1. No category

ŠTEVILKA 9
1
SEPTEMBER 2014
KAZALO
KAZALO ....................................................................................................................................................... 2
UVODNIK .................................................................................................................................................... 3
OB TRETJEM LETU PODPISA DEKLARACIJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA SAVINJSKE REGIJE ......................... 4
RAZVOJ NAS DRUŽI ..................................................................................................................................... 7
Aktualna podjetja iz projekta Podjetno v svet podjetništva 2013/2014 ................................................ 7
Štipendijska shema Savinjske regije ..................................................................................................... 13
OBČINE PRAZNUJEJO ................................................................................................................................ 16
Subregija Osrednje Celjsko ................................................................................................................... 16
Subregija Obsotelje in Kozjansko ......................................................................................................... 18
Subregija Savinjsko-Šaleško .................................................................................................................. 21
Subregija Dravinjsko ............................................................................................................................. 23
Subregija Spodnje Savinjsko ................................................................................................................. 25
IZPOSTAVLJAMO ....................................................................................................................................... 28
Subregija Osrednje Celjsko ................................................................................................................... 28
Subregija Obsotelje in Kozjansko ......................................................................................................... 39
Subregija Savinjsko-Šaleško .................................................................................................................. 52
Subregija Dravinjsko ............................................................................................................................. 53
Subregija Spodnje Savinjsko ................................................................................................................. 55
Izdajatelj:
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.
Janez Jazbec, direktor - [email protected]
Uredniški odbor E-regijskih novic:
Petra Gregorc, RASR d.o.o., urednica - [email protected]
Bojana Stopinšek, ORP Osrednje Celjsko - [email protected]
Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko – [email protected]
Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko Šaleško - [email protected]
Urška Udovičič, ORP Dravinjsko - [email protected]
Stojan Praprotnik, ORP Spodnje Savinjske doline - [email protected]
ŠTEVILKA 9
2
SEPTEMBER 2014
UVODNIK
Mozaik projektov in dogodkov Savinjske razvojne regije
Spoštovani bralci E-regijskih novic Savinjske regije,
v 9. številki E-regijskih novic Savinjske regije vam predstavljamo raznolik mozaik projektov in dogodkov na
območju Savinjske razvojne regije.
Izpostavljamo osrednji slavnostni dogodek ob tretjem letu podpisa Deklaracija trajnostnega razvoja
Savinjske regije, slavnostni prevzem električnega avtomobila, ki ga je organizirala RASR, Razvojna agencija
Savinjske regije, v luči Trajnostnega razvoja Savinjske regije.
Osrednji del te številke, z rubriko Razvoj nas druži, predstavlja aktualna delujoča podjetja iz regijskega
projekta Podjetno v svet podjetništva, ki so zaživela z razvijanjem dobre poslovne ideje.
V tej rubriki obenem predstavljamo Enotno regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije, vse od njenih
začetkov, pa vse do danes.
Po ustaljeni praksi so pripravljene rubrike, ki s svojo vsebino informirajo o pomembnejšem ter aktualnem
regijskem dogajanju; in sicer rubrika Občine praznujejo, kjer predstavljamo pomembnejša dogajanja v
občinah ob njihovih občinskih praznikih, ter rubrika Izpostavljamo, v kateri lahko preberete več o regijskih,
subregijskih in občinskih projektnih novostih.
Izid naslednje številke E-regijskih novic Savinjske regije je predviden ob zaključku letošnjega koledarskega
leta, natančneje v sredini meseca decembra 2014.
Želimo si prijetnega sodelovanja z vami tudi v prihodnje.
Petra Gregorc,
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.
ŠTEVILKA 9
3
SEPTEMBER 2014
OB TRETJEM LETU PODPISA DEKLARACIJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
SAVINJSKE REGIJE
V luči trajnostnega razvoja Savinjske regije, slavnostni dogodek ob prevzemu električnega
avtomobila
Trajnostni razvoj je pomembna usmeritev Savinjske regije. S podpisom Deklaracije trajnostnega razvoja
Savinjske regije se je 101 podpisnik, med njimi vsi župani Občin Savinjske regije ter vodstva pomembnih
razvojnih inštitucij in podjetij zavezal, da bodo v svoje aktivnosti vnašali načela trajnostnega razvoja in tako
družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji.
V luči promocije trajnostnega razvoja je v juniju 2014 RASR, Razvojna agencija Savinjske regije kupila
električni avtomobil Peugeot iON in v sodelovanju z Mestno občino Celje in Elektrom Celje v starem jedru
Celja uredila parkirišče s sodobno elektro polnilno postajo. Ob prevzemu električnega avtomobila je bil v
organizaciji RASR, Razvojne agencije Savinjske regije 2. julija 2014 organiziran Slavnostni dogodek, ki so se
ga udeležili podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja.
Slavnostni govorniki na slavnostnem dogodku so bili: župan Mestne občine Celje, Bojan Šrot, predsednik
uprave Elektro Celje, Rade Knežević, in direktor RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, Janez Jazbec.
Električni avtomobil si lahko podpisniki Deklaracije izposojajo za namen promocije trajnostnega razvoja v
Savinjski regiji.
V okviru promocije aktivnosti trajnostnega razvoja v Savinjski regiji je bila izdana tudi III. Publikacija
Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije, ki je po uspešno sprejetih dveh publikacijah iz prejšnjih let,
povzela aktivnosti podpisnikov, s katerimi stremijo k splošni blaginji in izboljšanem gospodarskem in
socialnem razvoju ter varovanju okolja.
Zanimivosti električnega avtomobila Peugeot ION:
Zmogljivosti in poraba:
 največja hitrost: 130 km/h;
 emisije: 0 g CO2 /km
Baterije:
 zmogljivost 16 kWh, normalno polnjenje preko vtičnice omrežja: 100% v 6 urah, hitro
polnjenje prek hitre polnilne postaje: 80% v 30 minutah
Motor:
 največja moč: 49 kW pri 2500-8000 vrt/min
Pripravil: Tomaž Poličnik,
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.
ŠTEVILKA 9
4
SEPTEMBER 2014
Predlog Regionalnega razvojnega programa Savinjske razvojne regije 2014-2020
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, na podlagi Sklepa Razvojnega sveta Savinjske razvojne regije, od
8.10.2112 koordinira in vodi aktivnosti za pripravo Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za
2014-2020. Vodja priprave Regionalnega razvojnega programa Savinjske razvojne regije 2014-2020 je
direktor RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, Janez Jazbec.
RRP 2014-2020 Savinjske regije je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni.
Predlog RRP Savinjske regije je pripravila RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, v sodelovanju z
Območnimi razvojnimi agencijami (Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, Razvojna agencija Savinja,
Simbio, Razvojna agencija Sotla, Razvojna agencija Kozjansko in Medobčinski urad Slovenske Konjice) in
drugimi razvojnimi partnerji Savinjske regije, pri čemer izpostavljamo obe regijski gospodarski zbornici
(Regionalna gospodarska zbornica Celje in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica), Obrtno podjetniško
zbornico Celje in IPAK, Stičišče nevladnih organizacij. V času priprave RRP so postopke na ravni regije
spremljali in potrjevali Razvojni svet Savinjske regije (lokalne skupnosti, gospodarstvo in nevladne
organizacije), Odbori Razvojnega sveta po področjih ter Svet Savinjske regije
Predlog Regionalnega razvojnega programa je sestavljen iz Uvodnega dela, Strateškega dela ter
Programskega dela s predstavitvijo pomembnejših predlaganih razvojnih projektov.
Osrednja Razvojna področja Savinjske regije v programske obdobju 2014-2020 so:
- Trajnostna gospodarska rast
- Samooskrba regije
- Trajnostni turizem
- Upravljanje z naravnimi viri
- Urejanje poslovnega in bivalnega okolja
- Vključujoča družba
- Blaginja družbe
- Okoljska in mobilna infrastruktura
Razvojne prioritete Savinjske regije v programskem obdobju 2014-2020 so izpostavljene:
- PREDELAVA MATERIALOV (kovine, les, umetne mase in steklo)
- PREHRANSKA SAMOOSKRBA
- TURIZEM
- ENERGETIKA
Med razvojnimi cilji Savinjske regije izpostavimo:
- doseganje trajnostne gospodarske in družbene rasti
- aktiviranje svojih naravnih in človeških virov
- doseganje visokih bivalnih, poslovnih in okoljskih standardov
- krepitev družbene odgovornosti na vseh ravneh dela in bivanja v regiji
- povečevanje delovno aktivnega prebivalstva
- povečevanje dostopnosti in urejanja regije
V sled temu sledi Vizija razvoja Savinjske regije v obdobju 2014-2010:
»S TRAJNOSTNIM RAZVOJEM REGIJE DO SPLOŠNE BLAGINJE«.
ŠTEVILKA 9
5
SEPTEMBER 2014
Tekom priprave Evidentiranih je bilo več kot 550 projektnih predlogov, ki so bili skozi kriterije in merila za
regijske projekte vsebinsko združeni v več kot 170 projektov. Med nosilci projektov so v večjem delu lokalne
skupnosti.
Osnutek RRP Savinjske regije 2014-2020 je bil posredovan na vpogled na MGRT dne, 07.03.2014. Na zadnji
seji Razvojnega sveta Savinjske razvojne regije (02.07.2014) je bil potrjen Predlog Regionalnega razvojnega
programa Savinjske razvojne regije 2014-2020 v prvi obravnavi. Predlog RRP je bil nato poslan na MGRT dne
04.07.2014, s strani pristojne službe pa posredovan v medresorsko obravnavo. Predvideno je, da bo
Razvojni svet Savinjske razvojne regije obravnaval v drugi obravnavi, po sprejetju Operativnega programa za
izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.
Predlog RRP 2014-2020 je objavljen na spletni povezavi:
http://www.rasr.si/si/savinjska-regija/141.
Po Predlogu RRP 2014-2020
Povzela: Petra Gregorc, RASR d.o.o.
ŠTEVILKA 9
6
SEPTEMBER 2014
RAZVOJ NAS DRUŽI
Aktualna podjetja iz projekta Podjetno v svet podjetništva 2013/2014
OD DOBRE POSLOVNE IDEJE DO SVOJEGA PODJETJA
Aktualna podjetja iz projekta Podjetno v Svet podjetništva v Savinjski razvojni regiji
Predstavljamo vam podjetniško ustvarjalnost mladih iz Savinjske razvojne regije, ki so se v okviru Projekta
Podjetno v Svet podjetništva, usposobili za samozaposlitev.
Program predstavlja štiri mesečno usposabljanje mladih brezposelnih iz Savinjske regije, s ciljem razvoja
podjetniške ideje do ustanovitve svojega podjetja. V času usposabljanj so udeleženci s pomočjo notranjih in
zunanjih mentorjev, pripravili podjetniški načrt in vse potrebno za odprtje svojega podjetja. Izvajanje
usposabljanja brezposelnih mladih omogoča Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo družino, socialne
zadeve in enake možnosti.
V nadaljevanju so v besedi in fotografiji predstavljena aktualna, delujoča podjetja, ki delujejo na območju
Savinjske razvojne regije.
Več na spletni strani http://www.rasr.si/si/projekti/139.
Aktivna podjetja iz 1. skupine v Savinjski regiji - Podjetno v svet podjetništva 2013
MOJA BESEDA: LEKTORIRANJE, POUČEVANJE IN JEZIKOVNO SVETOVANJE
Barbara Skralovnik, s. p.
www.mojabeseda.si
[email protected]
031 383 611
Podjetje Moja beseda se ukvarja z lektoriranjem besedil, poučevanjem slovenščine in
jezikovnim svetovanjem. Opravlja lekture različnih vrst besedil: diplomskih, magistrskih
in doktorskih nalog, knjig, učbenikov, zbornikov, strokovnih in poljudnih člankov,
življenjepisov, poslovnih dopisov in ponudb, oglasnih sporočil, spletnih strani, ipd.
Ponuja tudi možnosti poučevanja slovenščine kot maternega ali tujega jezika (v obliki
inštrukcij, delavnic, tečajev) in jezikovnega svetovanja (pri sestavljanju besedil in
soočanju z jezikovnimi vprašanji).
ŠTEVILKA 9
7
SEPTEMBER 2014
HIŠA DRUŽENJA - MEDGENERACIJSKI CENTER ŽALEC
Barbara Lužar
www.filantropija.org/hisasadezidruzbe-zalec
[email protected]
051 419 342
Hiša Sadeži družbe Žalec predstavlja hišo druženja starejših in mlajših, s poudarkom na
skupnem ustvarjanju, kreativnem preživljanju prostega časa, promociji zdravega življenja
in prostovoljstva. Hiša Sadeži družbe Žalec postaja stičišče in središče vseh generacij,
kjer se pretakajo znanje, veščine in modrost iz starejše na mlajšo generacijo ter obratno.
V Hiši Sadeži družbe Žalec se lahko družite v okviru kavarnice-čajnice, spoznavate
bodoče poslovne partnerje oz. stranke, se brezplačno predstavljate in kaj novega
naučite obiskovalce. Hiša Sadeži družbe Žalec vabi širši krog ljudi in strokovnjakov iz
različnih področij, ki imajo znanja, veščine in željo, da to prostovoljno delijo z drugimi.
GLAS CITER, POUČEVANJE CITER IN NASTOPANJE
Jasmina Levičar, s.p.
www.glasciter.si
[email protected]
041 443 822
Glas citer, s sloganom, ustvarjaj s strunami, ponuja poučevanje igranja citer na zanimiv,
navidhujoč in sodoben način, kjer je poudarek na izražanju samega sebe. Citre so
edinstvene že zaradi svoje oblike, samostojnega muziciranja, enostavnega prenašanja,
predvsem pa zvenijo harmonično in domače. Program učenja je prilagojen posamezniku
glede na njegove želje in pričakovanja. Ni starostnih in sposobnostnih omejitev, šteje le
navdušenje, volja in vztrajnost. V ponudbi Glasu citer so tudi Citrarski nastopi na raznih
prireditvah, koncertih ali dogodkih.
SUPLEKS, TRGOVINA IN PRAVNE STORITVE, d.o.o.
Mihael Centrih
www.supleks.si, www.pravnaklinika.si
[email protected]
040 431 072
Prodaja specialnih trakov za pakiranje in povezovanje (jekleni, tekstilni, PP in PET) ter
orodij, ki se pri tem uporabljajo.
Podjetje se ukvarja tudi s svetovanjem podjetjem in fizičnim osebam na področju
obligacijskega, stvarnega in gospodarskega prava ter delovnopravne zakonodaje.
ŠTEVILKA 9
8
SEPTEMBER 2014
AGENCIJA NESA, PRAVNO IN NEPREMIČNINSKO SVETOVANJE
Saša Knez s.p.
www.agencija-nesa.com
[email protected]
031 620 315
Agencija Nesa je podjetje, ki se ukvarja s posredovanjem v prometu z nepremičninami v
Savinjsko – Šaleški regiji. Prednost podjetja je dobro poznavanje trga v tej regiji in
večletne izkušnje iz področja prodaje nepremičnin. Druga dejavnost s katero se
ukvarjamo je pravno svetovanje na področju nepremičnin, ki poleg dajanja pravnih
nasvetov vključuje strokovno sestavo vseh vrst pogodb iz tega področja.
FORMA, CENTER ZA RAZVOJ KOMPETENC
Svetlana Lazović s.p.
[email protected]
040 375 844
Forma, Center za razvoj kompetenc, pomaga razvijati ključna znanja in veščine,
potrebna za celostno izgradnjo karierne poti in doseganje večje produktivnosti tima.
Delo je usmerjeno predvsem na sodelovanje s podjetji, katerih poslovni uspeh je
odvisen od kreativne uporabe znanja/intelektualnega kapitala. Z razvijanjem
emocionalnega potenciala tima, nadgradnjo osebnostnih lastnosti posameznikov v
kompetence in aktiviranju sinergije tima, je poudarjena težnja k doseganju poslovne
odličnosti. Delo je osredotočeno tudi na delo z mladostniki, kjer je diplomantom in
študentom nudena dodatna pomoč pri prepoznavanju in izražanju svojih talentov ter
vodenje pri oblikovanju kompetenčnega profila.
HIŠA PRAVOPISA
Lektoriranje, poučevanje in jezikovno svetovanje
Nina Vozlič s.p.
www.hisa-pravopisa.si
[email protected]
041 201 788
Hiša pravopisa ponuja vse jezikovne rešitve pod eno streho, in sicer lektoriranje besedil
vseh vrst; največ izkušenj ima z lektoriranjem diplomskih, magistrskih in doktorskih
nalog. Svetujejo pri pisanju dopisov. Poučujejo slovenščino (individualno ali skupinsko,
osnovno- in srednješolce, tujce ter vse, ki bi želeli obnoviti znanje slovenskega jezika).
Podjetje ponuja vodenje priprav na maturo, zaključne in druge izpite ter ponuja pestro
izbiro delavnic (poslovna slovenščina, šola kreativnega pisanja, bralni klub).
ŠTEVILKA 9
9
SEPTEMBER 2014
Aktivna podjetja iz 2. skupine v Savinjski regiji - Podjetno v svet podjetništva 2013
PRAVNA POMOČ IN SVETOVANJE
Neva Zupanc Kranjc s.p.
www.nzk.si
[email protected]
031 602 371
Podjetje ponuja strokovno, kvalitetno in celovito pravno svetovanje, ki temelji na
osebnem pristopu do strank. Prijazna, odzivna, strokovna in predana strankam ter
njihovim težavam; prilagajanje strankinim potrebam in njenemu času. Podjetje obsega
naslednja področja dela: urejanje zemljiškoknjižnih stanj, priprava vseh vrst pogodb,
svetovanje pri ustanavljanju gospodarskih družb in drugo pravno svetovanje.
DIFOTOGRAF, STUDIO ZA FOTOGRAFIJO IN GRAFIKO
Darja Kos, s.p.
[email protected]
041 959 220
Si želite, da bi tudi vaši najlepši trenutki trajali večno? Studio DiFotoGraf s profesionalno
fotografijo ovekoveči vašo zaroko, poroko, rojstvo otroka, krst, in druge posebne
dogodke na vaših priljubljenih lokacijah in v družbi ljudi, ki s tabo delijo dragocenost
trenutka. Podjetje ponuja studijsko fotografiranje v studiu DiFotoGraf, iz izbranih
najljubših fotografij v studiu izdelajo fotoknjigo, fotografijo na platnu ali ostale zabavne
foto izdelke.
ECONOVIA - RAZVOJ IN TRŽENJE INOVATIVNIH EKOLOŠKIH PROIZVODOV IN STORITEV
Marko Krajnc, s.p.
[email protected]
040 899 409
Si želite izboljšati prodajo na vaši ekološki kmetiji? Podjetje Econovia ponuja Razvoj
sodobnih ekoloških proizvodov po meri ciljnega kupca. Vzpostavitev inovativnih
prodajnih kanalov lahko dodata vrednost vašim proizvodom. Združimo naše znanje in
vašo kakovost za boljše prodajne rezultate.
ŠTEVILKA 9
10
SEPTEMBER 2014
Aktivna podjetja iz 1. skupine v Savinjski regiji - Podjetno v svet podjetništva 2014
ŽIGAŽAGA - UPORABNI DEKOR ZA DOM IN VRT
Laura Štorman s.p.
[email protected]
040 637 600
Ročni izdelki iz lesa in tekstila, iz katerih vije duh domačnosti. Udoben meditativen
pogled na jezero s pručke, lesen predpražnik namesto mrzlih kopalniških ploščic,
obešalnik za oblačila, družabna igra dame s prijateljem. Glavna značilnost »žigažage« je
poleg kvalitetne izdelave, prilagodljivosti dimenzij posamezniku in domačih surovin,
predvsem pošten in odprt odnos do vseh strank. Izdelki niso zgolj spominki, uporabite
jih lahko po svoje.
STYLLSKI ABSINTHE
Lovro Škrinjarič s.p.
[email protected]
www.styllski-absinthe.com
070 545 802
V sadovnjakih vzhodne Slovenije zorijo najimenitnejše vrste jabolk iz katerih se ustvarja
100 % naravni absint tradicionalne recepture. V njem so ujete značilne dišave izbranih
lokalnih in sredozemskih zelišč, ki pričarajo harmonijo sladkega užitka. Ekskluzivna
znamka Styllski je namenjena vsem, ki si drznete zastavljati visoke cilje in promovirati
kulturo uživanja žganih pijač.
ŠTEVILKA 9
11
SEPTEMBER 2014
(PRE)VELIKI UM, PISANJE IN IZOBRAŽEVANJE
Patricija Turnšek, s. p.
[email protected]
040 820 363
Si želite, da bi vaša spletna stran prodajala? S skupino strokovnjakov podjetje nudi
različne pakete marketinških strategij s svetovanjem in izobraževanjem na vseh
področjih spletnega trženja.
Bi se radi učili z zabavno, prilagodljivo in razumevajočo inštruktorico? Podjetje nudi
izobraževanja s področja računalniškega in spletnega opismenjevanja ter inštrukcije za
osnovnošolce, dijake in študente višjih šol.
DOTIK NARAVE V VRTU VAŠEGA DOMA
Ana Herman, s.p.
[email protected]
051 362 117
Želite estetsko in funkcionalno oblikovan vrt vaše hiše, v katerem boste uživali
nepozabne trenutke in občudovali naravo? Potem je Zeleni odtis, krajinsko arhitekturno
oblikovanje, pravi naslov za vas. V podjetju izrišejo načrt idejne zasnove vašega vrta,
vam svetujejo pri izboru rastlin, predvidenih v zasnovi, ter prikažejo končno podobo
vašega vrta. Naj vaš vrt postane zelena oaza vašega doma.
ZAPIŠITE ZGODBE, KI JIH GOVORI VAŠE TELO
Valentina Grobelšek, s.p.
[email protected]
070 286 553
Rafleksoterapija stopal, masaže in kromoterapija – zdravljenje z barvami so več kot
masaže in terapije. So orodje za pisanje zgodb vašega telesa, vaših podplatov. Dovolite
telesu, da spregovori, saj mu na ta način omogočite zdravo delovanje in sproščenost.
Zgodbe zapisujte v domačem okolju, saj vas obiščemo na domu.
mag. Barbara Mikuš Marzidovšek,
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije
ŠTEVILKA 9
12
SEPTEMBER 2014
Štipendijska shema Savinjske regije
Regijska štipendijska shema Savinjske regije je pomemben mehanizem, ne samo zaradi višanja izobrazbene
strukture prebivalstva, ampak tudi kot uspešen instrument povezovanja delodajalcev v regiji z dijaki in
študenti, ter tako omogoča načrtovanje ter usmerjanje kadrovskega potenciala, ki se v Savinjski regiji
dejansko potrebuje. Prav tako omogoča delodajalcem, da s štipendiranjem družinskih članov zagotovijo
pogoje za nadaljevanje in prevzem vodenja družinskega podjetja.
Namen Štipendijske sheme Savinjske regije je investiranje v prioritetna oziroma deficitarna znanja regije
preko regijskih finančnih instrumentov. S tem bi pomagali mladim do višje izobrazbe in hkrati regiji, da
pridobi tako potreben, deficitaren kader.
Namen projekta je tako uskladiti razmerje med ponudbo in povpraševanje po kadrih v Savinjski regiji,
dvigniti raven izobrazbene strukture, spodbuditi izšolan kader, da se vrača iz univerzitetnih središč oziroma
ohranjanje izšolanega kadra v regiji ter spodbujanje razvoja kadrovskega štipendiranja podjetij in
načrtovanje razvoja kadrov skladno s potrebami trga dela.
Vse to je kot cilj navedeno v preteklem Regionalnem razvojnem programu Savinjske regije 2007-2013,
prioriteta 4: Regija ustvarjalnega razreda, Program 4.2: Talentpolis – Okolje za konkurenčno gospodarstvo,
Ukrep 4.2.3: Finančni instrumenti za razvoj človeških virov in se dopolnjuje z Operativnim programom
razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 ter Nacionalno strategijo Republike Slovenije.
Cilji programa je motivirati mlade, da se izobražujejo v smeri deficitarnih poklicev in si tako zagotovijo
delovna mesta in s tem uresničitev namena programa (večja ponudba deficitarnega kadra v regiji,
spodbuda kadrovskega štipendiranja). Tako bomo poskrbeli, da bodo ti mladi takoj po zaključku
izobraževanja dobili zaposlitev, saj ravno iskanje prve zaposlitev na ravni celotne Slovenije, prav tako pa
tudi v Savinjski regiji, zvišuje brezposelnost.
Štipendije Regijske štipendijske sheme so posredne kadrovske štipendije, kar pomeni, da se po zaključku
izobraževanja štipendist zaposli pri delodajalcu, ki je štipendijo financiral.
Štipendija je sestavljena iz osnovne štipendije, ki predstavlja 15 % minimalne plače v RS za dijake, 28%
minimalne plače za dodiplomske študente in 34 % minimalne plače za podiplomske študente; ter dodatka
za izobraževanje izven kraja bivanja in dodatka na učni uspeh (upravičeni dijaki in študenti od drugega
letnika dalje).
Višina štipendije se določi ob podpisu pogodbe, nato pa se z vsakim novim šolskim oz. študijskim letom
uskladi. Polovico sredstev za štipendijo zagotavljajo delodajalci, drugo polovica pa se krije iz naslova
Evropskega socialnega sklada (85 %) in državnih sredstev (15 %).
V projekt RŠS Savinjske regije so vključene tudi občine in sicer Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško,
Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmartno ob Paki,
Šoštanj, Vojnik, Zreče in Žalec tako, da iz občinskega proračuna krijejo del sredstev delodajalca (v svoji
občini) ter zmanjšajo njegovo obveznost .
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, je pričela z izvajanjem projekta RŠS s šolskim/študijskim letom
2010/11 po prejemu statusa subjekta regionalnega razvoja. Letošnje leto, 27. februarja 2014, pa je bil
podpisan Dogovor o prenosu Regijskih štipendijskih shem Savinjske regije 2007/2008, 2008/2009,
2008/2009-DJR in 2009/2010 iz RRA Celje na RASR.
Celostno izvajanje projekta RŠS s strani RASR daje dodatno referenco projektu samemu v odnosu do
delodajalcev v regiji, do štipendistov in njihovih staršev in nenazadnje do Javnega sklada RS za razvoj kadrov
in štipendije ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki zagotavljata EU in
državni vir sofinanciranja regijskih kadrovskih štipendij.
ŠTEVILKA 9
13
SEPTEMBER 2014
Slika kadrovskih potreb gospodarstva v Savinjski regiji
Rezultati analize razpisanih in podeljenih štipendij Regijske štipendijske sheme Savinjske regije odražajo
sliko kadrovskih potreb gospodarstva v Savinjski regiji.
Tako se je v celotnem obdobju izvajanja Regijske štipendijske sheme Savinjske regije razpisalo in podelilo
največ štipendij s področja strojništva in obdelave kovin.
Medtem, ko so bile potrebe po štipendiranju »strojnikov« skozi celotno obdobje od 2008 do 2014
zadovoljivo pokrite s podeljenimi štipendijami, ostajajo nepodeljene štipendije s področja gostinstva in
steklarstva. Tu se kaže potreba po širši analizi in raziskavi, ki jo sam projekt »Regijska štipendijska shema«
ne pokriva in sicer zakaj in kje prihaja do (ne)povezanosti med kadrovskimi potrebami gospodarstva in
izobraževalnimi institucijami.
Če pogledamo razpisane in podeljene štipendije po stopnji izobrazbe, se je v začetku izvajanja projekta RŠS
Savinjske regije v letu 2008 pri delodajalcih kazalo največ potreb po štipendiranju za srednje poklicno
izobraževanje. Z leti se je potreba delodajalcev po višje šolanem kadru večala, saj je največ razpisanih
štipendij že takoj v naslednjih letih za študente 1. bolonjske stopnje (visokošolsko univerzitetno
izobraževanje). Tudi med podeljenimi štipendijami je opaziti enak trend in sicer, da se z vsakim novim
šolskim/študijskim letom podeljuje največ štipendij za visokošolsko univerzitetno izobraževanje in v zadnjih
letih predstavljajo štipendije na tej stopnji tudi večino med podeljenimi štipendijami.
Rezultati analize nam tako prikazujejo štipendiranje čedalje večjega deleža štipendistov, ki se šolajo na
visokošolskih programih, kar je odraz višanja izobrazbene strukture prebivalstva v regiji.
Tipičen štipendist Regijske štipendijske sheme Savinjske regije
Največ dijakov vključenih v Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije se šola v Celju. Največ študentov
štipendiranih preko RŠS Savinjske regije pa študira v Mariboru.
Dijaki in študentje Regijske štipendijske sheme Savinjske regije so bili ob vključitvi v projekt v večini vpisani
v prvi letnik. Podatek je zanimiv, ker delodajalci v projektu niso primorani, da podprejo štipendista že na
začetku šolanja oz. študija; a se je vseeno večina delodajalcev za to odločala. To pomeni daljše obdobje
sofinanciranja štipendije in večjo kasnejšo možnost zaposlitve štipendista oz. bodočega delavca.
Tipičen štipendist Regijske štipendijske sheme Savinjske regije je tako študent prvega letnika strojništva
na 1. bolonjski stopnji v Mariboru in prejema v študijskem letu 2013/2014 mesečno štipendijo v višini
367,55 EUR.
Predstavitev »Analize Regijske štipendijske sheme Savinjske regije 2008-2014«: (z leve) Benedikt Podergajs,
član Komisije za štipendiranje RŠS Savinjske regije, Janez Jazbec, direktor RASR d.o.o., Dušan Mikuž, vodja
RŠS na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, Barbara Kač Kadunc, vodja RŠS Savinjske regije na
RASR d.o.o.
Foto: Arhiv RASR d.o.o.
ŠTEVILKA 9
14
SEPTEMBER 2014
Izkušnje delodajalcev
Za namen Analize je bil delodajalcem vključenim v Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije posredovan
tudi vprašalnik, s katerim smo predvsem želeli ugotoviti, če je nov Zakon o štipendiranju za delodajalce
»prijaznejši« in če lahko na podlagi preteklih izkušenj, ki jih imajo podjetja, pričakujemo njihovo
sodelovanje v projektu RŠS še v naslednji finančni perspektivi 2014-2020.
Kar 63 % delodajalcev, ki so odgovorili na vprašalnik je z najvišjo oceno ocenilo sistem štipendiranja preko
Regijske štipendijske sheme in izvajanje projekta na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije. Delodajalcem
je štipendiranje preko RŠS Savinjske regije zelo olajšalo delo pri administraciji v 51 %, pridobitvi možnosti
sofinanciranja štipendij v 80 % in iskanju novega kadra v 27 %.
S 1. januarjem 2014 je stopil v veljavo nov Zakon o štipendiranju, ki bo veljaven za vse prihodnje Regijske
štipendijske sheme, tiste, ki se bodo pričele izvajati v novi finančni perspektivi 2014-2020. V vprašalniku za
delodajalce smo tako vzpostavili člene zakona, ki se predvsem dotikajo obveznosti delodajalcev. Iz
odgovorov je razvidno, da delodajalci niso naklonjeni le 81. členu, ki govori, da se mora štipendist po
končani stopnji izobraževanja zaposliti pri delodajalcu za obdobje enega leta in lahko nadaljuje šolanje na
višji ravni šele po preteku tega obdobja. To je nepraktično predvsem z vidika družinskih podjetij, ki želijo v
duhu nadaljevanja družinskega podjetništva, svoje naslednike štipendirati preko celotnega obdobja šolanja.
Kot razlog, ki vpliva na odločitev podelitve štipendije, so delodajalci v največji meri podprli pomanjkanje
specifičnega kadra, šele nato politično in gospodarsko situacijo.
Kar 84 % pa jih je odgovorilo, da bo štipendiranje preko Regijske štipendijske sheme Savinjske regije
ostala praksa v podjetju. To je prav gotovo pozitivna spodbuda za nadaljnjo izvajanje projekta, ki je že
vključen v Regionalni razvojni program Savinjske razvojne regije 2014-20.
Pripravili: Barbara Kač Kadunc, Aleksandra Šuster Močnik,
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije
Povzetek
Analiza Regijske štipendijske sheme Savinjske regije
od 2008 do 2014
ŠTEVILKA 9
15
SEPTEMBER 2014
OBČINE PRAZNUJEJO
Subregija Osrednje Celjsko
Praznik Mestne občine Celje 2014
Mestna občina Celje je leta 1991 za svoj praznik določila 11. april, dan, ko je leta 1451 Friderik II. takrat trški
naselbini podelil mestne pravice. Vsako leto na ta dan župan Mestne občine Bojan Šrot v Narodnem domu
nagovori in nagradi občinske nagrajence, dobitnike najvišjih občinskih priznanj – celjskih grbov. Letos je
župan za uspehe in dosežke, ki presenečajo, navdihujejo in dajejo mestu neizbrisen pečat, podelil zlati
celjski grb, tri srebrne, en bronasti in štiri kristalne celjske grbe. Zlati celjski grb je za izjemen prispevek na
področju neonatologije prejela dr. Zlata Felc, srebrni celjski grb so prejeli Brina Zupančič za prizadevanja na
glasbenem in skladateljskem področju, Terezija Jazbec za dolgoletno humanitarno delo in podjetje Vivapen
d. o. o. Bronasti celjski grb je za izjemne dosežke na športnem področju dobila Marija Fras, kristalne celjske
grbe pa so prejeli diplomanti Sara Poteko, Eva Javoršek, Niša Komplet Peperko in Miha Simoniti.
Župan Mestne občine Celje z nagrajenci
Župan je slovesno nagovoril udeležence
v dvorani Narodnega doma
Fotografija: Arhiv MOC, Foto: Gregor Katič
Fotografija: Arhiv MOC, Foto: Gregor Katič
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot: »11. april je vsako leto dan, ko se malce zazremo nazaj v zgodovino,
ocenimo sedanjost in pogledamo tudi v prihodnost. Mesto niso samo stavbe, ulice, tlaki in zidovi, ampak so
predvsem ljudje tisti, ki mu dajejo dušo in nivo kvalitete življenja. Celje je lahko zgled mnogim mestom
doma in v tujini. Je dinamično in odprto mesto, mesto tisočerih obrazov, multikulturno mesto. Želimo, da v
našem mestu nikoli ne bi bilo prostora za rasne, verske, kulturne in še kakšne razlike. Le takšno mesto je
lahko prijetno in uspešno in v takšnem mestu je vredno živeti.«
Pripravil: Kabinet župana, Odnosi z javnostmi
Praznik občine Dobrna
Junij je mesec, ko praznuje Občina Dobrna svoj praznik. Tako je v petek, 13. junija bila v dvorani
Zdraviliškega doma slavnostna seja Občinskega sveta Občine Dobrna. Med kulturnim programom so bila
podeljena priznanja Občine Dobrna za leto 2014 ter priznanja zlatim osnovnošolcem OŠ Dobrna. Slavnostno
sejo je povezovala ga. Alja Tihle Hren, udeležili pa so se je, poleg prejemnikov priznanj, svetnikov
Občinskega sveta Občine Dobrna in župana, še povabljeni gostje iz sosednjih občin, predstavniki društev,
organizacij, odborov in komisij ter številni občani.
ŠTEVILKA 9
16
SEPTEMBER 2014
Tudi letos je praznični utrip popestrila Godba Dobrna, ki je igrala v pozdrav prihajajočim gostom pred
Zdraviliškim domom. Slavnostno sejo je s slovensko himno otvorila vokalna skupina Vigred, pod vodstvom
g. Franca Golčerja. Nadalje je župan Občine Dobrna, g. Martin Brecl, predstavil dosežke v zadnjih letih
delovanja Občine Dobrna. Čestital je vsem dobitnikom priznanj, zlatim osnovnošolcem in občanom Občine
Dobrna ob prazniku.
V kulturnem programu je poleg vokalne skupne Vigred, nastopila tudi Ženska pevska skupina Korona KUD
Dobrna, pod vodstvom zborovodkinje ge. Mihaele Podjavoršek. Kulturni program se je nadaljeval s
prisrčnim nastopom varovancev Folklorne skupine iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, pod
vodstvom mentorice ge. Brigite Kuder.
Sledila je podelitev priznanj zlatim osnovnošolcem OŠ Dobrna, to je učencem, ki so vsa osnovnošolska leta
zaključili z odličnim uspehom, in sicer: Lauri Čerenak, Adrijani Dečman, Mii Hrovat in Uli Pihler. Vsem smo
zaželeli, da bi na nadaljnji srednješolski poti dosegali še takšne rezultate in uspehe. Temu pa je sledil najbolj
svečan dogodek te prireditve, podelitev priznanj Občine Dobrna za leto 2014.
Naziv Častni občan Občine Dobrna je prejel g. Stanislav Božnik. Zlati grb Občine Dobrna je prejel Center za
usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, srebrni grb Občine Dobrna je prejela družina Pungartnik in ga. Ida
Hrovat, bronasti grb Občine Dobrna pa so prejeli g. Drago Pirh, g. Ivan Kristan in družina Švent.
Županska priznanja za leto 2014 so bila podeljena: g. Petru Habetu, g. Mitju Marošku in g. Klemnu
Štimulaku.
Prireditev je slovesno zaključila Godba Dobrna, pod vodstvom kapelnika g. Mitje Maroška.
Nagrajenci občine Dobrna za leto 2014
Foto: arhiv Občine Dobrna
Pripravila: Zdenka Kumer
Praznik občine Štore
Letošnjo prireditev ob občinskem prazniku, ki je bila 30. maja v Kulturnem domu Štore, je občina pripravila
skupaj z učenci OŠ Štore. S svojimi nastopi so navdušili in hkrati pokazali, koliko različnih talentov premore
naša mladina.
Pred začetkom slovesnosti je Pihalni orkester štorskih železarjev pred kulturnim domom zaigral nekaj
skladb in tako otvoril prireditev. V šolskem delu proslave so obiskovalci lahko uživali ob gledanju in
poslušanju mladih talentov, ki so prepričali z glasbenimi nastopi in igro ter jim tako privabili nasmeh na
usta. Program so oblikovali pod mentorstvom učiteljice učenci Osnovne šole Štore in njihovi gostje, bivši
učenci te šole, ter gostje iz gimnazije Celje – Center.
Vse navzoče je nagovoril tudi župan Miran Jurkošek, ki je v svojem govoru izpostavil večje projekte, ki so bili
izvedeni v občini, v obdobju od lanskega občinskega praznika. To sta vsekakor obnova kulturnega doma in
izgradnja dela kanalizacije in ceste v Kompolah. Letošnji projekti pa so izgradnja kanalizacije Lipa ter
postavitev in oživitev kozolca Laška vas–Pečovje. Prav tako ne smemo pozabiti nakup Doma na Svetini.
ŠTEVILKA 9
17
SEPTEMBER 2014
Predvsem s slednjima investicijama bi radi v občini Štore obudili turizem. Obiskovalcem lahko pokažemo
naravno, kulturno in etnološko dediščino, pa tudi dobre kmetijske proizvode, saj v zaselkih naše občine ne
manjka dobrih pridelovalcev vin, medu ter kmetijskih in drugih izdelkov.
Gostje iz gimnazije Celje – Center
Letošnji nagrajenci z županom
Foto: arhiv Občine Štore
Ob bogatem kulturnem programu so bila podeljena občinska priznanja zaslužnim občanom, ki so s svojim
delom dali pečat življenju v naši občini. Priznanja so se podelila naslednjim nagrajencem: Vinku Pevcin –
zlati grb občine Štore, za njegov izjemen slikarski opus in življenjsko delo na področju likovne umetnosti;
Ivanu Ulaga – srebrni grb občine Štore, za svoje dolgoletno zavzeto delo in uspešno vodenje Pihalne godbe
Svetina; Ivanki Tofant – bronasti grb občine Štore, za dolgoletno delo na področju humanitarnih dejavnosti;
Albinu Šuster – bronasti grb občine Štore, za večletno delovanje na področju gasilstva in vinogradništva;
Stanislavu Štefanec - bronasti grb občine Štore, za večletno delovanje na humanitarnem področju; Ludviku
Leljak - bronasti grb občine Štore, za delovanje na področju gasilstva in humanitarnih dejavnosti; Niki Žgank
– priznanje župana, kot odlični diplomantki; Aljažu Šumej – priznanje župana, za dosežke na glasbenem
področju.
Subregija Obsotelje in Kozjansko
Župan Občine Kozje je ob 20-letnici obstoja samostojne občine občanom predal najlepše darilo
Komaj eno leto je minilo, odkar so v Kozjem zaradi rušitve začeli prazniti tamkajšnjo telovadnico, zdaj pa na
njenem mestu v vsej svoji mogočnosti že stoji veličastna stavba – večnamenski center. Mogočnost tega
novega objekta, ki je še en dragulj v kroni Občine Kozje, pa ne izvira le iz njegove velikosti, ki bo kulturni,
izobraževalni, turistični in športni dejavnosti v Kozjem dala nove razsežnosti, temveč tudi iz njegovega
pomena. Večnamenski center Kozje bo namreč kraj, kjer se bodo med sabo prepletala življenja krajanov in
obiskovalcev Kozjega, kraj, kjer se bodo družili prijatelji in »delili solze in smeh, poraze in zmage«.
Slovesnosti ob odprtju Večnamenskega centra Kozje so se poleg županov in predstavnikov sosednjih in
prijateljskih občin udeležili tudi predstavniki društev, prejemniki občinskih priznanj in nekdanja župana Jože
Planinc in Božidar Sok. Izgradnja tega centra, za katerega so si prizadevale številne generacije, so namreč
tudi njune izživete sanje. Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli
pripomogli k izgradnji in otvoritvi tega čudovitega objekta, ter poudaril, da je bil, kot pri vseh investicijah,
začetek pri pametnih odločitvah občinskega sveta, v delu in veliki angažiranosti občinske uprave ter
naklonjenosti župana. Večnamenski center Kozje je bil sofinanciran s strani nepovratnih evropskih sredstev
Ministrstva za gospodarstvo razvoj in tehnologijo sredstev iz naslova »Razvoj regij«, kjer je občina pridobila
ŠTEVILKA 9
18
SEPTEMBER 2014
skoraj 1 milijon EUR nepovratnih sredstev in dodatnih 90.000 EUR državnih sredstev iz razpisa Fundacije za
šport. Celoten projekt je ovrednoten na 2.000.000 € brez DDV. Večnamenski center Kozje velikosti 2.010 m2
neto tlorisne uporabne površine je sestavljen iz večnamenskega – kulturnega dela (cca. 1.372 m2 površin v
centru, ki bodo namenjene gospodarskemu in družbenemu udejstvovanju in bodo prispevale k večji
turistični atraktivnosti regije) in športnega dela (638 m2 - športne površine za potrebe OŠ Kozje in vrtca ter
ostale športne javnosti).
Sledil je slovesni del prireditve – podelitev občinskih priznanj. Za ves trud in ure prostovoljnega dela, ki ga
posvečajo šibkejšim, je Občina Kozje Krajevni organizaciji Rdečega križa Zagorje podelila prvo denarno
nagrado, drugo denarno nagrado pa so za številne aktivnosti in kot spodbudo za nadaljnje delo namenili
Klubu mladih Kozje. Bronasti grb Občine Kozje so za dolgoletno predanost delu v dobrobit Krajevne
skupnosti Lesično podelili Dragici Planko, srebrni grb so za večletne vsestranske aktivnosti v Krajevni
skupnosti Podsreda podelili Marku Kuneju, zlati grb Občine Kozje pa je za dosežke, ki so pomembni za ugled
in razvoj Občine Kozje, prejel Kozjanski park.
V imenu dobitnikov letošnjih priznanj in nagrad se je zahvalil direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje
Oršanič. Poudaril je, da je z veseljem delovati in ustvarjati v občini, ki se v danih razmerah in možnostih
izredno dobro razvija.
Zapisala: Mojca Valenčak in Daniel Čoklc
Slavnostna seja z otvoritvijo je privabila ogromno ljudi
Praznik občine Rogaška Slatina
Občina Rogaška Slatina praznuje svoj praznik 26. julija. Ta dan je bil kot praznik občine izbran leta 1996 in je
vezan na novejšo zgodovino Rogaške Slatine - sega v leto 1821. Od omenjenega leta dalje so v Rogaški
Slatini ob 26. juliju potekale prireditve, ki so imele velik krajevni pomen ter so vezane na praznik Sv. Ane, v
njeno čast je postavljen tudi sakralni spomenik, ki se nahaja v ožjem zdraviliškem jedru Rogaške Slatine.
Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Rogaška Slatina
ŠTEVILKA 9
19
SEPTEMBER 2014
Tako je v petek, 25.7.2014, potekala osrednja slovesnost ob prazniku občine v dvorani Kulturnega centra
Rogaška Slatina, kjer so bila ob pestrem kulturnem programu podeljena tudi letošnja najvišja občinska
priznanja, katera so po sklepu občinskega sveta prejeli spodaj našteti nagrajenci:
Plaketa: podeljeni sta bili dve: Jože Vehovar (prispevek k ohranjanju kulturne dediščine) in Zvonko Plevčak
(prispevek k razvoju društvenega življenja v lokalni skupnosti).
Priznanje: podeljena so bila tri: Ivanka Drofenik (prispevek k prostovoljnem delu in udejstvovanju v lokalnih
kulturnih skupinah), Leopold Fűrlinger (aktivni športni delavec, pobudnik in ustanovni član ter predsednik
Smučarskega kluba Rogaška) in Društvo prostovoljcev za pomoč sočloveku, Miklavževa druščina (prispevek
k širjenju socialne solidarnosti ter razvijanju pravih življenjskih vrednot).
Zapisala: Brigita Kregar Drofenik
V Šmarju pri Jelšah svečano
Med številnimi prireditvami ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah se je zvrstilo tudi nekaj uradnih otvoritev
občinskih naložb. Med pomembnejšimi je bila dokončna ureditev povezovalne lokalne ceste Šentvid-Sp.
Ponkvica. V dveh korakih je bil urejen skoraj kilometer ceste, vrednost rekonstrukcije pa je znašala 270 tisoč
evrov, od česar je bila dobra polovica državnih sredstev. Poleg tega so uradno namenu predali še zadnji
obnovljen poslovilni objekt v občini, in sicer na Sladki Gori. Znano je, da ima občina Šmarje pri Jelšah velik
posluh za ohranjanje kulturne dediščine, zato ne čudi, da je podprla obnovo slamnate strehe mežnarije ob
cerkvi sv. Ane na Babni Gori, in sicer v višini dobrih 8 tisoč evrov. Prav v prazničnih dneh junija pa je
intenzivno potekala obnova strehe sv. Pankracija v Lembergu, za kar je Občina namenila 20 tisoč evrov. Na
slavnostni seji, zadnji v tem mandatu in mandatih županovanja Jožeta Čakša, so podelili tudi priznanja. Za
pomemben doprinos k razvoju kraja je plaketo je prejel Jože Anderluh iz Šentvida pri Grobelnem, priznanje
sta prejela Rudi Horvat za pomemben prispevek k razvoju in ohranjanju kmetijstva v občini in podjetnik
Janko Orač. Za dvajsetletno delo je bilo z denarno nagrado poplačano Društvo vinogradnikov in kletarjev
Trta za njegov izjemen prispevek k dvigu kakovosti vin in popularizaciji kulture pitja vina. Ob koncu
prazničnega vrveža se je dogajanje preselilo v cerkev sv. Roka, kjer občina s partnerji že tretje leto zapored
prireja glasbene večere pod skupnim naslovom Rokovo poletje. Letos se bodo v čudovitem baročnem
okolju cerkve sv. Roka zvrstili trije koncerti, zadnji, ki bo na vrsti konec septembra, pa se bo odvil v veliki
razstavni dvorani Centra baročne umetnosti Obsotelja in Kozjanskega. V okviru Varaždinskih baročnih
večerov bo v Šmarju gostoval čembalist Luca Oberti.
Zapisala: Vlasta Kramperšek Šuc
Rokovo poletje - del praznovanja Občine Šmarje pri Jelšah
ŠTEVILKA 9
20
SEPTEMBER 2014
Subregija Savinjsko-Šaleško
Tradicionalna prireditev Lučki dan
Drugi vikend v avgustu je v Lučah že tradicionalno rezerviran za praznovanje etnografske prireditve Lučki
dan. Letošnji, že 45. po vrsti, je potekal med 6. in 10. avgustom 2014. V sklopu prireditve se je zvrstilo več
etnografskih, kulturnih in športnih dogodkov, ki so poskrbeli za druženje in zabavo obiskovalcev vseh
generacij.
Praznovanje občinskega praznika je zaznamovala osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj zaslužnim
občanom. Sledila je otvoritev razstav »Savinjske naplavine« avtorja Tomaža Kastelica in fotografske
razstave Lucije Rosc z naslovom »Temačne bajke«, za lep zaključek četrtkovega večera pa so poskrbeli mladi
talenti iz OŠ Luče s svojim koncertom »Šolski obraz ima svoj glas«.
Petkovo popoldne je polepšalo druženje z Društvom upokojencev Luče, ki je namenu predalo obnovljeno
vlcersko bajto pri jezu in program popestrilo z duhovitim igranim prikazom iz življenja vlcerjev in razstavo
vlcerske opreme in orodja.
Na Lučkem dnevu ni manjkalo športnih aktivnosti. Ljubitelji pohajkovanja po alpskih vršacih so se pod
vodstvom izkušenih planincev podali na Križevnik in Veliki vrh, športni navdušenci pa so lahko tekmovali na
številnih športnih turnirjih. Pri Gričarju so se nogometni veterani domačega društva pomerili z gosti iz
Železne Kaple, Rekreativno društvo Log pa je poskrbelo za teniške navdušence ter pristaše balinanja in
odbojke na mivki.
Pestro je bilo tudi dogajanje na šolskem igrišču, kjer so se na rokometni tekmi pomerili stari proti mladim,
na turnirju v malem nogometu so se lahko preizkusile tako moške kot ženske ekipe, ekipe trojk so
tekmovale v igri pod košem na vsakoletnem Street-ball turnirju, novoustanovljeni klub NTK Savinja pa je
prvič organiziral tudi turnir v namiznem tenisu.
Na Hočevarjevi njivi je potekalo tradicionalno, že 19. »Vlcersko tekmovanje«, ki ga že vrsto let pripravlja
nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije skupaj s Savinjskim gozdarskim društvom.
Tekmovalci in tekmovalke so pokazali svoje znanje pri obvladovanju motorne žage v petih različnih
tekmovalnih disciplinah, končna uvrstitev pa je odločala o udeležbi na državnem tekmovanju v Gornji
Radgoni.
Sobotno večerno dogajanje je popestrila mladinska sekcija Kulturnega društva, ki je na zgornji vasi s svojim
skečem »Nekoč in danes« zabavala in nasmejala številne obiskovalce.
Nedeljsko jutro se je pričelo z budnico Godbe Zgornjesavinjske doline. Po maši s procesijo, ki so jo spremljali
streli iz možnarjev izpred »Strelarnice« in pritrkavanje iz farnega zvonika, je sledila prireditev »Od štanta do
štanta«, s prikazom starih običajev in domačih izdelkov.
Ogledati si je bilo možno delo peric na vaškem perišču, pletenje košev in košar, predenje volne, štrikanje in
filcanje, stiskanje mošta na stari preši, unikatne lokalne izdelke iz lesa, čebelarsko opremo in medene
pridelke. V Juvanovi hiši so se obiskovalci lahko preizkusili v poznavanju starih predmetov, na štantih pa je
bila na voljo tudi pestra izbira različnih jedi in domačih kulinaričnih dobrot.
Foto: Arhiv Občine Luče
Pripravil: Ciril Rosc, Občina Luče
ŠTEVILKA 9
21
SEPTEMBER 2014
Osrednja proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj
Občina Luče je v sklopu tradicionalne prireditve Lučki dan obeležila svoj občinski praznik na osrednji
slovesnosti, ki je potekala v četrtek, 7. avgusta 2014, v tamkajšnji kulturni dvorani. Ob tej priložnosti so
pripravili zanimiv kulturni program in podelili občinska priznanja zaslužnim občanom.
Župan je zbrane v nagovoru spomnil na številne pridobitve in uresničene projekte v obdobju 20-ih let od
ustanovitve samostojne Občine Luče ter podrobneje predstavil izvedene in načrtovane občinske investicije
v zadnjem letu.
Sledila je podelitev priznanj Občine Luče, ki so jih prejeli: Društvo upokojencev Luče za 60 let aktivnega in
organiziranega delovanja, pater dr. Karli Gržan za nesebično delovanje na duhovnem področju, Andrej
Moličnik za aktivno in požrtvovalno delo na zdravstvenem področju, Anton Breznik starejši za dolgoletno
aktivno društveno delovanje in Tadeja Robnik za aktivno delo na kulturnem področju. Zlata plaketa Občine
Luče je bila podeljena Jožetu Mlačniku za delovanje na številnih področjih, od aktivnosti v nekdanji
mladinski organizaciji do dela v krajevni skupnosti in še posebej njegovi predanosti glasbi in ohranjanju
tradicije Lučkega ljudskega petja, ki je edinstveno v slovenskem prostoru.
V spremljajočem kulturnem programu so sodelovali številni krajani, od najmlajših pa vse do upokojencev, ki
so zapeli in zaigrali. Slavnostni večer se je zaključil s prijetnim druženjem in sproščenim pogovorom ob
bogato obloženih mizah domačih kulinaričnih dobrot.
Pripravil: Ciril Rosc, Občina Luče
Občina Nazarje praznuje občinski praznik
Občina Nazarje 18. septembra praznuje občinski praznik in 20 let obstoja občine. Poleg otvoritev novo
pridobljenih investicij so množične prireditve večji del obarvane kulturno in športno.
Najpomembnejša prireditev v okviru praznovanja je Lesarski praznik, ki prepleta stroko in družabnost čez
cel teden. Vsako leto (letos 9.9.2014) je izvedena razvojna konferenca lesarjev Slovenije, katere se
udeležijo aktualni ministri in strokovnajki s področja lesarstva. Letos bo osrednja prireditev s pestrim
programom potekala v soboto, 13. septembra s pričetkom ob 8.45 uri v Bohačevem toplarju. Prireditev se
nato seli pred Grad Vrbovec in v Dom kulture Nazarje, kjer se odvijajo kviz za osnovnošolce, predstavitev z
lesom povezanih poklicev, ustvarjalne delavnice za najmlajše, ogled udeležencev enodnevne kolonije,
igranje družabnih iger, vožnja s kočijami, turnir v nogometu, ogled izdelkov iz lesa in pokušina domačih
dobrot. Večer bo zaznamovan z Lesarskim žurom, na katerem bosta letos igrali skupini Preprosto črni in
Carpe Diem. Vljudno vabljeni na prireditve, več na spletni strani občine www.nazarje.si in muzeja
www.muzej-vrbovec.si.
V letu 2014 je v naši občini žledolom povzorčil veliko škode v gozdovih. V občini so nas v zadnjih štirih letih
hudo prizadele še naslednje naravne nesreče: poplave 2010, 2012, suša, vetrolom, huda zima 2012/2013.
Uredili smo skupaj s še štirimi občinami zbirni center za odpadke, tako da imamo izpolnjene standarde na
tem področju približno eno leto. V štirih letih smo uspeli realizirati kar nekaj projektov, veliko pa jih še čaka.
Imamo tudi strategijo razvoja občine s smernicami do 2030 in smo preko Zlatega kamna bili uvrščeni med
10 najboj prodorno in razvojno usmerjenih občin v obdobju zadnjih štirih letih. Prodajamo komunalno
urejene parcele za individualno gradnjo za Samostanom Nazarje, Bič Šmartno ob Dreti in poslovno gradnjo
na IOC Prihova Nazarje. Več informacij na spletni strani občine www.nazarje.si.
Nekatere pridobitve v letu 2014:
 Ureditev Doma kulture Nazarje
Izvedel se je nov oder v Domu kulture Nazarje, obnovile so se glavne sanitarije ob avli, uredile so se
elektro in strojne inštalacije.
ŠTEVILKA 9
22
SEPTEMBER 2014
 Ureditev javnih površin v občini Nazarje
Izvedena je bila razširitev parkirišča pri blokih na Zadrečki cesti 9 in sanirano je bilo makadamsko
parkirišče na Zadrečki cesti 11.
 Energetska sanacija Osnovne šole Nazarje in Vrtca Nazarje
Sanacija starega dela Osnovne šole Nazarje in Vrtca Nazarje še poteka in sicer: toplotna izolacija fasade,
toplotna izolacija podstrešja, menjava oken in vrat.
 Ureditev mostu preko Drete na lokalni cesti Šmartno – Brdo – Zgornje Pobrežje
Izvedba del je v teku in je z vidika nujnosti za zagotovitev varnosti uporabnikov nujna. Zamenjeni bodo
dotrajeni jekleni nosilni profili, nosilni in povozni leseni del mostu ter nameščena bo nova ograja mostu.
 Plaz »pri Jozl« nad lokalno cesto Nazarje – Kokarje – Lačja vas
Po žledolomu februarja 2014 se je sporžil omenjeni plaz, ki ogroža gospodarsko poslopje in cesto.
Pogodba z izvajalcem del je že podpisana in dela se izvajajo v septembru.
 Sofinaciranje več malih čistilnih naprav gospodinjstvom.
 Trudimo se tudi na področju zdravstva, saj nam je upelo urediti odloke in pogodb o medsebojnih
razmerjih med sedmimi občinami ZSD. Seveda pa je to šele osnova in nas čaka še veliko medsebojnega
usklajevanja in iskanja finančnih sredstev za širitev ZD Nazajre.
Pripravila: Marinka Remic
Grad Vrbovec
Vabilo za lesarski praznik
Foto: Marija Lebar
Subregija Dravinjsko
Naslednje leto jubilejna 20. svečana seja
Občani Zreč smo se pred dvajsetimi leti na referendumu odločili za samostojno občino in prihodnje leto
bomo obeležili 20-letnico njene dejanske ustanovitve. Tokratna svečana seja je potekala zadnjo sredo v
maju, le dan pred praznikom občine Zreče, 29. majem.
Po uvodni zreški himni »Le na noge« v izvedbi skupine EXPE je sledil govor župana mag. Borisa Podvršnika.
V svojem nagovoru je orisal pomembne dogodke v preteklem letu, investicije, ki so v teku, kaj vse bo še
treba urediti, da bo občina Zreče prijetna tako občanom, ki tu živijo, kot tudi vsem obiskovalcem, ki obiščejo
Zreško Pohorje. Prav tako se je vsem zbranim zahvalil za doprinos k skupnim ciljem, ki so si jih postavili, ter
jim ob prazniku prisrčno voščil.
Med gosti sta tudi letos zbrane pozdravila vitez Jurij s Freundenbergha (David Voh) in njegova Zarja (Tonja
Jelen), ki sta med drugim spregovorila o takšnem in drugačnem času, večni ljubezni ter predvsem o
srčnosti, ki naj ljudi vodi k ciljem, sanjam in željam. Tokrat sta za razliko od lani prišla s prav posebno
pobudo. S seboj sta prinesla tudi darilo – insignijo, ki jo je vitez kasneje podaril zreškemu županu. Jurij je
ŠTEVILKA 9
23
SEPTEMBER 2014
povedal, da je njuna želja, da bi si župan to insignijo nadel ob prihodnjih slovesnih dogodkih, ki bodo
potekali v občini, če se bo tako odločil tudi Občinski svet.
Sledila je podelitev priznanj in grbov. Na tokratni svečanosti so podelili dve posebni priznanji Milanu Očku
in Lojzki Šprajc, bronasti grb Miranu Krajncu, srebrni grb Mariji Magdi Drozg ter zlati grb Zdravku Ivačiču.
Po podelitvi so si obiskovalci skupaj z vitezom Jurijem in Zarjo ogledali sabljaško borbo športnih mečevalcev
današnjega časa, ki so ga pripravili člani Sabljaškega kluba Ljubljana.
Zbrane so h koncu uradnega dela pospremili pevci skupine EXPE z dvema pesmima. Napovedovalca Urška
Firer in Danijel Oplotnik sta udeležence povabila še na ogled razstave razglednic iz naših krajev, ki je bila v
avli Kulturnega doma pri Termah Zreče. Prav tam je sledilo druženje ob dobrotah Okusov Rogle in kapljici
Vodovnikovega vina.
Letošnji prejemniki priznanj in občinskih grbov
Posebni priznanji
Na predlog Občinskega odbora Socialnih demokratov Zreče je za prispevek k ohranjanju tradicije kovaštva
in prenašanju dediščine na mlade posebno priznanje Občine Zreče prejel Milan Očko, ki od leta 1988
nadaljuje tradicijo kovaštva in kovaške umetnosti v Zrečah.
Za večletno delovanje v turizmu in kulturi ter za promocijo občine širši okolici je na predlog TD Zreče in
MePZ Jurij Vodovnik Zreče posebno priznanje Občine Zreče prejela Lojzka Šprajc.
Prejemniki občinskih grbov
Na predlog Komisije za priznanja in nagrade pri TD Resnik-Rogla je za večletno vodenje in aktivno delo v
Turističnem društvu Resnik-Rogla ter za njegov prispevek k ohranjanju kulturne dediščine kraja bronasti
grb Občine Zreče prejel Miran Krajnc.
Na predlog KS Skomarje in tamkajšnjih društev je za dolgoletno uspešno delo in dosežke na področju
kulture, društvene dejavnosti in njenega prispevka h kvaliteti življenja v KS Skomarje srebrni grb Občine
Zreče prejela Marija Magda Drozg.
Na predlog Občinskega odbora Socialnih demokratov Zreče je za dolgoletno uspešno delo na področju
kulture ter za dosežene uspehe, ki pospešujejo razvoj kulturne dejavnosti, zlati grb Občine Zreče prejel
Zdravko Ivačič.
Pripravila: Urška Firer
Svečana seja občinskega sveta
S slovesnostjo ob svečani seji se je izteklo 20 praznični dni, ki so zaokrožili barvito junijsko dogajanje v naših
krajih. Ponovno smo znali stopiti skupaj in praktično v vsako vasico naše občine ponesti delček Konjiških dni
2014. Pripravljali smo jih v sodelovanju s številnimi posamezniki, društvi in lokalnimi organizacijami,
krajevnimi skupnostmi, vrtci in šolami, gasilci, ansambli, športniki, slikarji in fotografi, z gozdarji, čebelarji in
zeliščarji, pohodniki in še z marsikom.
Skupaj smo se veselili različnih dosežkov – šolskih in glasbenih uspehov, prenovljenih cestnih odsekov in
pločnikov, širokopasovnega omrežja, športnih tekmovanj in aktivnih druženj. Praznovali smo obletnice, se
udeleževali predavanj in skupaj prebirali knjige, spremljali gledališke predstave za male in velike, se družili z
ŠTEVILKA 9
24
SEPTEMBER 2014
zeliščarji iz vse Slovenije, se veselili romantične poletne noči v starem mestnem jedru, z gozdarji spoznavali
parke in drevorede, za poletne osvežitve odprli konjiški bazen in skozi naše mesto suvereno popeljali
mednarodno komisijo združenja Ententne Florale, ki nam bo po 16 letih ponovno nastavila ogledalo o naši
celoviti urejenosti. Ponovno smo znali stopiti skupaj in skozi več kot 60 prireditev uvrščenih pod blagovno
znamko Konjiški dnevi 2014, povedati zanimivo zgodbo o visoki kakovosti življenja v naši občini.
Na svečani seji Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice smo podelili zaslužene nagrade tistim, ki so s
svojim delom pomembno zaznamovali dogajanje v občini in na njem pustili neizbrisen pečat. Društvo
Sožitje – invalidsko humanitarna organizacija je prejelo Nagrado občine, Dorijan Zabukovšek Srebrni konjiški
grb in Stanislav Hlastec Zlati konjiški grb. Prejemnikom iskreno čestitamo.
Pripravila: Občina Slovenske Konjice, Urad župana
Govor župana Mirana Gorinška
Prejemniki občinskih priznanj
Foto: Foto Nareks
Subregija Spodnje Savinjsko
22. Šentjurski sejem v občini Tabor
Praznovanje občinskega praznika je v nedeljo, 27. aprila, na vesel in prijeten način zaključil 22. Šentjurski
sejem. Po maši so se vsa društva, ki delujejo v občini, predstavila v zanimivi povorki. Tako kot vsako leto so
posebno pozornost številnih obiskovalcev pritegnili oldtimerji.
22. Šentjurski sejem v občini Tabor.jpg
Foto: Darko Naraglav
ŠTEVILKA 9
25
SEPTEMBER 2014
Stojnice in kmečka tržnica so ponujale številne dobrote in uporabne predmete, v dvorani doma krajanov pa
so s slaščicami navdušile članice društva žena in deklet. Lesene miniature je predstavil Franci Parašuh, na
ogled je bila tudi razstava unikatnega nakita in lesenih izdelkov Kopos, popotniške fotografije Gordane
Kobale Potočnik in razstava fotografij Ines Suljič.
Pod šotorom je najprej potekala prireditev Tabor ima talent, nato pa se je nadaljevalo zabavno popoldne ob
glasbi narodno-zabavnih ansamblov. Glavni organizator Šentjurskega sejma je bilo prostovoljno gasilsko
društvo Loke.
52. praznik hmeljarjev v Braslovčah
V Braslovčah so slovenski hmeljarji 10. avgusta 2014 slavili svoj 52. praznik. Prireditev je pripravilo
Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin
in princes Slovenije. Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor je
pospremila številna množica, ki je z zanimanjem spremljala imenovanje nove hmeljarske princese in novega
hmeljarskega starešine, organizatorji pa so pripravili tudi več spremljajočih prireditev.
Že dopoldne so na slavnostni seji, ki so jo pripravili v brunarici TD Braslovče, govorili o hmeljarstvu,
predstavljena sta bila nova hmeljarska princesa, Barbara Bosnar in starešina Ivan Janko Bizjak, zbrane pa so
nagovorili predsednik Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije Anton Rožič, župan Občine
Braslovče Branimir Strojanšek, v imenu Ministrstva za kmetijstvo RS Metka Cerjak in v imenu Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenje njen podpredsednik Marjan Golavšek.
Osrednja prireditev se je ob 15. uri pričela s povorko skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Na čelu
so bili konjeniki KD Mustang Gomilsko, godba in mažoretke Pivovarne Laško, z vozovi so se pripeljali tudi
starešine in princese ter gosti. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih opravil v hmeljarstvu, tokrat tudi v
znamenju hmeljarske poroke. Sledila je predaja starešinstva in imenovanje princese, nato pa so nazdravili z
vrčkom piva. Obred je vodila Martina Zupančič.
Ob kmečkih hmeljarskih igrah so se v nadaljevanju zabavali tako nastopajoči kot gledalci, za veselo
razpoloženje pa je skrbel ansambel Avantura s pevko Tanjo Žagar in harmonikarji šole Jožeta Šumaha iz
Braslovč.
V okviru letošnjega praznovanja Dneva hmeljarjev so pripravili tudi ribiško tekmovanje za Pokal hmeljarske
kobule, turnir trojk v košarki, šahovski turnir, turnir v odbojki na mivki in veseloigro »Halo! Obiralke so
tukaj!« v izvedbi KD Gomilsko.
Dan hmeljarjev Braslovče
Foto: Tone Tavčar
ŠTEVILKA 9
26
SEPTEMBER 2014
Občina Prebold praznovala
V Športni dvorani OŠ Prebold je v petek 27. junija potekla slavnostna seja ob dnevu državnosti in
občinskem prazniku, ki so ga letos začeli praznovati že 6. junija. Ta dan so namreč v Šeščah odprli razstavo
ustvarjalnosti krajanov Šešč in izpeljali tradicionalen spust po Savinji z doma izdelanimi plovili.
Sicer pa se je v vsem tem času, do slavnostne seje občinskega sveta, izpeljalo še veliko drugih prireditev.
Potekalo je tradicionalno tekmovanje s starimi brizgalnami. Upokojenci so pripravili meddruštveno športno
tekmovanje, ribiči so tekmovali za prehodni pokal Občine Prebold, čebelarji so pripravili dan odprtih vrat
pri društvenem čebelnjaku, izpeljani sta bili gasilski tekmovanji mladine in ostalih starostnih generacij…
Najbolj pestro pa je bilo od 20. do 22. junija , ko je v Mariji Reki potekala tridnevna tradicionalna
prireditev Pod Reško planino veselo živimo. V okviru tega so v petek popoldan potekale športne igre na
športnem igrišču ŠD Marija Reka. Sobota dopoldan je bila v znamenju kolesarskega vzpona iz doline do
planinskega doma, popoldan pa so se srečali učenci in učitelji nekdanje marijareške šole, potekal je tudi 8.
predizbor harmonikarjev za 34. Zlato harmoniko Ljubečne ter tekmovanje za Reškega godca 2014. V
nedeljo so izpeljali še 12. festival domačih ansamblov za Veliko nagrado Savinjske doline. V cerkvi sv.
Lovrenca pa je bila še maša za domovino.
Na sam praznik, 25. junija, je bil v okviru praznovanja izpeljan še 9. kolesarski vzpon na Golavo.
Praznovanje pa so zaključili v nedeljo, 29. junija, ko je bila v Matkah slovesnost ob zaključku Celostne
prenove in ureditve vasi ter gradnje kanalizacije v Občini Prebold. Že dan prej pa je bila v Lovskem domu
na Golavi tudi slavnostna seja ob 90- letnici Lovske družine Prebold, kjer so razvili svoj novi društveni
prapor.
Pripravil: Darko Naraglav
Nekdanji učenci in učiteljici
(Karolina Agrež in Vida Jernejc Krajnc)
pred svojo nekdanjo šolo v Marija Reki,
ki je že dolgo planinski dom
Dobitniki letošnjih občinskih priznanj
Foto: Darko Naraglav
ŠTEVILKA 9
27
SEPTEMBER 2014
IZPOSTAVLJAMO
Subregija Osrednje Celjsko
Mesec športa v knežjem mestu 2014 (od 9. maja do 8. junija 2014)
V projektu sta svoja prizadevanja za kakovostnejše in bolj zdravo življenje občanov združili Mestna občina
Celje in Športna zveza Celje, ki sta med 9. majem in 8. junijem 2014 organizirali pestro športno dogajanje v
Celju. Koncept projekta je bil v osnovi razdeljen na dva dela, in sicer na tekmovalno-rekreativne programe
ter tedenske brezplačne strokovno vodene vadbe in predavanja v sklopu projekta Šport za vse.
Še posebej zanimiv in poln adrenalina je bil veliki premierni dogodek Urbani gladiator, ki je privabil
tekmovalce iz vse Slovenije. Svojo moč in vzdržljivost je 500 udeležencev preizkušalo na treh zahtevnih
trasah ter več kot 45 ovirah, ki so obenem navezovale na najbolj zanimive kulturnozgodovinske lokacije
Celja. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, saj so v okviru tekmovalno-rekreativnega programa bili
organizirani Urbani gladiatorček za otroke, otroški teki in druge aktivnosti.
Prireditev Urbani gladiator
Foto: Arhiv MOC
Nočni tek po mestnih ulicah in nabrežju reke Savinje.
Foto: Arhiv MOC
ŠTEVILKA 9
28
SEPTEMBER 2014
Nova splavarska brv
V sklopu projekta »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi«, katerega investitor je
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je bila zgrajena nova Splavarska brv. Staro, armirano betonsko je bilo
zaradi poplavne varnosti potrebno zamenjati z novo mostno konstrukcijo, ki s svojo spodnjo ploskvijo sega
iznad višine stoletnih voda reke Savinje. Nova brv, tako kot nekdanja, povezuje levi in desni breg Savinje
oziroma mesto z mestnim parkom, kjer izven nivojsko prečka Partizansko cesto in se priključi na drevoredno
promenadno pot, ki poteka ob mestnem parku vzporedno z reko oziroma s Partizansko cesto.
Brv čez Savinjo.
Foto: Matjaž Jambriško, Arhiv MOC
Prenova starega mestnega jedra
Mestna občina Celje je leta 2012 začela s prenovo starega mestnega jedra in v letošnjem letu uspešno
dokončala obe fazi prenove, ki sta poskrbeli, da Celje danes sije v še lepši podobi in vabi k obisku. Prva faza
obnove se je izvajala na območju dela Prešernove, Stanetove, Lilekove, Savinove, Linhartove ulice ter
Krekovega trga, nove ureditve pa zajemajo obnovo dotrajanih javnih odprtih površin, zamenjavo tlakov in
dreves, obnovo javne razsvetljave in dela urbane opreme ter pripravo priključnih mest za prireditvene odre.
Sočasno se je zamenjala tudi dotrajana komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura.
Obnovljen trg pred Metropolom
Foto: Arhiv MOC
Druga faza prenove, ki je zajemala območje Glavnega trga in trga pred Metropolom s pripadajočimi ulicami,
se je zaključila s prezentacijo arheoloških najdb na Glavnem trgu, kjer je na ogled obod poznoantične rimske
vile, kmalu pa bo na ogled tudi prezentacija mozaika. Obnovljena je vsa komunalna in energetska
infrastruktura, položene so tonalitne plošče in kocke, na trgu pred Metropolom je urejen plato, ki je
ŠTEVILKA 9
29
SEPTEMBER 2014
namenjen sprehajalcem, raznim kulturnim prireditvam, koncertom in gostinskemu vrtu, za posedanje pa so
nameščene prijetne lesene obloge. Na požirek pitne vode vabi še vodni motiv oz. novi pitnik.
Odzivi tamkajšnjih stanovalcev in obiskovalcev mesta so zelo dobri, saj so mnogi nad celotno prenovo
mestnega jedra presenečeni in veseli, da je Celje dobilo privlačne, urejene in koristne javne površine, ki
hkrati odstirajo bogato zgodovino mesta.
Na Šmartinskem jezeru vabijo nova otroška igrala
V okviru programa LEADER, ki se izvaja v sklopu Ministrstva za kmetijstvo in okolje so v gozdičku ob
Šmartinskem jezeru nastala nova otroška igrala, ki vabijo k razgibani igri.
Zasnovo igral so zastavili Zavod Celeia turizem, ki si prizadeva za obogatitev vsebin in ponudbe na območju
Šmartinskega jezera. Moderna urbana oprema v povezanosti z naravnim okoljem Šmartinskega jezera bo
nadgradila obstoječo infrastrukturo ob Šmartinskem jezeru, namenjeno mladim družinam z otroci. Pri
izboru opreme se je upošteval vidik uporabe naravnih materialov (les) in tematskih igral - igrala, ki
spodbujajo motorične sposobnosti otrok. Projekt se zaključuje v mesecu septembru, predvidena je še
izdaja promocijske brošure za predstavitev turistične ponudbe ob jezeru in v njegovi okolici.
Pripravil: Zavod Celeia Celje
Foto: Arhiv Zavoda Celeia Celje
ŠTEVILKA 9
30
SEPTEMBER 2014
Povabilo: Dežela Celjska se predstavlja na 47. Mednarodnem obrtnem sejmu
Turistična ponudba DEŽELE CELJSKE se tudi letos predstavlja na 47. MOS-u, vsak dan od 10.-15. 9. 2014. Na
42 m2 v Hali E se bo vsak dan predstavila ena izmed subregij: OSREDNJE CELJSKO, DRAVINJSKO,
OBSOTELJE&KOZJANSKO ter SPODNJE SAVINJSKO ter obiskovalcem predstavila novosti in aktualno
turistično ponudbo iz svojih krajev. Posebej se bo predstavljala tudi zdraviliška ponudba destinacije, ki
predstavlja ključno turistično moč, saj nočitve v zdraviliščih znotraj DEŽELE CELJSKE beležijo minimalno 1
milijon nočitev letno.
Z Deželo Celjsko na sejemske prireditve.
Foto: Arhiv Zavoda Celeia Celje (RDO Dežela Celjska)
Z Veselim Janezom po Deželi Celjski
Dvonadstropni panoramski avtobus z odprto streho, je odlična priložnost za spoznavanje krajev iz nekoliko
drugačne perspektive.
Po Deželi Celjski, regionalni turistični destinaciji, ki združuje kar 21. slovenskih občin in 6 termalnih zdravilišč
je v avgustu vozil dvonadstropni panoramski avtobus z odprto streho.
Veseli Janez, kot se simpatično imenuje, omogoča turistom in tudi prebivalcem v destinacijo vključenih
občin, da na nekoliko drugačen način spoznajo kraje, v katerih dopustujejo oziroma živijo. Avtobus, ki je prvi
te vrste v Sloveniji, ima 33 sedežev v zaprtem prostoru in 52 na odprtem nadstropju. Panoramske vožnje se
se izvajale vsak četrtek, petek in soboto v avgustu okviru delovanja RDO Dežele Celjske, ki ga koordinira
Zavod Celeia Celje. Do danes je bilo izvedenih 9 izletov na katerih je več ko 150 gostov iz zdravilišč
spoznavalo lepote Obsotelja in Kozjanskega, Spodnjesavinjskega, Celjskega ter Dravinjskega okoliša.
ŠTEVILKA 9
31
SEPTEMBER 2014
V septembru Veseli Janez vabi na panoramsko vožnjo v času 47. MOS-a, in sicer 13. in 14. 9. 2014. V
okviru dogajanj v DRUŽINSKEM VIKENDU bo avtobus vozil iz sejmišča do mestnega središča ter ob
določenih urah do turističnih atrakcij.
Več na http://mos.dozivetja.net/.
Vsi zainteresirani naj se za prijavo obrnejo na TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, epošta: [email protected].
Strategija gospodarstva MOC
Na seji Mestnega sveta 11. marca 2014 je Mestna občina Celje sprejela pomemben dokument – Strategijo
razvoja gospodarstva v Mestni občini Celje 2014-2020, zavedajoč se dejstva, da gospodarska razvitost
občine pomembno vpliva na blaginjo vseh občank in občanov. Mestna občina Celje je zaupala izdelavo
strategije Območno obrtno-podjetniški zbornici Celje.
Na podlagi sprejete Strategije so bili pripravljeni Akcijski načrti, ki opredeljujejo aktivnosti, ki jih Mestna
občina Celje izvaja, in sredstva, ki jih namenja za izvajanje poslanstva, da »v skladu z zakonodajo in
možnostmi zagotovi lokalno infrastrukturo in stimulativno okolje za razvoj gospodarstva«. Akcijski načrti so
bili sprejeti 1.7.2014 na 28. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Celje.
Snovanje strategije je sicer vključevalo številne občanke in občane, gospodarske subjekte v občini ter ostale
nosilce javne uprave, šolstva, zdravstva, komunalnih dejavnosti ipd., ki so bili pozvani k podajanju odgovora
na vprašanje “Kakšna naj bo Mestna občina Celje čez 6 let ali dlje?" in oblikovala se je vizija, ki odgovarja na
vprašanje: Mestna občina Celje bo leta 2020 gospodarsko uspešna, turistično prepoznavna in čim bolj
samooskrbna občina priložnosti, ki bo zagotavljala blaginjo občanom.
Strategija razvoja gospodarstva Mestne občine Celje je objavljena na spletni strani Mestne občine Celje.
Pripravil: Kabinet župana, Odnosi z javnostmi
Mladi športni upi se v Vojniku kalijo v novi sodobno opravljeni telovadnici
Mladi športni upi se v občini Vojnik lahko razvijajo v novi sodobno opremljeni telovadnici, ki je bila zgrajena
v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Eko skladom ter Ministrstvom za
gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer s sredstvi iz naslova Zakona o sofinanciranju občin, ki omogoča
zagotavljanje dodatnih sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo. Telovadnica v
velikosti 2.003,70 m2 ima fiksne tribune za 600 obiskovalcev, 250 zložljivih tribun – dodatnih mest za
obiskovalce in 400 stolov. Telovadnica je opremljena tudi s sodobno zasnovano plezalno steno namenjeno
športnemu plezanju. Telovadnica sodi med najnovejše in najsodobnejše javne športne objekte v Sloveniji.
Objekt je energetsko in prostorsko nadstandardno zasnovan, tako da se v njih lahko prirejajo tudi večje
športne prireditve in tekmovanja ter družabne in kulturne prireditve. Skupna vrednost investicije znaša
3.363.823,00 EUR.
Nova sodobno opremljena telovadnica OŠ Vojnik
Foto: arhiv občine Vojnik
ŠTEVILKA 9
32
SEPTEMBER 2014
Uspešno nadaljevanje izgradnje kanalizacije v občini Vojnik
Občina Vojnik uspešno nadaljuje izgradnjo kanalizacije, po odsekih, v severovzhodnem delu naselja Arclin
ter v naseljih Pot v Lešje in Konjsko.
V prvi polovici leta 2014 je izvajalec del Gradnje Žveplan, d. o. o. končal dela izgradnje kanalizacije v izmeri
2,5 kilometra. Vrednost del znaša skupaj 256.500 evrov. Občina je iz naslova Evropskega sklada za
regionalni razvoj »Razvoj regij« pridobila za izgradnjo letošnjih del 203.300 evrov evropskih sredstev.
Gradnja kanalizacije na območju občine Vojnik (SV Arclin, Pot v Lešje, Konjsko)
Foto: Arhiv občine Vojnik
Nadgradnja zbirnega centra Vojnik
Zbirni center Vojnik, ki se nahaja v obrtno-poslovni coni Arclin je pridobil novo nadstrešnico nad zabojniki za
odpadke ter nove ograjene prostore za zbiranje nevarnih odpadkov. Vrednost investicije v nadgradnjo
zbirnega centra je bila 110.500 evrov. Nadgradnjo so finančno podprli Mestna občina Celje, Občina Vojnik in
Občina Dobrna. Po podatkih Simbio, d. o. o. je bilo od leta 2010, ko je bila uradna otvoritev zbirnega centra,
zbranih dva tisoč dvesto ton odpadkov, obiskalo pa ga je več kot tri tisoč občanov.
V ZC Vojnik lahko občani občine Vojnik in Dobrna večkrat letno brezplačno oddajo vse vrste embalažnih
odpadkov, ki so preveliki za zbiralnike na ekoloških otokih (karton, večja plastična embalaža ipd.), ter druge
ločeno zbrane odpadke (steklo, papir, nevarni odpadki – npr. odpadna električna in elektronska oprema).
Štirikrat letno pa lahko občani pripeljejo tudi večje kosovne odpadke (gume, pohištvo, kopalniška oprema,
gradbeni material itd.).
Znotraj ZC Vojnik se nahaja tudi kontejner, v katerega lahko odložijo občani odpadke, ki so lahko namenjeni
ponovni uporabi. Ob tem naj poudarimo, da ima ponovna uporaba odpadkov svoje mesto tudi v t. i. Centru
ponovne uporabe Vojnik. V Centru ponovne uporabe Vojnik, ki deluje v sodelovanju z družbo za ravnanje z
odpadki Simbio, d. o. o. lahko občani oddajo izdelke, ki jih več ne potrebujejo in so še dobro ohranjeni, na
primer manjše kose pohištva, male gospodinjske aparate, računalniško opremo, opremo za dom in prosti
čas, oblačila, knjige, igrače, kolesa, športno opremo – skratka vse, kar je dobro ohranjeno, funkcionalno in
še uporabno. V CPU Vojnik, ki se nahaja na lokaciji Celjska cesta 14, izdelke pripravijo za vnovično uporabo
in nadalje prodaj po simbolični ceni v zeleni trgovini, na isti lokaciji.
Pripravila: mag. Vesna Poteko
ŠTEVILKA 9
33
SEPTEMBER 2014
Odprtje novega vrtca Dobrna
V četrtek, 29. maja, je bilo še posebej slovesno za vse otroke, učence in delavce OŠ Dobrna, kakor tudi za
vse občane občine Dobrna. Odprli so namreč vrata novega Vrtca Dobrna. Na mestu starega stoji nov,
energetsko učinkovit vrtec s petimi oddelki.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Alja Tihle Hren, je sodelovala tudi Godba Dobrna in Ženski
pevski zbor Korona iz Dobrne. Pomembno pridobitev za občino so svojemu namenu predali župan Martin
Brecl, ravnatelj OŠ Dobrna Marko Šteger ter predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine Dobrna,
Branka Gal.
Nov Vrtec Dobrna meri 826 m2 in obsega osrednji večnamenski prostor, ki bo lahko namenjen za skupne
prireditve, razstave in igro otrok, pet igralnic s sanitarijami in garderobami. Vsaka igralnica ima tudi prehod
na skupno teraso. Objekt obkroža urejeno igrišče z igrali in pitno vodo.
Izvajalec dokončanja del Vrtca Dobrna je bilo podjetje VG5, d. o. o., iz Ljubljane, projekte zanj je naredil
projektivni biro Trije arhitekti, d. o. o., prav tako iz Ljubljane, nadzor nad gradnjo pa je izvajalo podjetje
Proplus, d. o. o. iz Maribora.
Vrednost operacije Vrtec Dobrna znaša 1.948.658,86 EUR z DDV. Gradnja vrtca se je financirala s sredstvi
proračuna Občine Dobrna (50,75 %), sredstvi Evropskega sklada
za regionalni razvoj (41,97 %) in sredstvi Eko sklada (7,31 %). Z izgradnjo novega vrtca je občina tako
zagotovila dodatne prostorske kapacitete za izvajanje predšolskih programov in s tem staršem omogočila
ter zagotovila vpis dodatnega števila otrok v programe predšolske vzgoje.
Nov nizkoenergetski vrtec Dobrna
Foto: Arhiv občine Dobrna
Operacijo »Vrtec Dobrna« delno financira Evropska unija, največ v deležu 85 % upravičenih stroškov, in sicer iz Evropskega sklada za
regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013; razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.
Kanalizacija v Klancu in Zavrhu na Dobrni končana
Župan Občine Dobrna, Martin Brecl, je v novembru lani s predstavnikom izbranega izvajalca, direktorjem
podjetja TOMGRAD iz Podčetrtka Tomažem Hohnjecem, podpisal pogodbo o izvedbi gradbenih del za
izgradnjo fekalne kanalizacije v Klancu in Zavrhu.
Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 748.915,25 EUR (z DDV). Celotna vrednost projekta pa znaša
preko 840.000 EUR, od tega je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odobrilo sofinanciranje v
višini 499.289,14 EUR. Gradbena dela so se pričela že v mesecu decembru lanskega leta, zaključili pa so jih v
mesecu juliju letos. Novozgrajeni fekalni sistem, ki obsega kanale z revizijskimi jaški v dolžini 5.518 m, se
priključuje na obstoječo kanalizacijo v Dobrni do centralne čistilne naprave.
ŠTEVILKA 9
34
SEPTEMBER 2014
Operacijo »CELOSTNO UREJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA IN VAROVANJE VODNIH VIROV NA
POVODJU SAVINJE – na območju Občine Dobrna – na območju naselij Klanc in Zavrh – Povodje Dobrnice« delno financira Evropska
unija, največ v deležu 85 % upravičenih stroškov, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru
Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013; razvojne prioritete »Razvoj regij«,
prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.
Slavnostni podpis pogodbe za projekt Ureditev trga Dobrna – paviljon na južnem delu trga
Dobrna
Župan Občine Dobrna, Martin Brecl, je v ponedeljek, 27. januarja 2014, s predstavnikom izbranega izvajalca
Lovrencem Krapežem, prokuristom podjetja VG5, d. o. o., Ljubljana, podpisal pogodbo o izvedbi gradbenih
del za Ureditev trga Dobrna – paviljon na južnem delu trga Dobrna.
Pogodbena vrednost investicije znaša 242.231,40 EUR. Gradbena dela so pričeli izvajati marca, zaključena
pa so bila julija letos. Projekt je bil prijavljen na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije
Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Obnova in razvoj vasi – ukrep 322, ki je
sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 2007–2013, od koder so bila pridobljena
sredstva v višini 124.838,68 EUR. Celotna investicijska vrednost projekta znaša okoli 292.000 EUR.
Realizacija investicije je prispevala k ureditvi EKO tržnice, kjer je možno organizirano trženje lokalno
ekološko pridelane hrane. S postavitvijo paviljona je urejen tudi prostor za delovanje TIC-a Dobrna in
Turističnega društva Dobrna. V okviru naložbe je bil zajet pitnik s pitno vodo, ki je dostopen vsem občanom
in obiskovalcem, izposoja koles ter informacijska tabla z zemljevidom in velik TV zaslon za podajanje
informacij obiskovalcem trga.
Ureditev paviljona na južnem delu trga Dobrna
Foto: Arhiv občine Dobrna
Operacijo »UREDITEV TRGA DOBRNA - paviljon na južnem delu trga Dobrna« delno financira Evropska unija, in sicer iz Programa
razvoja podeželja 2007-2013 sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Obnova in razvoj
vasi.
Pripravila: Zdenka Kumer
ŠTEVILKA 9
35
SEPTEMBER 2014
Na Dobrni posadili „staro trto iz Lenta“
V nedeljo, 11. maja, je bil za Dobrno prav poseben dan, saj smo pri latniku na obzidju stopnišča, ki vodi do
cerkve Marijinega vnebovzetja, posadili spomeniško zaščiteno Staro trto iz Lenta, ki je v Guinnessovo knjigo
svetovnih rekordov vpisana kot najstarejša žlahtna vinska trta na svetu, ki še rodi in daje odlično vino
žametno črnino. Njene potomke mesto Maribor poklanja kot protokolarno darilo državam sveta, uglednim
inštitucijam in posameznikom. »Zato nas je posebej razveselilo obvestilo Mestne občine Maribor, da bo v
letošnjem letu tudi naša občina postala del velike družine častilcev te žlahtne sorte ali žametovke,« je v
svojem pozdravnem nagovoru med drugim povedal župan Občine Dobrna, Martin Brecl, ki je po prevzemu
Listine o cepiču Stare trte postal tudi gospodar Stare trte na Dobrni. Podeljena mu je bila iz strani mestnega
viničarja mesta Maribor Staneta Kocutarja, ki je cepič Stare trte na Dobrno tudi prinesel. Skupaj s
predstavnikom vinogradnikov Dobrne Romanom Ramšakom, ki je ta dan postal uradni viničar so trto
posadili, nato pa jo je blagoslovil farni župnik Milan Strmšek.
Na prireditvi nas je obiskala in nagovorila tudi častna gostja Vinska kraljica Slovenije 2014 – Špela Štokelj.
Na prireditev se je pripeljala v starodobnem vozilu, ki je last domačina Petra Habeta. Prisoten je bil tudi
vitez vina Drago Medved ter drugi predstavniki evropskega reda vitezov vina. V kulturnem programu, ki ga
je povezovala Katarina Rošer, so sodelovali Godba in Folklorna skupina Dobrna, Sestre Jakob in Ljudske
pevke Dobrna. Po svečani zasaditvi je sledilo še prijetno druženje ob dobri domači kapljici, snovali pa so se
že tudi načrti kako bomo v prihodnosti častili prisotnost Stare trte na Dobrni.
Slavnostna otvoritev zasaditve stare trte iz Lenta
Foto: arhiv občine Dobrna
Pripravila: Marija Švent
Novelacija lokalnega energetskega koncepta in študija izvedljivosti DOLB
Občina Dobrna je naredila v zadnjem letu več korakov k povečanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju
stroškov za energijo. Pripravila je novelacijo lokalnega energetskega koncepta, katerega ključni namen je
pripraviti akcijski načrt za izboljšanje energetske učinkoviti v občini (plan energetskih sanacij javnih stavb,
energetske sanacije javne razsvetljave) ter identifikacija priložnosti uporabe obnovljivih virov energije.
Alternativne vire energije občina prepoznava v lesni biomasi, zato je s tem namenom pristopila tudi k
izdelavi študije izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v Dobrni.
Dom na Svetini
Praznovanje letošnjega 1. maja se je v občini Štore odvijalo pred Domom na Svetini. Člani Športnega
društva Kovinar Štore so z ostalimi podporniki in prijatelji na županovo pobudo poskrbeli, da je ta dan bil
poln veselih in prijetnih trenutkov. Za dobro vzdušje so dodatno poskrbeli Pihalni orkester štorskih
ŠTEVILKA 9
36
SEPTEMBER 2014
železarjev z godbo Svetina in skupina Zaka pa ne. Obiskovalci so odhajali zadovoljni in z obljubo, da se
ponovno vrnejo.
Svoja vrata bo uradno Dom na Svetini odprl 18. septembra 2014.
Na svoj račun bodo prišli vsi ljubitelji dobre hrane, zabave in pestrosti narave. Lepo vabljeni!
Druženje na Svetini ob prazniku dela in Dom na Svetini
Foto: arhiv občine Štore
V občini Štore v teku izgradnja kanalizacije Lipa
Meseca aprila 2014 je občina Štore z izvajalcem Tomgrad iz Podčetrtka podpisala pogodbo za izgradnjo
kanalizacije v naselju Lipa. Izvajalec je z deli pričel v mesecu maju. Pogodbena vrednost investicije znaša
460.922,71 evrov.
Zaključek investicije, ki jo sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru
Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne
prioritete "Razvoj regij", prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi", je predviden v mesecu
septembru 2014.
Predmet projekta je izgradnja komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju
občine Štore in s tem posledično izboljšana lokalno-regionalna komunalna infrastruktura, ki bo dvignila
kakovost življenja prebivalcem naselja Lipa.
Slavnostni podpis pogodbe z izvajalci
Foto: arhiv Občine Štore
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v podeželje
ŠTEVILKA 9
37
SEPTEMBER 2014
Ohranjanje vernakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas – Pečovje
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je odobrilo sofinanciranje projekta z akronimom »Kozolec«. Občina Štore
je meseca maja 2013 podpisala pogodbo z društvom »Raznolikost podeželja« iz Celja ter partnerji KUD
Folklorna skupina Kompole, PD Železar Štore, ŠD Kovinar Štore, ŠD Laška vas, KD Štore – LPZ, TD Štore, ŠKD
Rudar Pečovje in Zavodom Celeia Celje. Projektne aktivnosti za oživitev kozolca bodo predvidoma
zaključene septembra 2014.
Občina Štore bo ob zaključku projekta bogatejša za nov prireditveni prostor z zbirko rudarstva in
železarstva, občanom in drugim prebivalcem pa bo omogočeno aktivno sodelovanje in povezovanje pri
izvajanju društvenih aktivnosti ter s tem ohranjanje kulturne dediščine.
Oživitev kozolca Laška vas-Pečovje
Foto: arhiv Občine Štore
Pripravil: Kabinet občine Laško
V občini Laško intenzivna gradnja kanalizacije in druge komunalne infrastrukture
Na območju občine Laško intenzivno potekajo dela izgradnje kanalizacije, in sicer na območju Kidričeve
ulice, Valentiničeve ulice, Podhumske ulice, Kajuhove ulice, pri delu Poti na Kobivjek ter pod gradom. Pod
gradom se bodo poleg kanalizacije položile še cevi za optiko, uredila javna razsvetljava in meteorna
kanalizacija. Na delu, kjer bo potrebna še širitev ceste, se bosta prestavila elektrika in plinovod. Dela se
bodo predvidoma zaključena do konca letošnjega leta.
Nove priključitve gospodinjstev na javno vodovodno omrežje (Male breze, Bukovce)
V prvi polovici letošnjega leta so se zaključila dela izgradnje javnega vodovodnega omrežja v naselju Male
Breze. Javni vodovod je bil zgrajen v dolžini 6 km, nanj pa je priključenih 31 novih gospodinjstev. 15
gospodinjstev se je na novo priključilo na javni vodovod tudi na območju Bukovcev, kjer se je juniju
zaključila investicija izgradnje vodovoda v dolžini 1500 metrov. Občina Laško je hkrati v skladu z veljavno
zakonodajo in vodnimi dovoljenji pristopila k namestitvi naprav za merjenje količin vode na izvirih ter
ureditev daljinskih povezav za spremljanje parametrov vodnih virov Podmevškovega grabna, Kala in
Marinkovega grabna.
ŠTEVILKA 9
38
SEPTEMBER 2014
Občina Laško odličen vzor za uspešno izvedene energetske sanacije javnih stavb
Občina Laško zadnja leta veliko naporov usmerja v celovite energetske sanacije javnih stavb. Pri tem je
seveda zelo uspešna tudi s pridobivanjem evropskih sredstev. Zaključujejo se investicijska dela za
energetsko sanacijo OŠ Rimske Toplice in Zdravstveni dom Laško.
Občina Laško je za izvedbo projekta »Energetske sanacije Zdravstvenega doma Laško«pridobila sredstva
Evropskega kohezijskega sklada, v vrednosti 190.185,89 evrov. Energetska prenova objekta zajema novo
izvedbo toplotne izolacije fasade, menjavo oken in vhodnih vrat, izvedbo toplotne izolacije stropa proti
neogrevanemu podstrešju ter sanacijo toplotnih mostov. Poleg energetske prenove objekta je Občina Laško
izvedla tudi postavitev in montažo zunanjega panoramskega dvigala za pritličje in nadstropje. Vrednost
vseh del z vključenim DDV znaša 284.428,08 EUR.
Projekt energetske sanacije OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, ki je v zaključni fazi, obsega vgraditev novih
toplotno izolacijskih oken, vhodnih vrat, energetsko sanacijo fasade, stropov ter novo urejeno
prezračevanje in ogrevalni sistem - kotle na lesno biomaso. Za izvedeno investicijo je občina v letu 2013
pridobila evropska kohezijska sredstva, v vrednosti 568.160,28 EUR.
Leto 2014 pa je pričetek izvedbe še treh energetskih prenov javnih stavb, in sicer so se dela že pričela na
Podružnični šoli Rečica in Zidani Most. V mesecu septembru pa se bodo pričela dela na OŠ Primož Trubar v
Laškem. Leto 2014 bi tako lahko rekli, da je za občino Laško v znamenju energetske učinkovitosti.
Energetska sanacija OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Energetska sanacija Zdravstvenega doma Laško
Foto: arhiv občine Laško
Subregija Obsotelje in Kozjansko
Sprejet ORP Obsotelja in Kozjanskega 2014-2020
V začetku junija so v subregiji Obsotelje in Kozjansko pristojni potrdili pomemben dokument razvojnih
usmeritev subregije, in sicer Območni razvojni program (ORP) Obsotelje in Kozjansko 2014-2020, ki velja za
temeljni programski dokument na subregionalni ravni in je skladen z Regionalnim razvojnim programom
Savinjske regije 2014-2020 (v nadaljevanju RRP). Območje območne razvojne regije Obsotelje in Kozjansko
vključuje 7 občin, in sicer: Dobje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje.
ORP temelji na prepoznavanju razvojnih potencialov subregije Obsotelje in Kozjansko, ki jih bomo udejanjali
skozi izvajanje kvalitetnih razvojnih projektov. Nosilci subregijsko pomembnih razvojnih projektov bodo
skozi umestitev v RRP imeli možnost, da ob lastnih virih za izvedbo projektov pridobijo tudi sofinanciranje iz
evropskih in nacionalnih virov. Dosedanja spoznanja razvoja subregije Obsotelje in Kozjansko nas
ŠTEVILKA 9
39
SEPTEMBER 2014
prednostno usmerjajo v prizadevanje za naložbe in vlaganje v področja, ki predstavljajo gonilo
gospodarskega in družbenega razvoja v prihodnosti. Menimo, da lahko s pomočjo investicij na naslednjih
področjih: investicije v infrastrukturo, razvoj podjetništva in podeželja ter razvoj in specializacija
turizma vsekakor doprinesemo k dvigu kakovosti življenja v subregiji Obsotelje in Kozjansko med leti 20142020.
Zapisala: Anita Čebular
Privoščimo si domače!
Lokalna samooskrba je za Obsotelje in Kozjansko pomembna in aktualna, saj ima številne trajnostne
poslovne priložnosti, ki pa so v okolju le redko prepoznane. Vse več je ljudi, ki spreminjajo svoje
nakupovalne in prehranjevalne navade, ter se pri nakupih odločajo za lokalno pridelano hrano. Vse več je
tudi ljudi, ki so za lokalno hrano pripravljeni plačati več, saj smatrajo, da je boljšega okusa, bolj sveža in bolj
hranilna. Lokalni kmetje ponovno pridobivajo na svojem pomenu, tržnice so bolj obiskane, veletrgovci pa v
svojo ponudbo vse bolj vključujejo tudi lokalne pridelke. Vse prednosti so bile tudi osnova okrogle mize o
lokalni prehranski samooskrbi v Obsotelju in na Kozjanskem, ki jo je v organizirala Razvojna agencija Sotla
skupaj s partnerji v projektu Privoščimo si domače.
RA Sotla je skupaj s partnerji: Občino Šmarje pri Jelšah, Zavodom za turizem in kulturo Rogaška Slatina ter
Turizmom Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje, GIZ, konec meseca junija zaključila projekt »Privoščimo si
domače«, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Partnerji so s
projektom odprli marsikatero vprašanje o pomenu lokalne samooskrbe za Obsotelje in Kozjansko, zato je
bila okrogla miza ob zaključku dogodka več kot dobrodošla. Govorniki na okrogli mizi so postregli predvsem
s praktičnimi primeri in idejami, kako dvigniti samookrbnost subregije.
Idej je veliko, vsekakor je projekt Privoščimo si domače eden prvih na področju prehranske samooskrbe v
Obsotelju in na Kozjanskem, in je tako začel s premiki, ki so za trajnostni razvoj subregije nujno potrebni.
Zapisala: Anita Čebular
Okrogla miza na temo lokalne samooskrbe v Obsotelju in na Kozjanskem.
SPIRIT
Razvojna agencija Sotla, ki pokriva pet občin Obsotelja in Kozjanskega, kot partner sodeluje v projektu
čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška, z naslovom SPIRIT (Šole in podporne institucije za razvoj malih
in srednjih podjetij in obrtnikov, inovacija in transfer znanja). Projekt so partnerji začeli izvajati 18.
decembra 2013, in je odobren v sklopu Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013. Aktivnosti
projekta SPIRIT so usmerjene predvsem na področje izobraževanja in trga dela, z aktivno vključitvijo malih
in srednjih podjetij ter obrtnikov. Projekt bo trajal 18 mesecev, njegova vrednost pa je 249.036,72 EUR, od
katere 85% vrednosti predstavlja nepovratna EU sredstva (211.681,21 EUR).
ŠTEVILKA 9
40
SEPTEMBER 2014
Cilj projekta je izboljšati konkurenčnost malih in srednjih podjetij (MSP) ter obrtnikov na čezmejnem
projektnem prostoru Slovenije in Hrvaške. Cilje bomo dosegli z izvajanjem skupnih projektnih aktivnosti, ki
bodo namenjene predvsem izboljšanju strokovnih programov srednješolskega izobraževanja in širjenjem
informacij o možnostih za kariero na čezmejnem območju ter s pomočjo ustvarjanja informacijskega
podpornega okolja za podjetnike/obrtnike.
V skupnih aktivnostih projekta sodeluje 5 partnerjev – AZRA d.o.o. iz Varaždina (Agencija za razvoj
Varaždinske županije) v vlogi vodilnega partnerja, Razvojna agencija Sotla iz Šmarja pri Jelšah, Srednja
strokovna šola Varaždin, Šolski center Celje in Območna obrtno-podjetniška zbornica iz Celja.
Zapisala: Anita Čebular
Utrinek iz novinarske konference projekta SPIRIT
Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle
Namen te operacije je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko zagotavljanja kakovostne pitne vode na
območju občin Obsotelja in Kozjanskega. S hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema v
pripadajočimi objekti in povezovanjem manjših sistemov na skupne vodne vire, bo operacija prispevala k
boljši in varnejši oskrbi s kakovostno pitno vodo za obstoječe in nove uporabnike na območju in posledično
k boljšemu zdravju ljudi, boljšim življenjskim pogojem, privlačnejšemu življenjskemu okolju ter povečanju
razvojnih možnosti. Po investiciji je predvidena boljša oskrba za že doslej v sistem vključenih več kot 32 tisoč
porabnikov ter za 1115 novih uporabnikov. Skupno gre za hidravlično izboljšavo in dogradnjo 88,7 km
vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti. Roki z izvedbo gradnje se iztečejo že v 2014, medtem ko bo
celotna operacija zaključena do konca leta 2015.
Vodooskrba v porečju reke Sotle - dela na terenu
ŠTEVILKA 9
41
SEPTEMBER 2014
Operacija zajema dva projekta, ki vsak zase predstavljata samostojen, enoten sistem oskrbe s pitno vodo, to
je sistem elementov vodovoda kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so
priključki in hidranti, ki deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
Vsak od teh dveh projektov oskrbuje več kot 10.000 prebivalcev s pitno vodo.
Projekt št. 1 zajema hidravlično izboljšavo in dogradnjo na območju občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška
Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, Projekt št. 2 pa zajema hidravlično izboljšavo in dogradnjo
vodovodnega sistema na območju občine Šentjur. Z izvedbo Projekta št. 1 bodo zagotovljeni naslednji cilji:
zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo, izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo ter s tem
zagotoviti boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo za 18.228 prebivalcev, povečanje števila prebivalcev za
700, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom.
Vrednost gradnje v okviru Projekta 1, kamor sodi tudi šmarska občina, znaša 11.379.375,49 €, od tega na
območju občine Šmarje pri Jelšah dobre 3 milijone evrov. Občina Šmarje pri Jelšah je tudi nosilka celotnega
Projekta št. 1, kar pomeni, da poleg vseh administrativnih in organizacijskih postopkov vodi tudi celotno
finančno izvedbo projekta za vseh pet občin Obsotelja in Kozjanskega.
Več preberite na: www.pitnavoda-sotla.si.
Zapisala: Vlasta Kramperšek Šuc
Nadvoz v Grobelnem do avgusta 2015
Lani (2013) jeseni so stroji na Grobelnem končno zabrneli. Začela se je gradnja težko in dolgo pričakovanega
nadvoza oz. izven nivojskega križanja. Kot je na novinarski konferenci ob začetku gradnje povedal Gregor
Ficko, tedanji direktor direkcije za ceste, je ta gradnja eden najpomembnejših projektov v državi v
aktualnem obdobju. Vrednost projekta je ocenjena na okoli 17 milijonov evrov, od česar znaša vrednost
gradbenih del nekaj več kot 15 milijonov evrov. Investicijo bo v višini do 85 % upravičenih stroškov
sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), zaključena pa naj bi bila
avgusta 2015.
Po končanem projektu bo odpravljeno prometno ozko grlo, s čimer se bo razbremenilo naselje Grobelno.
Zaradi povečanja potovalne hitrosti se bodo znižali stroški uporabnikov ceste, s povečano pretočnostjo
prometa med Celjem in mejnim prehodom Dobovec pa se bodo izboljšale prometne povezave Obsotelja in
Kozjanskega z avtocestnim omrežjem. Boljša dostopnost bo pozitivno vplivala na konkurenčnost in
regionalni razvoj.
Zapisala: Vlasta Kramperšek Šuc
Mala šola podjetnikov SI-HR
Ljudska univerza Rogaška Slatina v sodelovanju s partnerji Območno obrtno-podjetniško zbornico Šmarje
pri Jelšah, Razvojno informacijskim centrom Slovenska Bistrica, Pučkim otvorenim učilištem Varaždin, VG
Poduzetnički centar d.o.o. za razvoj in poticanje poduzetništva Velika Gorica in Pučkim otvorenim učilištem
Krapina izvaja projekt Razvoj podpornih storitev za vzpostavitev novih MSP-jev in podjetniških idej na
čezmejnem območju, akronim Mala šola podjetnikov SI-HR.
Cilj projekta je animacija mladih za odločitev za podjetniško kariero, krepitev podjetniškega duha med
podjetniki, vzpostavitev čezmejne on-line baze podjetij, dodatna izobraževanja podjetnikov, organizacija
dveh čezmejnih dogodkov mobilnost mladih – borza izmenjave dobrih idej, skupna sejemska predstavitev v
Sloveniji in Hrvaški. Projekt traja od 1. 1. 2014 do 17. 3. 2015, vrednost projekta je 102.462,25 EUR, od tega
predstavljajo nepovratna ESRR sredstva 87.092,91 EUR.
Zapisala: Irena Hostnik
ŠTEVILKA 9
42
SEPTEMBER 2014
Leader projekt »Učne poti po Ponikvi« finalist mednarodnega razpisa »Biodiversity & LEADER«
V mesecu januarju 2014 je organizacija Umweltdachverband, s sedežem na Dunaju, v okviru mednarodne
študije »Biodiverziteta & Leader« objavila mednarodni razpis za prijavo Leader projektov, ki so povezani
z biotsko raznovrstnostjo in kulturnimi pokrajinami.
Na omenjeni razpis smo v Lokalni akcijski skupini »Od Pohorja do Bohorja« prijavili projekt »Učne poti po
Ponikvi«, ki z vzpostavljeno kraško vodno in geografsko zgodovinsko učno potjo prispeva k ohranjanju
naravne in kulturne dediščine ter k boljši osveščenosti nas vseh o značilnostih domače pokrajine in ekološki
osveščenosti o nujnosti ohranjanja in zaščite naravne dediščine.
Omenjeni projekt je bil izbran (skupaj s še 13imi projekti iz cele Evrope ter z dvema iz Slovenije) kot dober
primer ohranjanja biodiverzitete skozi program Leader, zato je bil s strani Razvojne agencije Kozjansko, kot
upravljavca LAS »Od Pohorja do Bohorja«, predstavljen 3. aprila 2014 na mednarodni konferenci
Biodiverziteta&Leader na Dunaju.
Zapisal: Rajko Antlej
Velikonočnica na Boletini pri Ponikvi v občini Šentjur
Rojstvo Evrope
Razvojna agencija Kozjansko je partner v projektu Rojstvo Evrope, z daljšim naslovom Ponovno prebujena
arheološka najdišča – sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma. V tem čezmejnem
projektu v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška poleg RA Kozjansko sodelujejo še Zavod za
kulturo Slovenska Bistrica, KŠTM Sevnica, Muzej Prigorja Sesvete in Zavičajni muzej Varaždinske Toplice.
Skupni cilji projekta so oživitev arheološke dediščine s pomočjo sodobne interpretacije dediščine, s
pomočjo regionalnega in čezmejnega sodelovanja povezati lokalno znana najdišča in krepitev kulturnega
turizma – obogatitev turistične ponudbe z novimi vsebinami.
Razvojna agencija Kozjansko v projektu izpostavlja arheološko najdišče Rifnik. Že v preteklosti smo izvajali
več aktivnosti, ki privabljajo tako posamične goste kot organizirane skupine. S projektom Rojstvo Evrope pa
želimo načrtovano območje vsebinsko še obogatiti in s tem širše prispevati k nadaljnjem razvijanju
kulturnega turizma.
Glavnina aktivnosti bo usmerjena na uvajanje sodobne interpretacije, povezovanje najdišč v skupen
kulturno-turistični produkt in promocijo le-tega skozi sodobna marketinška orodja.
Trenutno še čakamo na podpis pogodbe, priprave in aktivnosti pa že potekajo. Projekt se bo zaključil v
mesecu marcu prihodnje leto.
Zapisal: Rajko Antlej
ŠTEVILKA 9
43
SEPTEMBER 2014
Občina Šentjur čebelam najbolj prijazna
Občina Šentjur je ponosna na svojo bogato čebelarsko tradicijo, kar je kronala s pridobitvijo naziva Čebelam
najbolj prijazna občina, ki ji ga je podelila Čebelarska zveza Slovenije v okviru akcije Ohranimo čebele.
Za pridobitev naziva je občina imela kar nekaj adutov; spodbujanje čebelarstva s pomočjo šolskih krožkov in
učnih čebelnjakov, tudi sicer razvito dejavnost z mrežo čebelarjev in čebelnjakov ter aktivnimi društvi,
zasaditve z medovitimi rastlinami, skrb za okolje. Zavedamo se nezamenljive vloge čebel v ekosistemu in
dejstva, kako pomembno je varovati čisto in zdravo okolje, za kar občina med skrbi tudi z izgradnjo
kanalizacijske mreže in priključitvijo gospodinjstev na čistilno napravo. Občina Šentjur je v času od
pridobitve naziva okrepila promocijo lokalnih čebelarjev, čebelarstva, izdelkov in pridelkov iz medu, ter jih
predstavila na več sejmih in ob različnih priložnostih.
Zapisal: Rajko Antlej
Čebelnjak Čebelarskega društva Šentjur, ki je junija pripravilo dan odprtih vrat za obiskovalce
Spoznavanje naravne in kulturne dediščine skozi družabne igre
Mladinski center Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, skupaj z Udrugo Zagor in
Zagorsko razvojno agencijo izvaja aktivnosti v sklopu projekta Spoznavanje naravne in kulturne dediščine
skozi igro – Igraj se. Mladi, vključeni v projekt financiran iz Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 20072013, iz občine Šentjur in iz Krapinsko-zagorske županije raziskujejo naravno in kulturno dediščino in
pripravljajo različne družabne igre. Didaktični pripomočki bodo na zabaven in sproščujoč način šolajoči
mladini predstavili naravno in kulturno dediščino na obeh straneh meje.
Zapisal: Rajko Antlej
ŠTEVILKA 9
44
SEPTEMBER 2014
Aktivator, center alternative in ustvarjalnosti v Šentjurju
Mladinski center Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, letos praznuje 5. obletnico
delovanja. Doslej je domoval v prostorih podjetniškega inkubatorja, ki so odlični za sestanke in
izobraževanja, ne omogočajo pa dnevnega neformalnega druženja, spontanega kresanja idej in
samoiniciativnega zaganjanja novih projektov. To bo mogoče v novih prostorih, v Aktivatorju, katerega
poslanstvo je postati center alternative in ustvarjalnosti. Prostore so s prostovoljnim delom obnavljali in
opremljali mladi skupaj z mladinskimi delavci; od pleskarskih del, do izdelovanja pohištva iz palet,
umetniških poslikav in čiščenja. Aktivator bo vsem starostnim
skupinam omogočal, da realizirajo svoje ideje, od podjetniških do
družbeno angažiranih. Pri uspešnem zagonu Aktivatorja lahko
pomagate tudi vi s programskimi predlogi in idejami, z izvedbo
predavanj in/ali delavnic ter tudi z donacijo, ki bo pokrila stroške
delovanja centra. Več o Aktivatorju najdete na www.mladisentjur.si/aktivator.
Zapisal: Rajko Antlej
Mladi pri izdelavi pohištva iz odsluženih palet
Ko iz pip končno priteče pitna voda
Zagotoviti dostop do javne oskrbe s pitno vodo je v dobrih 222 km² veliki občini kar velik zalogaj, hkrati pa
izjemnega pomena za kvaliteto življenja in dela prebivalcev na vseh njenih območjih. Še v tem letu bo voda
pritekla iz kar nekaj pip na območjih, kjer so nanjo dolgo čakali. Občina Šentjur širitev vodovodnega omrežja
zato šteje med prednostne naloge in uspešno zaključuje dve veliki gradnji, obe s pomočjo evropskih
sredstev. Prva sodi v sklop projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle (sofinanciranje iz Evropskega
kohezijskega sklada), ki v gradnji vodovoda združuje občine Kozjanskega in Obsotelja, šentjurska občina pa
svoj del izvaja povsem samostojno. Kar dobrih 22 km novega vodovodnega omrežja s pripadajočimi objekti
se tako širi pretežno v KS Loka pri Žusmu, kjer bodo 415 krajanom omogočeni novi priključki. Ker pa gre za
območje, ki je prava zakladnica in naravni rezervoar pitne vode, izgradnja in vključitev nove mreže v javno
vodovodno omrežje pomeni varnejšo in boljšo vodo za vse šentjurske občane.
Zapisala: Polonca Mastnak
Gradnja vodovoda v Loki pri Žusmu
ŠTEVILKA 9
45
SEPTEMBER 2014
Vodovod bo povezal sosednji občini Šentjur in Dobje
Stroji brnijo tudi v krajih med Šentjurjem in Dobjem, saj sta občini v prizadevanjih po dogradnji dotrajanih
vodovodnih sistemov, ki niti več niso omogočali novih priključkov, združili moči v skupnem projektu
(Evropski sklad za regionalni razvoj). Projekt vodi šentjurska občina, kjer bo na območju KS Planina pri
Sevnici zgrajeno novo vodovodno omrežje iz Vejic mimo Golobinjeka in Planine do Sv. Križa v skupni dolžini
7.864 metrov. Druga lokacija gradnje je med Završami in Večjim Brdom v Občini Dobje, tretja med
naseljema Paridol in Repuš. Poleg vodovoda bodo zgrajena tudi črpališča, vodohrani in razbremenilniki.
Zapisala: Polonca Mastnak
Gradili kanalizacijo in prenavljali ceste
Z dvema muham na en mah so opravili v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer je šentjurska občina pred
kratkim dogradila kanalizacijski sistem, saj so se dela prekrivala s prenovo nekaterih cestnih odsekov. Kar 85
odstotkov vrednosti investicije Dograditev kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur – 2. faza se
krije iz sredstev EU. Zatem, ko so bila v prvi fazi prav tako z EU sredstvi zgrajena kanalizacijska omrežja v
naseljih Ponikva zahod, Hotunje, del naselja Primož, Grobelno-del, Bezovje-del, Nova vas-zahod in Gorica
pri Slivnici, se je gradnja v drugi fazi nadaljevala v naseljih Vrbno, Zgornje Lokarje, Hruševec in v delu
naselja Gorica pri Slivnici. Dokončanje druge faze omogoča priključitev na čistilno napravo na novo za 110
objektov, pa tudi za tiste, ki so bili doslej priklopljeni z mešanimi kanali. S tem se bo tudi izboljšal izkoristek
kapacitet centralne čistilne naprave. Izgradnjo je večina KS izkoristila za dodatna dela pri prenovi in sanaciji
vozišč in cestnih odsekov, kjer so bili delovni posegi. Izgradnja kanalizacijskega omrežja ne pomeni le novih
priključkov, ampak urejena kanalizacija vpliva tudi na bolj zdravo bivalno okolje, življenjski standard, varuje
in ščiti vode povodja Savinje. Poleg tega na eni strani omogoča razvoj gospodarskih in obrtnih dejavnosti ter
na drugi ustvarja pogoje za vzpostavitev ekološkega kmetovanja in turizma.
Zapisala: Polonca Mastnak
Otvoritev ob zaključku projekta druge faze izgradnje kanalizacijskega omrežja na ČN Šentjur – župan
mag. Marko Diaci in v.d. generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik
ŠTEVILKA 9
46
SEPTEMBER 2014
V Šentjurju varnejši pred poplavnimi vodami
Območje Občine Šentjur in Voglajne s pritoki sodi med poplavno ogrožene, kar se je v preteklosti že večkrat
izkazalo. Občina je zato aktivno pristopila k reševanju poplavne problematike in tako se sedaj vrstijo
obsežna dela v okviru protipoplavnih ukrepov. Zeleno luč za pričetek del v okviru Protipoplavnih ukrepov
ob Voglajni s pritoki v Šentjurju – faza B (vrednost dobrih 2,6 milijona evrov) je pomenil lanski podpis
ministra za kmetijstvo in okolje, vreden skoraj dva milijona, kolikor je država iz vodnega sklada namenila za
poplavno varnost Šentjurja. Je pa sama občina že pred tem proaktivno ukrepe predvidela v strategiji
prostorskega načrta in vzorno pripravila vse ustrezne strokovne podlage. Z izvedbo te faze se bo izboljšala
poplavna varnosti ob Voglajni in pritokih v občini Šentjur na območju Industrijske cone Šentjur - jug 2,
Industrijske cone Šentjur in Obrtne cone Šentjur. Že lani so se pričela dela v okviru podfaz B1 in B2,
nadaljujejo se letos, ko je že aktualna tudi naslednja faza B3. Tako se pospešeno gradijo nasipi, črpališča,
urejajo struge in brežine, uredil se je most čez Voglajno, prav tako v fazi B3 zgrajen še most čez Kozarico.
Fazi B bodo sledile še ostale faze protipoplavnih ukrepov, s tem pa šentjurska občina ne varuje le svojega
območja, ampak zagotavlja večjo poplavno varnost tudi gor in dol-vodno.
Zapisala: Polonca Mastnak
Protipoplavni ukrepi na porečju Voglajne s pritoki, gradnja
Nadaljevanje energetskih sanacij
Občina Šentjur si je z uspešnimi prijavami na Javni razpis za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev in
zdravstvenih domov v lasti lokalnih skupnosti, ki ga je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor,
zagotovila sofinanciranje iz sredstev Kohezijskega sklada še za energetske sanacije šolskih objektov OŠ
Franja Malgaja Šentjur, POŠ Blagovna, POŠ Loka pri Žusmu, ter vrtčevskih enot Center, Pešnica, Blagovna,
Planina pri Sevnici in Slivnica. Sofinanciranje je predvideno pretežno za leto 2015. Najprej so v juliju iz tega
naslova pričela izvajati sanacijska dela na OŠ Franja Malgaja Šentjur ter POŠ in vrtec Loka pri Žusmu.
Zapisala: Polonca Mastnak
Varčni in prijetnejši prostori za šolarje in vrtčevske otroke
Občina Šentjur veliko pozornosti namenja družbenim dejavnostim s ciljem, zagotovi vsem otrokom v občini
enakovredne pogoje za izobraževanje in predšolsko varstvo ter vzgojo. Ker občina premore kar šest
osnovnih šol in štiri podružnice, po vseh krajevnih skupnosti pa mrežo enot Vrtca Šentjur, je to precej
ŠTEVILKA 9
47
SEPTEMBER 2014
zahtevna naloga. Uspešna zaključka prenov OŠ Planine pri Sevnici ter OŠ Dramlje in odobreno
sofinanciranje nadaljevanja energetskih sanacij objektov dokazujeta močan in spodbuden investicijski
tempo. Navdušenje je bilo veliko, ko so se z začetkom letošnjega leta v energetsko prenovljeno OŠ Dramlje
s prav tako prenovljeno enoto vrtca vrnili drameljski šolarji in malčki. Po uspešni pridobitvi sofinancerskih
sredstev s strani EKO sklada je šentjurska občina zastavila projekt temeljite sanacije šole – prenovi oziroma
menjavi ovoja zgradbe. S tem je zagotovljen velik prihranek pri stroških ogrevanja šole. Med obnovo pa so
se pojavile možnosti dodatnih del, ki jih je bilo smiselno upoštevati, zato je občina v dialogu s predstavniki
šole izvedla še nekatere praktične za funkcionalnejšo ureditev nekaterih prostorov. Vrednost celotne
investicije gradnje, opreme in projektne ter investicijske dokumentacije je nekaj manj kot 1,5 milijona
evrov.
Zapisala: Polonca Mastnak
Otvoritev energetsko prenovljene OŠ Dramlje
Energetska sanacija Podružnične osnovne šole Dobovec
Občina Rogatec v teh dneh zaključuje izvedbo del energetske sanacije Podružnične osnovne šole v
Dobovcu. Projekt bo sofinanciran s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, s sredstvi
Kohezijskega sklada. Investicijsko vzdrževalna dela so zajemala zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva,
ureditev fasade, dodatno izolacijo ostrešja in zamenjavo plinskega kotla. Z izvedbo navedenega projekta
Občina sledi ukrepom, ki si jih je zastavila v okviru Lokalnega energetskega koncepta, sprejetega v letu
2011. Z izvedeno sanacijo objekta osnovne šole se bodo zmanjšali stroški energetske oskrbe objekta in
izboljšali bivalni pogoji za učence in zaposlene.
Pripravila: mag. Suzana LIKAR
Energetska sanacija Podružnične osnovne šole Dobovec
ŠTEVILKA 9
48
SEPTEMBER 2014
Rekonstrukcija občinskih cest s pomočjo evropskih »obmejnih« sredstev
Občina Kozje je s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela dobrih 2,7 milijona EUR za
sofinanciranje štirih operacij v rekonstrukcijo občinske prometne infrastrukture v 10 kilometrskem
obmejnem območju s Hrvaško. V skladu s sklenjenimi pogodbami in terminskim načrtom so bili uspešno
zaključene vse odobrene operacije, to so Rekonstrukcija cest na območju Zagorja, Rekonstrukcija cest,
povezava Gruska – Polje, Rekonstrukcija cest na območju Osredku in Rekonstrukcija cest na območju Bučke
Gorce, v obdobje maj 2013 - september 2014. V sklopu operacij je bilo rekonstruiranih več kot 18 km
občinskih kategoriziranih cest, zgrajeni so novi pločniki in pripadajoča energetsko varčna javna razsvetljava,
sanirani so usadi, udori in plazovi, nameščene nove varnostne ograje ter ustrezna prometna signalizacija.
Z rekonstrukcijo zgoraj omenjenih občinskih cest je Občina Kozje dosegla zastavljene cilje, to je izboljšanje
problematike dostopov po slovenskem ozemlju do bivališč in proizvodno poslovnih objektov v naseljih;
Lesično, Zagorje, Topolovo, Ješovec pri Kozjem, Vrenska Gorca, Brezovec pri Polju, Polje ob Sotli, Podsreda,
Osredek pri Podsredi, Buče, Ortnice, Dobležiče in Verače, skupaj: 625 gospodinjstvom, do 58 proizvodnih
(poslovnih) objektov.
Zapisal: Daniel Čoklc
Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2014
V soboto, 12. julija 2014 so na gradu Podsreda z uvodnim koncertom profesorjev šole za klarinet in flavto
pričeli s prvima dvema glasbenima seminarjema v letu 2014. V letošnjem poletju so v Kozjanskem parku na
gradu Podsreda izvedli pet glasbenih seminarjev in sicer seminarje za klarinet, flavto, trobento, saksofon in
violončelo. Glasbeno poletje na gradu Podsreda izvajajo že od leta 1995 se pravi že polnih dvajset let.
Umetniški vodja glasbenega poletja na gradu Podsreda je že šesto leto zapored doc. Andrej Zupan.
Seminarji so namenjeni začetnikom, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom.
Udeleženci seminarjev prihajajo iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Italije.
Zapisala: Valerija Slemenšek
Glasbeno poletje na gradu Podsreda
2. festival ekološke hrane
Prvo nedeljo v juniju so v Kozjanskem parku na gradu Podsreda organizirali 2. festival ekološke hrane. Kljub
slabemu vremenu se je festivala udeležilo lepo število obiskovalcev. Na stojnicah se je predstavilo 22
ekoloških kmetij iz Slovenije in Hrvaške. Za tovrstni festival ekološke hrane so se v parku odločili zato, ker
ŠTEVILKA 9
49
SEPTEMBER 2014
verjamejo, da je ekološko kmetovanje ena od najboljših trajnostnih oblik sožitja med človekom in naravo in
zato tudi eden najboljših primerov dobre prakse v zavarovanih območjih. S festivalom želijo promovirati
ekološko kmetovanje in hkrati vzpodbujati prebivalce parka, da se za pot ekološkega kmetovanja tudi
odločijo.
Zapisala: Valerija Slemenšek
2. festival ekološke hrane
Rekonstrukcija ceste Virštanj - Loka pri Žusmu
Občina Podčetrtek se že kar nekaj časa trudi in pripravlja projekte v sodelovanju z drugimi občinami. Tako
se je skupaj z Občino Šentjur prijavila na peti javni razpis za prednostno usmeritev Razvoj obmejnih območij
s Hrvaško v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–
2013, razvojne prioritete Razvoj regij. Predmet razpisa je bila pomembna povezava med občinama, lokalna
cesta med Virštanjem in Loko, ki je ena od redkih cest na tem območju, ki so še v malo slabšem stanju. S
podpisom pogodbe o rekonstrukciji te povezave med občinama sta župan Občine Podčetrtek, ki je nosilec
projekta, Peter Misja in šentjurski župan mag. Marko Diaci potrdila dobre sosedske in tudi prijateljske
odnose.
Vrednost projekta znaša 1.092.301,91 evra in bo v 83,33-odstotnem deležu oz. v višini 910.251,59 evra
sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in slovenske udeležbe. Občini Podčetrtek in Šentjur
bosta iz proračuna za leti 2013 in 2014 zagotovili skupno 182.050,32 evra oz. 16.67 % celotne vrednosti
investicije. Operacija Rekonstrukcija lokalne ceste Virštanj–Loka združuje rekonstrukcijo lokalne ceste LC
396291 v Občini Podčetrtek od Virštanja (Banovina) do meje z Občino Šentjur (Žlender), kjer se nadaljuje do
naselja Loka pri Žusmu. Rekonstrukcija odsekov na lokalni cesti LC 396291 v obeh občinah je medsebojno
smiselno povezana v celoto, skupna razdalja načrtovane rekonstrukcije pa znaša 3,905 km, od tega 2,5 km
na območju Občine Podčetrtek ter 1,405 na območju Občine Šentjur. Omenjeni odsek ceste bodo
rekonstruirali, popravili in razširili, ojačili voziščno konstrukcijo in na novo uredili odvodnjavanje meteornih
voda. V sklopu operacije bodo sanirali 10 plazov, ki ogrožajo prometno varnost tik ob cestišču.
Zapisala: Mojca Amon
Poletje v Podčetrtku
V nedeljo, 10. avgusta se je v Podčetrtku zvrstilo veliko obiskovalcev, ki so prišli na tradicionalen Lovrenčev
sejem. Predstavilo se je skoraj 100 sejmarjev z bogato sejemsko ponudbo in veliko nastopajočimi, ki so s
spremljevalnim programom popestrili dogajanje. Predstavilo se je tudi 18 turističnih društev iz cele
Slovenije. Lovrenčev sejem velja za največjo prireditev v sklopu dvomesečnega dogajanja Poletja v
Podčetrtku 2014, v sklopu katerega so se od junija zvrstile naslednje prireditve: Šok odklop s Tonijem
ŠTEVILKA 9
50
SEPTEMBER 2014
Cetinski v Imenem, 90-letnica PGD Polje Sedlarjevo, Kingstoni v Aqualuni, Virštanjska noč s Tanjo Žagar na
Virštanju, Konjske dirke v Imenem, Klopotčeva sobota na Virštanju, Dalmatinski večer s Klapo Maslina in
Geza se zeza, Lovrenčev sejem in tekmovanje v kuhanju bučne juhe v Podčetrtku, Terme Olimia fest,
Kmečka parada in gasilska veselica v Pristavi pri Mestinju ter Emina noč v Imenem.
Zapisala: Darinka Kajba
Lovrenčevo Poletje v Podčetrtku
Dela na OŠ Podčetrtek v polnem teku
Prvi šolski dan bo podčetrteške osnovnošolce pričakala »preoblečena« šola. Gre za energetsko sanacijo
Osnovne šole, ki se je pričela marca letos in katere investitor je Občina Podčetrtek, ki je za investicijo
vredno nekaj manj ko 850 tisoč evrov z Ministrstva za infrastrukturo in prostor uspela pridobiti 545.951,16
evra nepovratnih sredstev. Nepovratna sredstva Ministrstva za infrastrukturo in prostor so pridobljena iz
naslova Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6.
razvojna prioriteta »Trajnostna raba energije«, 1. prednostna usmeritve »Energetska sanacija stavb«.
Razliko do celotne investicije je občina Podčetrtek zagotovila iz proračunskih sredstev, ter iz naslova 23.
člena Zakona o financiranju občin.
Pogodba o pričetku gradbenih med občino Podčetrtek in izbranim izvajalcem, podjetjem GES d.o.o., je bila
podpisana sredi marca letos, vrednost gradbenih dela pa znaša 815.725,90 evra. Izvajalec je z deli na šolski
zgradbi iz leta 1972 in telovadnici iz leta 1976 pričel aprila letos in se končana do septembra 2014. Izvajalec
je svojo zavezo izpolnil do te mere, da se gradbena dela že zaključujejo in da bodo učenci in učitelji že prvi
šolski dan vstopili v lepšo, predvsem pa energetsko varčnejšo šolo.
Zapisala: Mojca Amon
Mestna tržnica, parkirna hiša Center in razgledna terasa v centru Rogaške Slatine
V Občini Rogaška Slatina so v mesecu juliju zaključili izvedbo projekta »Povečanje atraktivnosti centra
Rogaške Slatine«, ki je v center mesta prinesel vsebine, pomembne tako za občane kakor tudi za
obiskovalce oziroma turiste. Na priložnostni prireditvi so bili svojemu namenu predani prostori pokrite
mestne tržnice, javne sanitarije, parkirna hiša, razgledna terasa in prenovljena podoba dela avtobusne
postaje. Projekt so v občinskih strokovnih službah začeli pripravljati leta 2011. Po pridobitvi gradbenega
dovoljenja je leta 2012 sledila prijava na javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na
podlagi katere je občina v mesecu aprilu 2013 prejela sklep o sofinanciranju v višini 648.386 evrov iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dodatnih 573.396 evrov je bilo zagotovljenih iz državnega
ŠTEVILKA 9
51
SEPTEMBER 2014
proračuna, preostala potrebna sredstva pa je občina zagotovila iz lastnih virov. Vrednost celotnega projekta
je znašala 1.790.000 evrov. Izvedba je potekala v obdobju junij 2013 – junij 2014. Nov objekt stoji v bližini
Zdraviliškega parka, na lokaciji med avtobusno postajo in objektom Pošte Slovenije. Zazidana površina
objekta znaša 1207 m2, neto tlorisna površina pa 4047 m2. Pročelni del pritličja zaseda tržnica površine 115
m2. V preostanku pritličja in v petih medetažah je parkirna hiša »Center« s kapaciteto parkiranja 78 osebnih
vozil. Na pohodni in ozelenjeni strehi objekta je urejena razgledna terasa, ki je povezana s hribom v
zaledju. Objekt je opremljen z osebnim dvigalom in javnimi sanitarijami. V okviru zunanje prenove dela
avtobusne postaje je izvedena zamenjava dotrajanih fasadnih panelov in oken, obnova tlakovanja pod
arkadami ter ozelenitev prostora med novogradnjo in lokalno cesto.
Zapisala: Brigita Kregar-Drofenik
Parkirna hiša s teraso na strehi
Subregija Savinjsko-Šaleško
Iz želja po povezovanju
Projekt Krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti
Občina Rečica ob Savinji je ena od petih partnerjev, ki so bili izbrani na razpisu Operativnega programa
čezmejnega sodelovanja OP IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 za projekt Krepitev medgeneracijske pomoči
na ravni lokalnih skupnosti –Medgen borza.
V projektu poleg Občine Rečica ob Savinji sodelujeta dva slovenska partnerja, Občina Loška dolina in Inštitut
Antona Trstenjaka iz Ljubljane, ter dva hrvaška partnerja, Grad Ludbreg in Grad Prelog. V vseh občinah
bodo obnovili stavbe in jih namenili za delovanje medgeneracijskega centra. Kot je znano, bodo na Rečici
obnavljali prostore bivše zadružne trgovine oziroma t. i. hranilnice, z obnovo pa bodo začeli koncem
septembra. Ob tem je bilo v preteklih mesecih v okviru projekta izvedenih več aktivnosti.
V prihodnjih dneh bo izšla brošura, v kateri so podrobneje predstavljeni vsi partnerji ter tudi načrti za delo.
Poleg tega je Ljudska univerza Velenje v vseh štirih sodelujočih občinah izvedla delavnice, na katerih je
zabeležila želje in potrebe občanov za delo medgeneracijskega središča. »Kot je razvidno iz analize, so
ŠTEVILKA 9
52
SEPTEMBER 2014
občani na Rečici ob Savinji zadovoljni z idejo projekta Medgen borza in se zavzemajo za povezovanje mladih
in starih na vseh področjih. Velik pomen dajejo občani prostovoljstvu mladih, ki bi lahko priskočili na pomoč
posameznikom, ki pomoč potrebujejo. Prav tako dajejo velik pomen povezovanju med posameznimi
društvi. V medgeneracijskem središču si občani želijo pestre aktivnosti, predvsem pa naj bi center omogočil
aktivno preživljanje prostega časa,« je analizo povzela Urška Selišnik, ki v okviru projekta deluje kot
organizator mreže.
Tudi zaradi izraženih želja in potreb bo Občina Rečica ob Savinji v okviru projekta Medgen borza s pomočjo
Inštituta Antona Trstenjaka septembra začela izvajati dva tečaja. Prvi je tečaj za usposabljanje za
prostovoljno delo, drugi pa tečaj za družinske oskrbovalce oziroma za občane, ki doma oskrbujejo starejše
osebe, osebe z invalidnostjo ali dolgotrajno boleznijo, ter ostale, ki želijo osvojiti potrebna znanja. »Glede
na to, da je ljubljanski inštitut vodilna strokovna organizacija na področju gerontologije in
medgeneracijskega sožitja v Sloveniji, lahko seveda pričakujemo kakovostne tečaje, s katerih bodo
udeleženci odhajali z veliko novega znanja, ki ga bodo lahko uporabljali v vsakdanjem življenju,« pravi
Selišnikova.
Zainteresirane vabijo, da se prijavijo na enega od tečajev, ki sta za udeležence brezplačna, financirana iz
projekta Medgen borza. Usposabljanja na Rečici ob Savinji se bodo začela v drugi polovici septembra.
Srečanja bodo vsakih 14 dni, celoten tečaj pa je sestavljen iz najmanj devetih srečanj. Prijavnice so na voljo
na spletni strani rečiške občine.
Pripravila: Urša Selišnik, Občina Rečica ob Savinji
Subregija Dravinjsko
V novi podobi prijaznejši do turistov
V začetku junija je potekala selitev Lokalne turistične organizacije Rogla – Zreče, GIZ-a, oziroma Turistične
pisarne Zreče v prenovljene in večje prostore, ki se nahajajo le nekaj metrov stran od prejšnjih. Novi TIC
lahko najdete dejansko nad avtobusno postajo Zreče. V pisarni lahko poleg novih propagandnih materialov
najdete tudi izdelke blagovne znamke Okusi Rogle, ki so na voljo za prodajo. Le ti nastajajo izpod pridnih rok
ponudnikov Destinacije Rogla-Pohorje. S 30. junijem so uvedli tudi poletni delovni čas, ki bo trajal vse do 15.
septembra. Tako je TIC Zreče odprt od ponedeljka do sobote od 8.00-12.00 in med 13.00 in 18.00 uro.
Pisarna obratuje tudi ob nedeljah med 9.00 in 13.00 uro. Nov prostor je seveda prijaznejši tudi do
zaposlenih in vseh ki ga obiščejo saj je skoraj dvakrat večji od prejšnjega. V turistični pisarni si seveda želijo,
da bi imeli čim več obiska od blizu in daleč. Boste prišli tudi vi?
Pripravila: Urška Firer
ŠTEVILKA 9
53
SEPTEMBER 2014
Podpisana pogodba o ustanovitvi in izvajanju AED enot
Župan Občine Slovenske Konjice in predsednik Gasilske zveze Slovenske Konjice Stanislav Hlastec sta v
ponedeljek, 28. julija 2014 podpisala pogodbo o ustanovitvi in izvajanju AED (avtomatski eksterni
defibrilator) enot. Enote bodo pričele delovati po končanih izobraževanjih operativnih gasilcev v avgustu
2014, zagotavljale pa bodo hitrejšo prvo pomoč in strokovno ukrepanje že pred prihodom nujne
medicinske pomoči v primeru nesreč predvsem na oddaljenih krajih.
Podpis pogodbe je nadaljevanje »AED zgodbe«, ki se je z nakupom in namestitvijo sedmih defibrilatorjev na
javno dostopnih mestih pričela pisati že v letu 2013. V juliju letos pa so se pričela še izobraževanja za gasilce
v vseh prostovoljnih gasilskih društvih, delujočih na območju Občine Slovenske Konjice. V AED ENOTI bo
lahko deloval vsak operativni gasilec, ki izobraževanje opravil uspešno. Višina sredstev, namenjenih
izvajanju enot AED v občini po pogodbi za leto 2014 znaša 1.858 €.
Pripravila: Občina Slovenske Konjice, Urad župana
S posluhom za sočloveka
Srednja poklicna in strokovna šola Zreče
Srednjo šolo ob vznožju Zreškega Pohorja obiskujejo dijaki, ki še znajo prisluhniti sebi in sočloveku, ki še
imajo pristen stik z naravo in s svetom, v katerem živijo; ki še znajo podariti žarek topline in pričarati
nasmeh na obraz sočloveka. Na šoli so tekom leta potekali številni projekti in dejavnosti, ki so zahtevali
dobršno mero prostovoljnega dela tako učiteljev kot dijakov. Ponosni smo na precej posodobitev v stroki in
prostorih, raznovrstne popoldanske aktivnosti ter uspešno izpeljane šolske, nacionalne in mednarodne
projekte. Dijaki in učitelji z obveznim in dodatnim prostovoljnim delom, ki še posebej bogati človeka in gradi
dobre odnose, dosegamo celosten razvoj na vseh področjih. Med vrstniška pomoč med dijaki, dodatna
učiteljeva razlaga (po potrebi) po pouku, skrb za osebnostni razvoj (samopodoba v okviru projekta Zdrava
šola) in za inovativno razmišljanje po de Bondovih metodah so le nekatere oblike dela, ki temeljijo na
prostovoljstvu. Čeprav je čas počitnic so misli že v septembru, ko bomo obstoječe programe – oblikovalec
kovin – orodjar – inštalater strojnih inštalacij in strojni tehnik – obogatili z novim programom
gastronomsko - turistični tehnik. Nova pridobitev bo zagotovo pripomogla k trajnostnemu razvoju
lokalnega okolja, katerega razvoj temelji na gospodarstvu in turizmu.
Pripravila: Marjana Cenc Weiss, prof.
Dijaki z glasbo razveseljujejo zbrane
na lokalnih prireditvah
ŠTEVILKA 9
V mednarodnem projektu Faraw
so dijaki izmenjavali znanje z avstrijskimi študenti
54
SEPTEMBER 2014
Subregija Spodnje Savinjsko
Prenova starega mestnega jedra Žalec
V Žalcu za praznik obnovljeno staro mestno jedro
V soboto, 6. septembra, na praznik Občine Žalec, je bilo namenu predano prenovljeno žalsko staro mestno
jedro, katerega prenovo so začeli lani junija. Projekt, ki je po investicijskem načrtu vreden približno 3
milijone evrov, je Žalcu prinesel prenovo kompletne infrastrukture mestnega jedra, pa tudi celovito
prenovo izgleda trga v stavbno zelo bogatem žalskem mestnem jedru. S tem so v Žalcu na novo poudarili
identiteto mesta, kjer se stika bogata zgodovinska dediščina s sodobnim utripom spodnjesavinjskega
središča. Ob tem so izboljšali kakovost življenja in gibanja v mestu. Žalsko mestno središče pa je po prenovi
postalo tudi bolj privlačna turistična destinacija, ki ponosno nosi nov turistični slogan, Žalec v objemu
zelenega zlata in bo gotovo pritegnila vse več turistov.
Z deli v žalskem starem mestnem jedru so začeli 10. junija 2013, potem ko je Občina Žalec z izvajalcem del,
podjetjem AGM Nemec, d.o.o., Laško 22. maja 2013 podpisala pogodbo za izvajanje del v okviru projekta
Prenova starega mestnega jedra Žalec. Prenova je zajemala prenovo cestnega omrežja in pohodnih površin,
vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, NN priključek, semaforizacijo in novo javno razsvetljavo.
Prenovili so zelene površine in jih v celoti na novo zasadili, namestili novo urbano opremo (klopi, koši za
smeti, …). Ob tem so spoštovali ekološke standarde (denimo sodobna led razsvetljava), sodobne
urbanistične smernice, pa tudi zgodovinsko dediščino. Tako je v Žalcu prenovljen celoten Šlandrov trg od
Celjske ceste na vzhodu in del Savinjske ceste do križišča z Aškerčevo ulico v dolžini 525 m na zahodu.
Območje prenove zajema 15.400 m² površine.
Žalsko staro mestno jedro je 12. avgusta 2014 brez pripomb prestalo tehnični pregled, zatem pa je Upravna
enota Žalec izdala tudi uporabno dovoljenje, kar pomeni, da so pri koncu tudi formalni postopki tega
projekta. V čudoviti novi podobi so ga predali namenu v soboto, 6. septembra, na dan, ko je imela Občina
Žalec svoj praznik. Slavje ob prazniku in pridobitvi je bilo ta dan podaljšano tudi v Žalsko noč, ko je
prenovljeno staro mestno jedro prestalo tudi prvo množično prireditev v Žalcu po prenovi.
Pripravila: Lucija Kolar
Prenova starega mestnega jedra Žalec
Foto: Tone Tavčar
ŠTEVILKA 9
55
SEPTEMBER 2014
Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na
povodju Savinje
30. 06. 2014 lahko upoštevamo za zaključek operacije celotnega projekta, ki se je izvajala v okviru
Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, v okviru
prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«, kar prispeva k doseganju ciljev v
zvezi z okoljem, določenih v okviru razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«.
V projekt se je najprej s skupnim dogovorom že v letu 2004 vključilo 20 občin Savinjske regije, v projektu
Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju
Savinje pa je potem v skupni investiciji sodelovalo 12 občin (Občina Žalec, Občina Prebold, Občina Polzela,
Občina Braslovče, Občina Šentjur, Občina Laško, Mestna občina Celje, Občina Dobrna, Občina Štore, Občina
Vojnik, Občina Rečica ob Savinji, Občina Šmarno ob Paki).
Skupina Žalec je izvedbeno in finančno najobsežnejša, saj obsega izgradnjo čistilne naprave Kasaze za
60.000 PE in kanalizacijskega sistema v občina Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold, v skupni dolžini 28.853
m. V skupino Žalec sta se kot soinvestitorici vključili tudi občini Vransko in Tabor zaradi doseganja enotne
cene obdelave blata, ki se bo izvajala na izgrajeni centralni čistilni napravi Kasaze. Celotna vrednost
operacije (vseh skupin) presega 30 milijonov EUR (z DDV), skupina Žalec je udeležena v višini preko 20
milijonov EUR (z DDV). Operacijo »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in
varovanje vodnih virov na povodju Savinje« delno financira EU in sicer iz Kohezijskega sklada.
Z dokončanjem izgradnje za projekt Žalec se tako zaključuje celotna operacija katere namen je, da se v
skladu z državnim operativnim programom in obvezujočimi roki zgradi na povodju Savinje ustrezne čistilne
naprave in kanalizacijska omrežja. S tem je dosežen splošni cilj vzpostavitve celostnega odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda na povodju reke Savinje. Na ta način udeležene občine uresničujejo želje in
potrebe občanov po zdravem, čistem in prijetnem življenjskem okolju in zadovoljujejo evropske usmeritve
na področju čiščenja voda in ohranjanja zdrave pitne vode. Izgrajeni objekti in naprave iz skupine Žalec
bodo predani v najem in upravljanje podjetju JKP d.o.o. Žalec. Slavnostna predaja bo 10. septembra 2014
na lokaciji novozgrajene čistilne naprave v Kasazah.
Pripravil: Stojan Praprotnik
Celostna prenova Matk
Zadnja junijska nedelja je bila v Matkah nadvse praznična. Občina Prebold, Krajevni odbor Matke in PGD
Matke so namreč organizirali zaključek projekta Celostne prenove in ureditve vasi, hkrati pa tudi
zaključek gradnje kanalizacije v Občini Prebold.
Prireditev je potekala pred gasilskim domom Matke, kjer je slovesnost bogatil pihalni orkester Godba
Prebold pod vodstvom Marka Repnika. Zbrane je najprej pozdravil povezovalec prireditve David Stergar,
zatem pa še predsednik KO Matke Janez Grenko, ki je tudi predstavil njihovo vas in dela, ki so potekala v
zadnjih mesecih. O celotnem projektu in zaključku izgradnje kanalizacije je spregovoril podžupan Občine
Prebold Franc Škrabe, ki je tudi vodil projekt izgradnje kanalizacije. Pred uradno otvoritvijo sta svoje pridala
ŠTEVILKA 9
56
SEPTEMBER 2014
še podžupan in domačin Marjan Golavšek in župan Vinko Debelak, ki je ob tem tudi izrazil veselje in
zadovoljstvo, da so projekt uspešno pripeljali do konca.
Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Damjan Ratajc, je župan Vinko Debelak, skupaj z obema
podžupanoma in predsednikom KO Matke, še prerezal otvoritveni trak in tako tudi uradno sklenil zaključek
projekta Celostne prenove vasi in izgradnje kanalizacije v Občini Prebold. Udeleženci so se zatem še
sprehodili skozi del obnovljene vasi, nato pa se prepustili prijetnemu druženju ob gasilskem domu.
Pripravil: Darko Naraglav
Med slavnostnim prerezom traku
Po otvoritvi so se udeleženci
sprehodili po delu obnovljenega dela Matk
Foto: Darko Naraglav
Inovator leta Spodnje Savinjske doline za leto 2013
V dvorani Kulturnega doma Letuš je bil 7. maja 2014 s slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj zaključen
razpis »Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2013«, kjer je šest občin Spodnje Savinjske doline in Zbornica
zasebnega gospodarstva Žalec s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja podelilo priznanja petim
najboljšim inovacijam v preteklem letu.
Letošnja bera inovacij v Spodnji Savinjski dolini je bila bistveno boljša od lanske. Torej se odločitev županov
iz tega prostora za tovrstne inovacijske nagrade, ki jih podeljujemo danes, kaže kot zelo koristna in
vzpodbudna.
Inovator leta 2013 Spodnje Savinjske doline
Foto: Tone Tavčar
ŠTEVILKA 9
57
SEPTEMBER 2014
Na razpis se je prijavilo 15 inovacij, od tega 2 skupinski, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij
sodelovalo kar 12 inovatorjev.
Letošnji nagrajenci razpisa Inovator leta SSD so: Jože Kočevar za »Hladilni sklop elektromotorja s centričnim
statorjem«, Domen Plaskan za »Chipolo«, Sebastijan Prislan za »Krog življenja«, Iztok Medved za »Napravo
za spremljanje in krmiljenje procesa sušenja hmelja« in Jože Kočevar mlajši za inovacijo »Razvoja uporovnih
varilnih klešč za varjenje«. Skupna vrednost podeljenih nagrad inovatorjem je znašala 13.164 EUR.
Z razširitvijo žalskega področja na celo Spodnjo Savinjsko dolino, kot bazo za pospeševanje, zbiranje in
nagrajevanje inovacij, smo dosegli tudi kvalitetnejše in številčnejše inovacije. Nagrajene inovacije pa
vsekakor dosegajo kvaliteto in nacionalno pomembnost, da jih lahko prijavimo na državni nivo za podelitev
inovacijskih priznanj, katere podeljuje GZS in sicer inovatorjem in podjetjem in s tem uspešno promoviramo
inovatorsko dejavnost v SSD.
Pripravil: dr. Jože Korber,
Predsednik Komisije »Inovator leta SSD«
RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE D.O.O.
Ulica XIV. divizije 12
3000 Celje
Tel: 03 589 40 82
Fax: 03 589 40 83
E-mail: [email protected]
www.rasr.si
ŠTEVILKA 9
58
SEPTEMBER 2014