnim vetrom in žgočim soncem. Tako
Aktivnejši kot so
preprečimo zaskorjitev, zbitost in razkroj humusne plasti.
mikroorganizmi,
•Vrtnine in cvetlice imajo enakomerne rastne razmere, poleg tega pa so obilno
rodovitnejša so tla.
oskrbljene z ogljikovim dioksidom.
Zastiranje ima naslednje prednosti za vrtnarja:
•Ker so tla rahla, manj okopavamo.
•Ker se plevel pod zastirko zaduši, manj plevemo.
•Ker tla ne izgubljajo vlage, manj zalivamo.
•Ker mikroorganizmi tvorijo veliko humusa in hranilnih snovi, manj gnojimo.
•Pridelke lažje pospravljamo, plodovi so bolj čisti.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
ZASTIRANJE
Slaba stran zastiranja pa je lahko:
•V deževnih poletjih mora biti zastirka propustna, da ne začne gniti.
•Težka tla spomladi kasneje zastiramo, da se prej ogrejejo in osušijo.
•V vlažnih poletjih zastirka privablja polže.
•Pozimi se nam pod zastirko lahko zaredijo miši.
Material za naravne zastirke
Vse kar pridelamo v vrtu in ne pojemo, naj ostane v vrtu. Izjema
so okuženi oz. bolni rastlinski deli.
Pokošena trava: Naj se malo posuši; raztrosimo povsod v tanki
plasti.
Vrtni plevel: Najprej mora oveneti in korenine morajo biti suhe.
Ga narežemo na manjše koščke.
Mešane zdravilne rastline in zelišča: Učinkujejo na zdravje tal in
boljšo rast rastlin svojimi različnimi sestavinami.
Priporočamo čim bolj pogosto uporabo povsod po vrtu. Obvezne so: kopriva, gabez (vsebuje veliko
kalija), paradižnikovi listi in vsa ostala zelišča z vrta, travnika ali gozda.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
MEŠANI POSEVKI
Mešane posevke smo v zadnjih letih osvojili in ugotovili, da so »mešane gredice« lepše in
dajejo obilnejše in okusnejše pridelke.
Pri vrtnarjenju z mešanimi posevki raste več vrtnin skupaj, lahko na gredi ali
kar povprek po vrtu. Rastline iz okolice sprejemajo snovi in jih v okolico
oddajajo. Različne spojine, npr. eterična olja, rastline oddajajo preko korenin v
tla ali preko listov v zrak. Te spojine lahko spodbujajo ali zavirajo rast sosednjih
rastlin ter talnih mikroorganizmov, odvračajo bolezni in škodljivce ter vplivajo
na aromo.
PREDNOSTI MEŠANIH POSEVKOV
•Odlično vplivajo na tla in življenje v tleh in na splošno na boljšo kondicijo vrta.
•Vrt je podoben naravnemu biotopu. Gredice naj ne bodo strogo ločene in zasejane samo z eno vrsto
rastline. Rastline se medsebojno spodbujajo v rasti in varujejo med seboj pred različnimi vplivi in pred
napadi bolezni in škodljivcev. Vrtnine v pisani združbi so tudi okusnejše. Zavedati se
moramo, da bo tak zelenjavni vrt deloval precej divje in neurejeno.
•Tla so zdrava, saj je prednosti mešanih posevkov tudi ta, da v vrtu, tako kot v
naravi, ni golih, neporaslih tal. Rastline kombiniramo tako, da se med seboj
dopolnjujejo tudi v času rasti. Ko poberemo eno vrtnino, se druga razraste in prekrije tla.
•Tal ni treba prekopavati, saj so vedno pokrita in zaščitena pred soncem in močnim
dežjem. Rastlinska odeja omogoča optimalno mikroklimo in optimalno življenje
mikroorganizmom v tleh.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
MEŠANI POSEVKI
NEKAJ KORISTNIH KRATKIH NASVETOV
•Vse vrste bazilik v vrtu privabljajo čebele in ostale koristne žuželke, ki oprašujejo
različne vrtnine, varujejo kumare pred napadom plesni in s svojim vonjem odganjajo
muhe (zato so odlične za vzgojo na terasi in balkonu)
•Koper je obvezen v vsakem vrtu: krepi odpornost svojih sosedov, vpliva na boljšo
kalivost semen, zato ga sejemo skupaj z grahom, korenčkom, kumarami, solato,
rdečo peso in čebulo. V vrtu senči tla in je zelo dekorativen.
•Šetraj v bližini boba in fižolov krepi njihovo rast, jih varuje pred napadom uši in
izboljša njihov okus.
•Kumina izboljša okus krompirju, zato naj raste raztreseno med krompirjem
•Česen sadimo po celem vrtu, saj deluje bakteriostatično in fungicidno ter odganja
miši.
•Najbolj zaželeni sosed v vrtu je solata: ima kratko vegetacijo in jo sadimo kamorkoli
na prazna mesta med kumare, grah, zelje, jagode, kolerabico, redkvico.
•Paradižnik obožuje pastinak in peteršilj. Pastinak zrači tla, zadržuje talno vlago in
odganja uši. Peteršilj ga varuje pred močnim napadom plesni.
•Koriander je dekorativen, privablja koristne žuželke in je vsestransko uporaben v
kuhinji za pripravo eksotičnih jedi.
•Timijani odganjajo polže in uši.
•Žametnica, ognjič in kapucinka so obvezne cvetlice vsakega vrta
•Čebula in korenček sta odlični sosedi, saj se medsebojno varujeta pred napadom
škodljivih muh.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
ČEBELAM PRIJAZEN ZELENJAVNI VRT
Lep in zdrav zelenjavni vrt mora biti privlačen za čebele. Zato na njem načrtno vzgajamo rastline, ki
privlačijo čebele. Čebele na cvetovih rastlin nabirajo nektar (je bogat s sladkorjem in predstavlja osnovno
energetsko hrano za čebele) in cvetni prah (predstavlja dietno hrano beljakovin in maščob za čebele) ter
hkrati oprašujejo rastline, da nam rodijo. To je čudovito sožitje, za katerega poskrbimo tudi sami.
KJE POSEJEMO RASTLINE ZA ČEBELE
Rastline, ki jih čebele rade obiskujejo, posejemo v skupinah povprek po celem vrtu ali pa si ustvarimo
kotiček, obrobke oz. gredico za čebele. Izberemo sončni del vrta, zaščiten pred vetrom. Čebele sovražijo,
da jih veter premetava in moti pri pristajanju. Raje imajo sonce kot senco. Če delamo »ČEBELJO
GREDICO«, naj rastejo nižje rastline ob robu in večje v sredi gredice, oz. proti severu. Na čebelji gredici
morajo imeti vse rastline dovolj prostora, tako kot zelenjava.
SEZNAM RASTLIN
Veliko cvetlic in začimbnic, ki jih imamo radi in jih redno sejemo, je medonosnih. Čebele zelo dobro vidijo,
zato da lažje najdejo nektar in cvetni prah. Barve, ki so čebelam privlačne, so: modra, vijolična, bela in
rumena. Torej čim več rastlin s takimi cvetovi.
Poznamo veliko različnih vrst čebel, ki so različne velikosti in imajo različno dolžino jezika in se hranijo na
različnih oblikah cvetov. Zato izberemo cvetlice in začimbnice z različnimi oblikami cvetov.
V čebelam prijaznem vrtu nikakor ne uporabljamo pesticidov.
Medonosne rastline:
Ameriški slamnik, astre, bazilike, bela detelja, boreč, cinija, drobnjak, facelija, gorjušica ali gorčica, grenik
ali iberis, kalifornijski mak, koriander, kozmeja ali metuljčki, lupina, marjetica, melisa, vse kadulje ali žajblji,
ognjič, okrasna facelija, origano, ožepek, rdeča detelja, sončnice, timijani ali materine dušice, vijolice.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VRTNARJENJE Z LUNO
Med stoletja staro kmečko tradicijo v številnih deželah sveta je spadala navada, da so se pri
setvi ozirali na luno. Ta kmečka pravila so bila dolgo časa pozabljena, vendar so ji danes
znanstveniki in vrtnarji začeli zopet raziskovati. Predvsem antropozofinja Maria Thun je
desetletja delala različne poskuse s setvijo v različnih luninih menah in pri tem opazovala pot
velikega nočnega ozvezdja skozi živalski krog. Ugotovila je, da obstaja povezava med rastjo
rastlin in položaji planetov, ki so delovali ob setvi. To pomeni, da kdor seje ali sadi ob
najugodnejši konstelaciji med luno in živalskim krogom, lahko pričakuje obilne pridelke. Po
koledarju ge. Thun se rastline delijo na štiri skupine in vsaka izmed teh spada k trem
znamenjem v živalskem krogu:
•
Listna zelenjava (solata, špinača, zelje, zelišča, por, kolerabica): RIBI, RAK,
ŠKORPIJON
•
Plodovke oz. plodne rastline (kumare, fižol, paradižnik, grah, jagode, sadje):
OVEN, LEV, STRELEC
•
Korenovke OZ. koreninske rastline (korenje, zelena, repa, rdeča pesa,
redkvica, krompir): BIK, DEVICA, KOZOROG
•
Cvetlice oz. cvetne rastline (vse cvetlice): DVOJČKA, TEHTNICA, VODNAR.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VRTNARJENJE Z LUNO
Če je luna v sozvezdju rib naj bi torej sejali ali sadili listno zelenjavo. Ta uspeva posebno dobro, ker
je pod najugodnejšim kozmičnim sevanjem. Pomembno je tudi, da ob najugodnejši konstelaciji zvezd še
enkrat pregrabimo in »premaknemo« zemljo na gredi, kamor bomo sejali ali sadili, ker s tem tla
pripravimo na boljši sprejem ugodnih kozmičnih impulzov. Ker je luna le en dan ali dva v enem znamenju
živalskega kroga, se roki za setev štirih skupin rastlin neprestano menjavajo.
Več o setvi z luno in natančni lunin letni setveni koledar Marie Thun izide vsako leto.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
PERMAKULTURA
VRTNARIMO TAKO, DA ZAČUTIMO, DA SMO SESTAVNI DEL ŽIVEGA KOZMOSA in S
SVOJIM DELOM PRISPEVAMO K ZELENEM PLANETU.
PERMAKULTURA= permanentna agrikultura = trajnostno kmetijstvo
ŽIVLJENJE PO NAČELIH PERMAKULTURE – STRATEGIJE, KI USTVARJAJO SISTEME:
–dajo velik pridelek, obnavljajo okolje in so trajnostni
–zahtevajo minimalni trud za maksimalni rezultat
–so etični in skrbijo za zemljo in ljudi
–ustvarjajo presežke, ki si jih lahko delimo z drugimi.
VRT NAJ POSTANE PRVI KORAK K OBNOVI OKOLJA:
–Vrtovi so lokalni; so v soseščini
–Vrtovi so osebni; negujejo jih posamezniki
–Vrtovi so privlačni: spodbujajo izmenjavo in sodelovanje
z drugimi
–Potrebne spretnosti zlahka pridobimo
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
»DOMAČI ZVARKI»ZA BOLJŠO RAST
Za zatiranje bolezni in škodljivcev na vrtninah, za pospeševanje rasti in zboljšanje vrtnih tal rastejo v naravi ali
na vrtu ustrezna zelišča, iz katerih pripravimo te tako imenovane domače zvarke oz. škropiva. Z njimi zalivamo
tla okoli rastlin ali pa jih, po potrebi razredčene, škropimo po rastlinah. Natančnejše podatke boste našli v
kakšni dobri knjigi o BIO VRTNARJENJU.
Različni pripravki:
1.
Zeliščna prevrelka
V lesen, plastičen ali glinen sod damo rastline in jih prelijemo z vodo. Sod prekrijemo z mrežo, da vanj ne
padejo manjše živali in da ima tekočina zrak. V sodu se dogaja proces vrenja, kjer nastanjajo tudi različne več
ali manj neprijetne vonjave. Vsak dan prevrelko premešamo, da ima dovolj kisika. Prevrelka je primerna za
uporabo, ko potemni in se ne peni več, kar je, odvisno od lege soda in vremena, po 1-2 tednih. Predno
zalivamo rastline, prevrelko OBVEZNO razredčimo v razmerje 1:10, iz majhnega lonca tudi v razmerju 1:20 ali
celo 1:50.
2.
Zeliščni čaj
Dobimo ga, če sveže ali sušene liste določene rastline prelijemo s kropom in pustimo nekaj časa stati.
3.
Zeliščna brozga
Dobimo jo tako, da določene rastline namakamo 24 ur v vodi nato pa vse skupaj kuhamo, da pol ure
rahlo vre. Brozga se mora ohladiti, nato jo precedimo.
4.
Zeliščni izvleček
Pripravimo tako, da sveže ali suhe rastline namakamo v hladni vodi in to nekaj ur do enega dneva. Ne smejo
začeti vreti.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
»DOMAČI ZVARKI»ZA BOLJŠO RAST
Primerne rastline:
Prevrelka iz koprive (Urtica dioica): deluje kot gnojilo, saj pospešuje rast in deluje zdravilno. Odlična
za deževnike. Mera: 1 kg svežih kopriv na 10 l vode.
Prevrelka iz gabeza (Symphytum officinale): deluje kot gnojilo, saj vsebuje veliko dušika in kalija.
Posebno dobro pospešuje rast paradižnika.
Prevrelka iz mešanih zelišč kot so plešec, preslica, kamilica, regrat z dodatki mete, ižopa, majarona
in številnih drugih.
Brozga iz njivske preslice (Equsetum arvense): 1 kg sveže ali 150 g suhe namakamo 24 ur v 10 l
vode. Kuhamo pol ure pri nižji temperaturi. Razredčimo 1:5. Preprečuje pojav različnih rastlinskih bolezni
in na splošno krepi rastline.
Prevrelka ali brozga iz praproti (Dryopteris filix- mas, Pteridium aquilinum): pomaga proti kaparjem
in krvavim ušem.
Prevrelka ali brozga iz vratiča (Tanacetum vulgare) na splošno varujejo rastline pred napadom
žuželk in nekaterimi boleznimi (pepelaste plesni, rje). 300-500 g svežega ali 30 g posušenega za 10 l
vode.
Preverleka Prevrelka ali brozga iz pelina: 300-500 g svežih listov ali 30 g posušenih namakamo v
10 l vode. Deluje proti nekaterim boleznim.
Izvleček iz paradižnika: proti kapusovem belinu. Dve pesti listov in poganjkov namakamo v 2 l vode
3 ure.
Prevrelka iz čebule in česna: 500g čebule in česna za 10 l vode. Povečuje obrambne sposobnosti
rastlin proti glivičnim boleznim, predvsem pri krompirju in jagodah.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VZGOJA ZELENJAVE IN ZELIŠČ V OKRASNIH LONCIH
Lega: Zelenjava v loncih dobro uspeva samo na sončni legi. Rastline imajo najraje jutranje sonce.
Izbira loncev: Glinaste posode so bolj primerne od plastičnih, ker se manj segrevajo in ohlajajo. Izberemo čim večje posode
(globina najmanj 40 cm), da nudimo rastlinam dovolj veliko prostora za rast in razvoj korenin. Lonec mora imeti na dnu odprtine,
kjer se bo odtekala odvečna voda, in podstavek. Pri sajenju smo lahko kreativni: uporabimo lahko karkoli, kar bo držalo zemljo in
rastline. Npr. avtomobilske gume, lesene gajbice od jabolk, klobuki, stari lonci, itd.
Zemlja in gnojenje: Zemljo kupimo, dodamo gnojilo. Tekom rasti redno gnojimo. Zemljo v loncu napolnimo do 10 cm pod
robom. Posejemo seme ali presadimo sadike zelenjave, začimbnic in cvetlic ter zalijemo.
Redno zalivanje: Pazimo, da rastline redno zalivamo, a ne preveč. Najboljša je deževnica ali postana voda. Količina vode je
odvisna od lege, vremena (vročina) in od vrste zelenjave.
Bolezni in škodljivci: Če bodo rastline imele dovolj hranil in pravo mero vode, potem bodo zdrave in se jih bodo razne bolezni in
škodljivci izogibali. Kljub vsemu pa rastline ljubeče »nadzorujemo« in če opazimo, da je kaj narobe, primerno reagiramo. Napadene
dele rastlin odstranimo in obvezno dodamo kakšno sredstvo za krepitev ali uporabimo ustrezno naravno sredstvo za varstvo rastlin.
ZELENJAVA ZA V OKRASNE LONCE: Paradižnik, feferoni in čiliji, buče, solatne kumare, grah, rukvica in divja rukvica (=tankolistni
dvoredec), solata.
ZELIŠČA ZA V OKRASNE LONCE: Peteršilj, majaron, vse bazilike, ledena zel ali kriofit, perila ali šiso, spilantes, limonska trava,
mehiški pehtran.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
KAPLJIČNO NAMAKANJE – NAJBOLJŠI NAČIN
OBVLADANJA SUŠE
V vrt položimo posebne cevi za kapljično namakanje. S takim načinom namakanja
vzdržujemo konstantno vlažnost tal. Poraba vode je minimalna, tla so vedno dovolj vlažna.
S tem omogočamo normalno aktivnost mikroorganizmov in dostopnost hranil rastlinam,
rastline niso mokre in izpostavljene napadom bolezni. Pomembno pa je, da imamo velike in
zdrave pridelke.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VRTNA TRATA
Trata je sestavni del vrta. Da bomo imeli lepo in trpežno trato, moramo
upoštevati kar nekaj navodil.
Tla dobro pripravimo: Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo kvalitetno zemljo ali
kompost (predvsem na tleh, revnih s humusom) in pesek (predvsem na težkih tleh, da
jih prezračimo).
Tla počistimo in poravnamo: Poberemo kamne, ostanke korenin in ostalih rastlinskih
delov. Površino pregrabimo in poravnamo. Površino ali povaljamo ali jo pustimo 2-3
tedne, da se uleže.
Gnojenje s specialnimi gnojili za trato: Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo
po površini, pregrabimo in s tem površino še enkrat poravnamo. Tekom rasti gnojimo 4x:
konec marca, maja, v začetku julija in v začetku septembra. Gnojimo pred ali med
dežjem.
Setev travnega semena: Seme posejemo čim bolj enakomerno po celi površini.
Setveno površino nato pregrabimo, tako da seme rahlo prekrijemo s slojem zemlje.
Površino povaljamo ali jo pritisnemo z večjo desko. S tem omogočimo boljši kontakt
semena z zemljo in posledično boljšo kalitev semena.
Zalivanje: 3-4 tedne po setvi posejano površino vsak dan zalivamo 10 minut. S tem
omogočimo boljšo in hitrejšo kalitev semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zalivamo
zjutraj ali zvečer. Zalivamo obilno (VEČ VODE NAENKRAT) in manjkrat, zato da
namočimo plast tal do globine 15 cm (8-10 l/m2).
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VRTNA TRATA
Trata je sestavni del vrta. Da bomo imeli lepo in trpežno trato, moramo
upoštevati kar nekaj navodil.
Košnja: Prvič kosimo, ko je trava visoka 6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje košnje: Od
marca do oktobra kosimo enkrat tedensko. Kosimo vedno enako visoko, na 5,5 cm, oz. na
2/3 višine trave, tako da odstranimo 1/3 listne mase. Pokošeno travo vedno odstranimo s
trate.
Zračenje trate (vertikuliranje): Spomladi s posebnimi ostrimi grabljami trato dobro
pregrabimo. Hkrati z vilami za prekopavanje enakomerno po celi površini v tla naredimo
luknje. S tem odstranimo odmrlo travno rušo, prezračimo in osvetlimo prizemno plast tal in
rastline travne ruše ter spodbudimo razraščanje.
Obnova obstoječe razredčene in grde trate: Trato čim nižje pokosimo in jo nato
globoko in intenzivno pregrabimo. Površino pognojimo s specialnim gnojilom za trato,
posejemo izbrano mešanico semen, prekrijemo z zemljo in po možnosti povaljamo. Dva
tedna površino zalivamo.
Kdaj sejemo:
•Ko je zmerno toplo in dovolj dežja
•Izogibamo se vročini
•Optimalni meseci za setev so april, maj in september
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
SVEŽA SOLATNA SKLEDA
Kaj vse poleg solate, endivije, radičev in motovilca sodi v solatno
skledo.
Navadna rukvica (Eruca sativa ) in divje rukvice ali tankolistnega dvoredca
(Diplotaxis tenuifolia).
Listi peteršilja (bolj kot začimba)
Listi mladega pora (bolj kot začimba)
Na koščke narezana kolerabica, korenček in redkvice.
Mladi listi špinače, rdeče pese, kolerabice - »BABY LEAF«.
Plodovi paprik in paradižnikov
Surova cvetača (delikatesa); majhni koščki
Narezani listi zelja
Mešanica semen azijskih listnatih rastlin
Narezani koščki velike japonske redkve Daikon
Ravnokar nabrana zrna graha
Mladi listi čebule, šalotke in česna, drobnjak in stoletne čebule
Stoletna čebula (Allium fistulosum)
Zelo mlade surove bučke
Narezane solatne kumare
Listi, cvetni popki in cvetovi kapucinke
Cvetove boreča
Kakšna sveže pobrana jagoda iz domačega vrta
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
Rastline operemo, razrežemo,
zmešamo, dodamo olje (oljčno
olje, hladno stisnjeno
sončnično olje), EKO jabolčni
kis in sol.
Za vsak dan drugačna
mešanica.
Za vsakodnevno dobro počutje:
skleda raznovrstnih hranilnih
snovi, vlaknin in vode.
Vse to so rastline našega
domačega vrta; imamo jih na
voljo od pomladi do zime.
Sočenje - SVEŽE STISNJENI ZELENJAVNI SOKOVI
•Sveže stisnjen zelenjavni sok iz različnih vrst zelenjave predstavlja visoko kakovostno hrano
za zdravje in moč. V njem so poleg množice bioaktivnih sestavin zastopani prav vsi telesu
dostopni elementi. Na tak način poskrbimo za popolno preskrbo našega telesa z rudninami.
•Osnovne zelenjadnice za pripravo sveže stisnjenega soka: korenček, rdeča pesa, koleraba,
solate (predvsem romanske), kumare, stebelna zelena, lubenična lupina. Za boljši okus
dodamo jabolka, melono in še kakšno drugo sadje.
•Za sočenje potrebujemo posebne sokovnike.
•Iz kilograma zelenjave dobimo približno pol litra soka.
•Za sočenje potrebujemo veliko časa: 1 uro za pol litra soka.
•Učinek in spremembe, ki jih omogočajo sveže stisnjeni zelenjavni sokovi, dosežemo le, če
jih pijemo redno, najbolje kozarec ali dva na dan, in to vsak dan.
•Sveže stisnjen sok pijemo zjutraj pred zajtrkom in med obroki, tako da ima v prebavilih
prosto pot in se hitro resorbira.
•Ob večjih nepravilnostih traja dolgo časa, tudi več mesecev, da se pozna učinek sveže
stisnjenih zelenjavnih sokov. Zato pa je učinek tudi dolgotrajen ali odpravi težave za vselej,
če še naprej redno pijemo sveže stisnjene zelenjavne sokove.
•O sveže stisnjenih zelenjavnih sokovih je knjigo napisal slovenski avtor: Dario Cortese:
ZELENJAVA, DRUGA MOČ NARAVNE HRANE.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
CVETLICE
V vsakem biotičnem zelenjavnem vrtu so cvetlice enoletnice
obvezne, saj ga popestrijo in polepšajo. Sejemo ali presajamo
jih kamorkoli med zelenjavo, oz. med zelenjavnimi gredicami si
oblikujemo cvetlične gredice. Izberemo si tiste cvetlice, ki so
nam všeč, ki privabljajo čebele in so odlične za rez. Da si z njimi
oblikujemo živahne poletne šopke. Načeloma cvetlice
potrebujejo veliko svetlobe, ker v senci ne bodo rade cvetele,
srednje veliko hranil in dovolj vlage v sušnih mesecih. Najbolje
jih je aprila in maja posejati direktno na vrt. Kasneje jih
razredčimo in presadimo, nikar ne zavrzimo populjenih rastlin.
Najlepše bodo, če jim redno režemo odcvetele cvetove. Nato
samo še uživamo.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
Izbor semen iz HERBAL LINE
vas bo razveselil. Odličen je za vse raziskovalce okusnih jedi in ljubitelje eksotičnega vrta.
Zelišča so koristna tako v vrtu kot v kuhinji. V vrtu so običajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi
svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo škodljivce in bolezni. So eksotično dekorativna, tako da nam
polepšajo vrt in terase ali balkone, saj uspevajo tudi v okrasnih loncih. So primerna za pripravo zeliščnih
čajev ali začinjanje različnih jedi.
Trajnim zeliščem namenimo rob vrta, ki je v bližini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo, oz. počivamo,
ker nas bodo razveseljevala s svojimi vonjavami. Enoletna zelišča pa si posadimo kamorkoli na zelenjavnem
vrtu. Uporabimo samo malo domišljije in vrt bo takoj zanimivejši.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
ANDSKA JAGODA (Physalis peruviana)
Seme kali na svetlobi. Raste v obliki enoletnega grmička, najbolje na sončni legi. Sušo delno prenaša, a manj raste. Najbolje
raste na sončni legi. Glede tal ni občutljiva, zahteva samo veliko vode. Odlično uspeva v loncih na sončnih terasah in balkonih.
Majhni oranžni oz. rumeni plodovi so podobni češnjevim paradižnikom. Oviti so s papirnato lupino, ki služi kot dekoracija pri
jedeh. Plodovi imajo prijeten sladkast okus (kombinacija paradižnika in ananasa) in so odlični za pripravo svežih prigrizkov,
sadnih solat, pit in marmelad.
RDEČA STOLETNA ČEBULA ALI OZIMNI LUK (Allium fistulosum)
Je sorodnica čebule, vendar ne razvije čebul in ima votle cevaste liste, ki se po rezanju obrastejo. Odlična kot dodatek k solatam.
V določenih jedeh jo lahko uporabljamo namesto čebule. Tudi dekorativna. Ni zahtevna za vzgojo. Posejemo jo skupaj s
peteršiljem, saj jo tako pogosto uporabljamo kot peteršilj.
LISTNI ČESEN, ŠOPASTI ČESEN ALI KITAJSKI DROBNJAK (Allium tuberosum)
Trajnica. Lahko tudi kot enoletnica v zelenjavnem vrtu. Nezahtevna za vzgojo. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo
blag vonj po česnu. Sveže liste uporabljamo, podobno kot drobnjak, za juhe, solate, ali skutne namaze ali pa jih pripravimo kot
zelenjavo. Cvetovi so primerni za garniranje in mešanje v potpurije.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
LISTNA ZELENA (Apium graveolens var. secalinum)
Ima močno narezane svetleče in aromatične lističe. Uporabljajo se kot peteršilj, le da imajo okus po zeleni: za solate, juhe,
enolončnice, omake. Liste uporabljamo sveže ali sušene. Sušeni listi odlično ohranijo aromo. Nezahtevna začimbnica, primerna
za vsak zelenjavni vrt.
KORIANDER (Coriandrum sativum)
Je eksotično enoletno zelišče, ki naj raste po celem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored, da imamo na voljo sveže
lističe. Uporabljamo listke, ki imajo značilen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve): kot začimbo zeljnih in paradižnikovih
jedi, riža, mesa in peciva. Semena so sestavni del začimbne mešanice kari. Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem.
Na splošno zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlačijo koristne žuželke.
ZIMSKI PORTULAK (Claytonia perfoliata)
Na mraz odporna listnata zelenjava. Raste celo leto na senčnih, vlažnih legah. Lahko tudi v loncu na senčni terasi. Zelene liste v
obliki srčka celo leto uživamo v svežih solatah. So nevtralnega, svežega okusa, rahlo odebeljeni. Uživamo jih pred cvetenjem. Po
rezi se rastlina obraste. Listi so bogati z vitaminom C.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
LEDENA ZEL ALI KRIOFIT (Mesembryanthemum crystallinum)
Zelo zanimiva okrasna rastlina. Je plazeča rastlina s sočnimi lopatastimi listi z valovitim robom, na listih s
o svetleče, s tekočino napolnjene žleze, ki dajejo videz, da je rastlina zmrznjena. Ima velike bele žarkaste cvetove. Rahlo kiselkaste
oz. slankaste liste, bogate s C vitaminom pobiramo pred cvetenjem in jih uživamo sveže ali pripravljene kot špinačo. Zdrobljeni lističi
se uporabljajo kot milo. Zelo enostavna za vzgojo. Prenaša vročino in sušo. Lahko raste tudi v okrasnih loncih.
RDEČA VRTNA LOBODA ALI FRANCOSKA ŠPINAČA (Atriplex hortensis)
Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima svetleče rdeče liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k
solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uživamo kot špinačo. Obvezna novost v domačem zelenjavnem vrtu.
PEHTRAN (Artemisia dracunculus)
Obvezna trajnica slovenskih vrtov, saj iz njega pripravljamo tipično slovensko pehtranovo potico. Razrašča se v obliki gostega grma,
listi so ozko suličasti lepe zelene barve. Potrebuje sončno in toplo lego, gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah ga zaščitimo.
Uporabljamo sveže ali zamrznjene liste in mlade vršičke. Pehtran se ujema z različnimi solatami, juhami in omakami. Tudi za vlaganje
kumaric, aromatiziranje kisa, olja ali gorčice, in za potico in štruklje.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
LIMONSKA INDONEZIJSKA BAZILIKA (Ocimum americanum)
Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo z zemljo. Čudovita, košato razrastla enoletnica z
ovalnimi listi in belimi, svetlo rožnatimi do vijoličnimi cvetovi. Ima močan vonj po vanilji. Odlična tudi v
okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami. Odlično se obnese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vpliva na rast drugih vrtnin.
Lističe uporabljamo, kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in perutnino. Iz svežih in posušenih si lahko pripravimo čaj, ki pomaga
pri težavah s prebavili. Primerna je tudi za aromatiziranje olja in kisa.
IZOP, OŽEPEK, MILODUH (Hyssopus officnalis)
Aromatična grmičasta začimbnica, trajnica z drobnimi modrimi, rožnatimi ali belimi cvetovi ob steblu. Mlade poganjke in lističe, rahlo
grenkega aromatičnega okusa, uporabljamo sveže ali posušene. Kot začimbo ga dodajamo mesu, divjačini, ribam, juham, solatam in
enolončnicam. Uporablja se tudi za peko na žaru, aromatiziranje olja in kisa, za likerje in zeliščna žganja. Cvetove uporabimo za
gratiniranje jedi. Čaj je zdravilen. Naj raste na soncu. Čebele ga imajo rade. S svojim vonjem odganja nekatere škodljive žuželke.
POLAJEVA MATERINA DUŠICA (Thymus pulegioides)
Blazinasto razraščajoča se trajnica. Cveti v roza vijolični barvi. Zelo dišeča rastlina. Vršičke poganjkov in liste porežemo pred
cvetenjem. Sveža in suha je primerna kot začimba za krepke jedi, predvsem pa iz nje pripravljamo čaj proti kašlju in težavam z
želodcem. Uporabljamo jo tudi za inhalacijo ali kot dodatek kopelim pri prehladih. V vrtu privlači koristne žuželke in odvrača
škodljive, zato naj raste v zeliščni gredici ob robu zelenjavnega vrta.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
KLASASTA META (Mentha spicata)
Košato razrastla trajnica, z zelenimi nacepljenimi listi in rahlo vijoličnimi do rožnatimi ustnatimi cvetovi.
Ena bolj aromatičnih met nasploh. Vršičke ali posamezne liste porežemo pred cvetenjem in jih (sveže ali
posušene) uporabljamo za čaje in za začinjanje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic, osvežilnih pijač, sadnih solat in sladoleda.
Primerna tudi za potpurije in dišavne vrečke, cvetlične dekoracije in kot dodatek kopelim. Nezahtevna. Gnojimo s kompostom. Lahko
jo gojimo tudi kot posodovko.
KOREJSKA META (Agastache rugosa)
Privlačna rastlina s slezenasto modrimi cvetnimi „svečami“ z izrazitim vonjem in okusom po meti. Raste na sončni legi na
zelenjavnem in okrasnem vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah. Iz nje pripravljamo čaje, lističe primešamo solatam ali
potresemo po testeninah. Odlična čebelja paša.
NAVADNA MAČJA META (Nepeta cataria)
Trajnica. Visoka rastlina z lepimi rožnato belimi cevastimi cvetovi v navideznih vretencih. Nezahtevna. Po cvetenju jo porežemo, da
ponovno zacveti. Če zelišče zmečkamo, se sprosti značilen vonj po meti. Zelišče zelo privlači mačke: v njem se valjajo ali ga grizljajo
in postanejo igrive. Mlade liste in poganjke dodajamo sveže ali posušene juham in omakam. So tudi za pripravo čaja proti prehladu,
kašlju in za umirjanje nervoze. V vrtu odganja uši in veliko drugih škodljivih žuželk.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
PERILA ALI ŠISO (Perilla frutescens var. crispa)
Zanimiva enoletnica z rdečimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listi imajo kombinacijo okusa po koriandru, cimetu in limoni.
Mlade liste in cvetove uporabljamo za začinjanje ribjih jedi (suši), solat in testenin. Tudi semena in rdeči kalčki so užitni. Z listi si
lahko kis obarvamo na vijolično. Enostavna za vzgojo. Lahko raste tudi v okrasnih loncih na sončni terasi.
RIMSKA KAMILICA (Anthemis nobilis)
Nizka rastlina, ki se odlično razrašča in tvori goste cvetoče preproge, zato je odlična za ozelenitev negovanih površin (namesto vrtne
trate). Cvetovi so na dolgih pecljih, srebrno beli z rumeno sredino. Po cvetenju jo obrežemo. Cvetove uporabljamo v dišavnih šopkih
in v potpurijih. Popolnoma odprte cvetove pa uporabljamo sveže ali posušene za pripravo zdravilnega čaja, poparka ali različnih
kopeli.
ŽAFRANIKA ALI BARVILNI RUMENIK (Carthamus tinctorius)
Lepa okrasna rastlina s pokončnimi stebli, ovalnimi listi, rahlo bodičastimi na robovih, z oranžnimi cevastimi cvetovi, združenimi v
glavičasta socvetja. Nezahtevna, odlična za popestritev zelenjavnega vrta in odlična za rezano cvetje in posušene aranžmaje.
Cvetove in semena lahko uporabimo sveže ali posušene. Izpuljeni cvetovi so nadomestek za žafran in uporabni za barvanje jedi in
naravnih materialov. Semena lahko uživamo kot dodatek k muslijem.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
SPILANTES, BRAZILSKA KREŠA ALI ZOBOBOLKA (Spilanthes oleracea)
Zanimiva enoletnica z rumeno-rdečimi cvetovi v glavičastih socvetjih. Rada ima toploto. Uspeva tudi v
okrasnih loncih. Liste in cvetove uporabljamo kot zelenjavo ali kot dišavnico v juhah, solatah itd. Imajo rahlo šampanjsko pikantno
oster okus. Prežvečeni listi osvežijo dah, krepijo dlesni in lajšajo zobobol.
VRTNA RUTICA (Ruta graveolens)
Kompaktna in dekorativna, vedno zelena trajnica, z majhnimi sivo zelenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlo grenke liste naberemo
pred cvetenjem in jih sveže ali posušene v majhnih količinah uporabljamo kot začimbo za solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo
likerje in žganje. Naj raste ob robu zelenjavnega vrta, saj je uši ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtnin v njeni bližini. Ker ima
močan aromatičen vonj, jo v Južni Ameriki uporabljajo kot zaščito pred hudobnimi duhovi.
MUŠKATNA KADULJA ALI SALVIJA ALI ŽAJBELJ (Salvia sclarea)
Dekorativna, pokončna rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno koničastimi listi s smolnatim vonjem. Cvetovi so lila-rožnati z vinsko
rdečimi do vijoličastimi ovršnimi listi; dolga razvejena, svečasta socvetja. Mladi listi in poganjki so uporabni zaradi svojevrstnega
smolnatega okusa kot začimba za jajčne jedi in sladice. Iz njih pripravljamo čaje ali z njimi aromatiziramo napitke kot npr. vino.
Cvetovi so za garniranje, posušeni listi in cvetovi pa so obvezen del potpurijev, saj jim podaljšajo obstojnost vonja. Odlična čebelja
paša.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
LIMONSKA TRAVA (Cymbopogon sp.)
Ni enostavna za kalitev, potrebuje visoko temperaturo: 25 °C-30 °C. Ko pa kali, je zelo enostavna za
vzgojo in izredno dekorativna. Najlepše bo rastla v okrasnem loncu, ki ga čez zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima svež
vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice (vsebuje eterično olje citral). Kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in kari
praške. Dodajamo lahko tudi perutnini, ribam in morskim sadežem. Služi nam za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo tudi v
kozmetični industriji. Dišeče sveče z limonsko travo odganjajo mrčes.
OZKOLISTNI AMERIŠKI SLAMNIK (Ecihnacea angustifolia)
Odlična, lepo cvetoča trajnica, njeni cvetovi (rožnati, vijolični in beli) so zelo dekorativni in privlačijo čebele. Odlična za rezano
cvetje. Nezahtevna in odporna na sušo. Jezičasti cvetovi so primerni za garniranje jedi. Izvleček ali čaj iz korenin in sveže ali
posušene cvetoče rastline podpira delovanje imunskega sistema. Odlična čebelja paša.
MAK (Papaver somniferum)
Je dekorativna enoletnica z nežnimi cvetovi na dolgih cvetnih steblih. Posušene semenske glavice lahko uporabljamo v suhih
šopkih, semena pa so užitna in jih uporabljamo za različne jedi in za pridobivanje olja. Nezahtevna, zelo dekorativna in koristna.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
DIVJI TOBAK (Nicotiana sylvestris)
Visoka enoletnica, z aristokratskim navdihom, z impresivno ogromnimi listi in eksotičnimi belimi
povešavimi cvetovi na dolgih steblih. Zvečer, ko se ozračje umiri, cvetovi dehtijo. Dobra kombinacija z vrtninami in cvetlicami v
zelenjavnem vrtu. Lepa tudi na večjih balkonih in terasah. Enostavna za vzgojo. Raste na soncu ali polsenci. Potrebuje prostor,
vlago in dovolj hranil.
MEHIŠKI PEHTRAN (Tagetes lucida)
Enoletni eksotični in aromatični nenehno cvetoči grmiček, ki izvira iz Mehike in ga tam imenujejo YAUTHLI. Uspeva na sončnih
legah. Ima vpadljive, drobne, rumene cvetove in liste z intenzivnim okusom po pehtranu in/ali janežu, ki jih sušimo in
uporabljamo za različne čaje (tudi proti prehladu) ali kot dodatek k jedem (jajčne in ribje jedi, sirni namazi). Je odličen za
vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja škodljivce) in kot obrobna rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami. Gojimo ga lahko tudi
v okrasnih loncih na balkonu. Lep kot rezano cvetje.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
VRTNI OGNJIČ KABLOUNA (Calendula officinalis)
Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganja škodljivce, godi vrtnim tlom,
pospešuje rast sosednjih rastlin, je za oblikovanje poletnih šopkov, užitna in tudi zdravilna. Cvetne lističe intenzivnih barv in
prijetnega okusa dodajamo solatam, omletam in siru. Iz cvetov pripravljamo ognjičevo mazilo. Sorta Kablouna ima velike, svetleče,
polnjene cvetove.
VOLNATEC ALI VOLNATI ČIŠLJAH (Stachys lanata)
Kompaktna trajnica, odlična za prekrivanje tal z mesnatimi srebrnimi listi in dekorativnimi cvetovi. Odličen na skalnjaku, škarpah in v
okrasnih posodah. Prenaša vroče sonce, delno senco, sušo in skromna tla. Cela rastlina se uporablja za suhe šopke.
Dvorana Marjance Ručigaj
Trzin, 5.3.2014
Želimo vam veliko užitka pri delu in
velik ter zdrav pridelek!