žlindra v asfaltu
2012 LETNIK V ŠTEVILKA 25 DECEmber 2012 6 ISSN 1855-5357 MOTORJI Norma Tier 4 Interim / Stage IIIB GRADNJA CEST Asfaltne zmesi Jeklarska žlindra v asfaltu INTERVJU Boštjan Bahor, direktor, Teknoxgroup Slovenija d.o.o. m i n e r a l - r e v i j a . s i Gradbeništvo&industrija Črna jeklarska žlindra v asfaltu strokovno delo TEKST Jurjavčič Primož, univ.dipl.inž.grad., Structum d.o.o., Cotič Zvonko, dipl.inž.grad., Structum d.o.o. D anašnje vse močnejše potrebe in s tem odvisnosti gospodarstva od naravnih virov surovin, energije in ohranjanje okolja nas vedno bolj usmerjajo k iskanju novih alternativnih rešitev, ki se skrivajo v razvoju novih in obnovljivih virov energije, uporabi recikliranih in gradbenih odpadkov ter uporabi alternativnih materialov. Podobno velja za področje gradbeništva in industrije. V proizvodnih procesih in ostalih aktivnostih industrije nastajajo industrijski odpadki, katerih nastanku se tako s tehnološkega kot z ekonomskega vidika ni moč izogniti. V kolikor znamo izkoristiti naša znanja o njihovem ravnanju, predelavi in možnostih ponovne uporabe ter sodobno tehnološko opremo, lahko "zastrašujoča" besedna zveza industrijski odpadek kar naenkrat izgubi negativno konotacijo, saj le ti postanejo uporaben vir surovin. Žlindra - Zgodovina na kratko Podobno je z žlindrami. Prve poskuse uporabe žlindre v gradbeništvu sicer segajo že v čase starih Grkov in Rimljanov, pri nas v Sloveniji pa jih beležimo skoraj petdeset let nazaj, tja v sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnje- Slika 1: Shematski prikaz elektroobločne peči (EOP) 40 D E C E M B E R 2 0 1 2 ga stoletja. Takrat se je predvsem v nosilnih in nevezanih nosilnih plasteh ter pod objekti v gradbeni praksi uporabljala Siemens-Martinova žlindra, ki pa je imela pomembno negativno lastnost - ni bila stabilna. Zaradi nekontrolirane in neprimerne uporabe materiala je zato nabrekala, posledice pa so se odražale v nastanku hudih poškodb na cestiščih in objektih. Razvoj uporabe žlindre v gradbeni stroki je nato zamrl in pojma žlindra se je oprijela negativna konotacija. Nadaljnje preiskave lastnosti žlindre in vzrokov za nastale poškodbe so pripeljali do ugotovitve, da je potrebno žlindro starati in predelati pod ustreznimi pogoji. Jeklarska žlindra iz elektroobločne peči Podrobnejšo razlago o posameznih vrstah žlinder si lahko preberete v majevski številki revije Mineral [vir 2], v tej številki pa se bomo bolj podrobno dotaknili jeklarskih žlinder iz elektroobločnih peči, ki nastajajo v slovenskih jeklarnah. V odvisnosti od proizvodnje nameravane vrste kvalitete jekla, se v elektroobločnih pečeh lahko proizvajata dve vrsti žlinder. S stališča za- htev kakovosti, uporabnosti in razpoložljive tehnologije je v gradbeništvu najbolj perspektivna uporaba črne jeklarske (EAF C) žlindre, ki nastaja pri proizvodnji navadnih ogljikovih, karbonskih (nelegiranih) jekel. V evropskih jeklarnah letno nastane približno 6,8 milijonov ton tovrstne jeklarske žlindre, od katere večina (48 %) se jo predela in uporabi za različne namene v gradbeništvu [vir 8]. V primeru proizvodnje nerjavnih, visoko legiranih jekel pa poleg taline jekla kot soprodukt nastane ti. bela (EAF S ali SMS) žlindra, ki jo je v Evropi "zgolj" 1,8 milijone ton [vir 8]. Pozor, naziv bela ne pomeni, da je žlindra bele barve, ampak poudarja, da vhodni material in ne nazadnje tudi glavni produkt (novo nastalo jeklo), prihajata iz proizvodnje visokokakovostnih visoko ali nizko legiranih in ne običajnih jekel. Elektroobločna peč, v katero nalagamo osnovno surovino, t.j. jekleni odpadek iz starega razrezanega železa in pločevine, apno in dodatke (ogljik, kisik), predstavlja srce jeklarne. Jeklo oz. jekleni odpadek je podobno kot asfalt "zeleni material", saj je 100 % reciklabilen, s čimer ohranjamo dragocena rudna bogastva Slika 2: EOP v podjetju Acroni [vir 4] [ 6 2012 ] [ 6 2012 ] Lastnosti črne jeklarske žlindre Slika 3 in 4: Mikrostruktura žlindre in porfirna struktura eruptivne kamnine (Vir: Mladenovič, ZAG) Glavne tehnične zahteve, ki predpisujejo kategorije posameznih lastnosti agregatov iz žlinder, se tako kot pri običajnem naravnem agregatu, nanašajo na geometrijske, mehansko-fizikalne in kemijske lastnosti, z ozirom glede na nameravani primer končne uporabe (uporaba žlindre kot nadomestek dragocenega naravnega agregata v asfalterskih dejavnostih) pa prednjačijo naslednje las- s i Agregat iz žlindre je agregat mineralnega izvora, pripravljen v industrijskem procesu, pod vplivom toplotnih in/ali drugačnih sprememb, zato ga uvrščamo med ti. umetne agregate. Pri proizvodnji agregata se veliko pozornosti namenja stalnemu in rednemu nadzoru oziroma kontroli kakovosti končnih produktov predelave, ki poteka po sistemu 2+, skladno z zahtevami harmoniziranih standardov za mineralne agregate, ki so bili izdelani za potrebe stroke na nivoju EU in jih je Slovenija tudi uradno privzela v svoj pravni red (SIST EN 13043 - Agregati za bitumenske zmesi in površinske prevleke za ceste, letališča in druge prometne površine, SIST EN 13242 - Agregati za nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v inženirskih objektih in za gradnjo cest ter SIST EN 12620 - Agregati za beton). V splošnem velja, da so lastnosti jeklarskih žlinder primerljive z lastnostmi naravnih agregatov, za nekatere posebne primere uporabe pa izkazuje agregat iz žlindre v primerjavi . Kakovost agregata r e v i j a Kakovost žlindre je močno odvisna od posameznih faz proizvodnega procesa pridobivanja jekla, ki zajema pripravo surovin, proces taljenja, toplotno obdelavo in mehansko predelavo. Omenjene posamezne faze so podvržene stalni kontroli proizvodnje, t.j. vzorčenju, analizi kemijskih in fizikalnih lastnosti, preskušanju materialov, itd. Bolj podrobno razlago posameznih faznih procesov si lahko ogledate na diagramu v majevski številki revije Mineral na strani 30 [vir 2]. tnosti: granulometrijska sestava zmesi kamnitih zrn agregata, specifična gostota, trajnost, vsebnost vlage, vodovpojnost, torne (odpornost proti zglajenosti) in toplotne lastnosti, stabilnost ter odpornost proti kolesnicam. • Kemijske lastnosti V kemijski sestavi črne jeklarske žlindre z vidika mase gledano procentualno prevladujeta oksida železa (30-40 m.-%) in kalcija (20 - 35 m.-%), sledijo pa oksidi ostalih kemijskih elementov (magnezija, silicija in aluminija). • Mehansko-fizikalne lastnosti Najboljše mehanske lastnosti imajo eruptivne magmatske kamnine (porfir, bazalt, diabaz, andezit, keratofir). Kakovost žlindre in njena kristalinska mikrostruktura sta močno podobni porfirski strukturi eruptivnih magmatskih kamnin in sta sicer močno odvisni od proizvajalčevega sistema ohlajanja vroče taline žlindre. Počasno nadzorovano ohlajanje omogoča, da imajo kristalni nukleusi dovolj časa, da kristalijo in da nekatera zrna dosežejo večje dimenzije od drugih. Ta zrna se imenujejo fenokristali ali vtrošniki, ki se pod mehanskimi vplivi obrabljajo drugače kot ostala kristalizirana masa, kar zagotavlja visoko žilavost in dolgoročno hrapavost agregata v asfaltnih obrabnih plasteh skozi celoten življenjski ciklus [vir 6]. - Predelava črne jeklarske žlindre z naravnim, celo nadpovprečne lastnosti. Kar se tiče fizikalnih, kemijskih in mineraloških lastnosti žlinder, prihaja med jeklarskimi žlindrami lahko do malenkostnih razlik, ki so v glavnem odvisne od naslednjih pogojev: vrste jeklarne in proizvodnega procesa jekla, vrste talilne peči, vrste proizvodnega procesa žlindre in sistema skladiščenja. Agregat iz črne jeklarske žlindre iz elektroobločnih peči je trden, kompakten, porozen. Ključne inherentne (same po sebi prirojene) lastnosti agregata iz žlindre, kot so npr. odpornost proti drobljenju, odpornost proti zmrzovanju, odpornost proti obrabi in odpornost proti zglajevanju ter visoka adhezijska afiniteta do bitumna, ga uvrščajo med idealne agregate za uporabo v asfaltnih plasteh, saj se odlične lastnosti agregata odražajo ne samo kot vhodni material, ampak tudi v samem končnem proizvodu. Da bi preprečili nevarnost nabrekanja gradbenega kompozita z žlindro, standardi za agregate vsebujejo v primerjavi z naravnimi mineralnimi agregati za žlindre posebne dodatne zahteve, ki se nanašajo na volumsko stabilnost, zato končni proizvod ne sme vsebovati nestabilnih komponent, kot sta kalcijev (CaO) in magnezijev oksid (MgO). Zato je postopek ustreznega staranja in močenja žlindre, kjer za nabrekanje potencialno nevarni oksidi s pomočjo vlage iz zraka in atmosferskih padavin (meteornih voda) sčasoma preidejo v hidroksidno in kasneje v karbonatno stabilno obliko, še kako pomemben. Morebitna nevarnost sproščanja težkih kovin in posredno negativnih vplivov na okolje se preverja s kemijsko analizo izlužka iz žlindre, ki ne sme presegati vsebnosti toksičnih komponent, določenih z ustreznimi nacionalnimi zahtevami. Dosedanji rezultati kažejo, da žlindra ni nevarna in da njena uporaba ne obremenjuje okolja. DECEMBER 2012 41 m i n e r a l ter energijo, kar je koristno tako z ekonomskega kot z ekološkega stališča. Proizvodne zmogljivosti elektroobločnih peči se med jeklarnami razlikujejo in običajno znašajo med 50 in 150 tonami, čas izdelave ene šarže pa navadno znaša okoli ene ure. Elektroobločno peč se z jeklenim odpadkom polni z vrha peči, po namestitvi pokrova pa se skozenj vertikalno proti jeklenemu odpadku pomaknejo grafitne elektrode. S pomočjo električne energije se generirata električni oblok in toplota, ki povzročita dvig temperature v peči do 1600°C. Jekleni odpadek se stali, na dnu peči pa se nabira talina vročega tekočega jekla. Zaradi manjše gostote od raztaljenega jekla se na njegovi površini tvori plast nečistoč, ki jim pravimo žlindra. Po zaključenem postopku izdelave šarže v elektroobločni peči se tekoče jeklo nadalje obdela s postopki sekundarne metalurgije, žlindro pa se izlije iz peči, kjer se talina prične strjevati. Na eno tono pridobljenega jekla tako nastane od 120 do 150 kg žlindre. Gradbeništvo&industrija strokovno delo Razpredelnica 1: Lastnosti žlinder v primerjavi z eruptivnimi materiali Lastnosti Prostorninska masa zrn Metode Preiskave enota A B C D E SIST EN 1097-6 Mg/m3 3,81 3,95 3,60 2,95 2,87 <1 ŽLINDRA ERUPTIVEC Vpijanje vode SIST EN 1097-6 % 1,0 2,5 3,1 <1 Odpornost proti drobljenju SIST EN 1097-2 % 15 16 18 18 17 Odpornost proti zglajevanju SIST EN 1097-8 kategorija PSV61 PSV56 PSV61 PSV50 PSV50 Odpornost proti zmrzovanju in tajanju SIST EN 1367-1 kategorija - F1 - F1 F1 Volumska stabilnost SIST EN 1744-1 0,9 0,3 0,2 - - % V/V Razpredelnica 2: Rezultati opravljenih kemijskih analiz izlužkov vseh treh vrst žlinder in podane zahteve [vir 1] Lastnosti ŽLINDRA A C Mejna vrednost parametra izlužka L/S = 10 l/kg arzen (As) < 0,005 B - < 0,05 0,5 svinec (Pb) < 0,01 < 0,001 < 0,05 0,5 kadmij (Cd) < 0,001 - < 0,004 0,04 celotni krom (Cr) < 0,03 < 0,001 < 0,01 - < 0,3 < 0,2 0,5 baker (Cu) 2 nikelj (Ni) < 0,01 - živo srebro (Hg) < 0,001 - < 0,04 < 0,001 0,01 cink (Zn) < 0,01 < 0,001 < 0,4 4 Spodnja razpredelnica 1 prikazuje primerjavo nekaterih pomembnih mehansko-fizikalnih lastnosti treh vrst črne žlindre iz nam najbližjih jeklarn (oznaka A, B in C) v primerjavi z dvema vrstama agregata iz eruptivnih kamnin (oznaka D in E), ki jih Slovenija sicer nima in jih moramo za naše potrebe zato uvažati iz tujine. Iz razpredelnice 1 lahko vidimo, da imajo žlindre zaradi svoje kemijske in mineraloške sestave mehansko-fizikalne lastnosti, ki so zelo podobne tistim, ki jih imajo najkvalitetnejše naravne silikatne kamnine. Najopaznejša razlika je v rahlo povečanih vrednostih vodovpojnosti, kar je posledica večje poroznosti žlinder ter prostorninski masi žlindre, ki je v povprečju za približno 20 % višja od eruptivcev, ostale svojstvene lastnosti, kot so npr. visoka trdnost, dobra odpornost proti zmrzovanju in tajanju, odlična odpornost proti drobljenju ter odlična odpornost proti zglajevanju (poliranju) pa kažejo na to, da so žlindre praktično idealen material za uporabo pri gradnji cest. Še več, kristalna izometrična oblika zrn žlindre, groba mikroin makrotekstura površine zagotavljata odlično odpornost proti deformacijam oziroma nastanku kolesnic, dinamična žilavost in trdnost pa zagotavljata odlično odpornost proti obrusu in obrabi, kar zagotavlja večjo trajnost in boljše vozne lastnosti. 42 D E C E M B E R 2 0 1 2 0,4 Okoljsko neškodljivost žlinder dokazujemo z izvajanjem kemijske analize izlužkov iz žlindre za določitev težkih kovin v njeni sestavi. Izlužki vseh treh vrst žlinder so bili preiskani na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, rezultate kemijske analize, vključno z zahtevami glede dovoljenih vnesenih količin toksičnih komponent v skladu z nacionalnimi zahtevami iz Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (v nadaljevanju Uredba); (glej Ur. List RS 61/2011, Priloga 3, točka 6), pa podajamo v spodnji razpredelnici 2. Kemijska analiza izlužkov vseh treh vrst žlinder nakazuje, da so si vrednosti vseh treh različnih vrst žlinder med seboj dokaj podobne in kljub temu precej nižje od zahtev iz Uredbe. Proizvodnja in vgrajevanje asfalta iz črne jeklarske žlindre Asfalt je danes najbolj pogosto uporabljen material za gradnjo cest in predstavlja končni proizvod segrevanja in mešanja vhodnih materialov na asfaltnem obratu. Asfaltna zmes je v osnovi sestavljena po skrbno načrtovani predhodni sestavi iz približno 95 % zmesi kamnitih zrn ter 5 % bitumenskega veziva.. S tehnološkega vidika gledano se postopek proizvodnje in vgrajevanja asfaltnih zmesi, katerih agregat je iz črne jeklarske žlindre, v ničemer ne razlikuje od proizvodnje običajnih asfaltnih zmesi na asfaltnem obratu. Tehnološki postopek proizvodnje zajema celovito računalniško upravljanje in vodenje proizvodnje asfaltnih zmesi, s čimer se poveča učinkovitost nadzora količin in lastnosti vhodnih materialov, uravnoteženost procesa in lažje zagotavljanje ustrezne kakovosti proizvedenih asfaltnih zmesi. Posebnosti proizvedenih vročih asfaltnih zmesi iz agregata iz črne jeklarske žlindre se v primerjavi z običajnimi asfaltnimi zmesmi odražajo v: • boljših tornih sposobnostih oziroma odpornostih proti drsenju • povsem primerljivih lastnostih glede odpornosti asfaltnih zmesi proti nastanku kolesnic (oziroma odpornosti proti visokim temperaturam) ter odpornosti proti nastanku razpok (oziroma odpornosti proti nizkim temperaturam) • ter približno 20 % večji prostorninski masi Na mesto vgrajevanja pripeljano asfaltno zmes se zvrača v asfaltni razdelilnik oz. asfaltni finišer, ki jo nato strojno razgrinja na ustrezno pripravljeno podlago. Za kvalitetno izvedbo asfaltne plasti je pomembno, da se asfaltna zmes vgradi v čim krajšem času po proizvodnji ter da je njeno vgrajevanje neprekinjeno in enakomerno. Zgoščanje razgrnjene asfaltne zmesi v asfaltno plast in pravilna izbira ustreznih zgoščevalnih sredstev običajno poteka v odvisnosti od različnih pogojev vgrajevanja, praviloma pa so to valjarji različnih velikosti in mas. Praktični primeri uporabe Splošno Dosedanji primeri dobre prakse iz tujine (Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Italija) kažejo na to, da se črna jeklarska žlindra uspešno uporablja predvsem v najkvalitetnejših asfaltnih obrabnih plasteh že dalj časa. Uporaba žlindre je mogoča tudi v asfaltnih nosilnih in veznih plasteh, vendar v tem primeru ne izkoristimo njene največje prednosti, t.j. tornih sposobnosti. V Sloveniji nam uporaba črne jeklarske žlindre ni tuja, vendar jo oziroma sta jo v praksi redno uporabljala v asfalterskih delih le dve gradbeni podjetji, bivše Primorje d.d. in CPG d.d. Z vidika varnosti na slovenskih cestah je v skladu z veljavno slovensko tehnično regulativo obvezna uporaba kamenega agregata z določenimi zahtevanimi karakteristikami, ki jih tehnično izpolnjuje tudi umetni agregat iz žlindre, in sicer za vse ceste, kjer povprečni letni dnevni promet PLDP presega 2000 vozil, glede na primere dobre prakse iz tujine, pa je smiselna tudi za naslednje primere uporabe: območja velikih naklonov, bližina prehodov [ 6 2012 ] Slika 5: Vgrajevanje asfaltne obrabne plasti iz žlindre za pešce, območja krožišč in križišč, območja osojnih leg, območja, kjer je problem drsnosti ter v urbanih središčih, seveda pa pri tem ne gre pozabiti na prometno najbolj obremenjene ceste, t.j. hitre ceste in avtoceste. Regionalna cesta R2-403, odsek Kneža-Podbrdo V okviru projekta Rebirth je bil 14. junija letos na regionalni cesti R2-403, odsek 1072 Kneža-Podbrdo, od km 15.320 do km 15.950 organiziran demonstracijski prikaz vgrajevanja asfaltne obrabne plasti iz žlindre v praksi. Ciljna publika, povzročitelji industrijskih odpadkov, osebe, ki se ukvarjajo z okoljem in investicijami, uporabniki gradbenih proizvodov, izvajalci gradbenih del, zbiralci in predelovalci odpadkov, projektanti, nadzorniki, občine, upravne enote in navsezadnje lokalna in širša javnost, so imele priložnost spoznati v živo, da lahko z ustrezno pripravo žlinder dobimo kakovosten nadomestni gradbeni material, ki je po svojih lastnostih primerljiv na- Slika 6: Postavljena informacijska tabla ravnim materialom, prednosti njegove uporabe pa so poleg ohranjanja naravnih virov, zmanjšan vpliv na okolje in izboljšane lastnosti cestišča. V sklopu ureditvenih del skozi Podbrdo novo voziščno konstrukcijo sestavljata dve novo vgrajeni asfaltni plasti: • asfaltna nosilna plast AC 22 base B 50/70 A3 iz frakcij naravnih kamenih agregatov v debelini 6 cm in • asfaltna obrabno-zaporna plast AC 8 surf B70/100 A3 iz frakcij naravnega drobljenega kamenega agregata 0/2 in kamene moke iz separacije Tolmin ter frakcij 2/4 in 4/8 iz umetnega agregata iz žlindre Acroni ter predelane v drobilnici in separaciji HARSCO v debelini 3 cm. Asfaltne zmesi za nosilno in obrabno-zaporno plast so bile proizvedene na asfaltnem obratu v Vrtojbi podjetja CPG d.d. ter pripeljane s kamioni prekucniki na 70 km oddaljeno gradbišče v Podbrdu, kjer se jih je strojno vgradilo z asfaltnim finišerjem. Udeleženci v pro- jektu ReBirth smo v sklopu demonstracijskega prikaza na koncu odseka na stacionaži km +15,950 postavili informacijsko tablo, ki obvešča javnost, da je bila na tem odseku v asfaltni obrabni plasti kot nadomestek naravnemu agregatu uporabljena črna jeklarska žlindra. V spodnji razpredelnici 3 podani rezultati notranje kontrole izvedenih del izkazujejo, da kakovost uporabljenih materialov, tehnologija in izvedba del odgovarjajo tehničnim zahtevam, predpisanim v tozadevnih standardih in tehničnih specifikacijah za bitumenski beton (harmoniziranemu evropskemu standardu SIST EN 13108-1, nacionalnemu izvirnemu standardu SIST 1038-1 in tehnični specifikaciji za ceste TSC 06.300/06.410:2009 - Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti). Novost v naši praksi je izvedena analiza življenjskega kroga (LCA analiza), ki jo je Zavod za gradbeništvo kot vodilni partner v projektu ReBirth izvedel s posebnimi metodami ocenjevanja in vrednotenja okoljskih vplivov v vseh Razpredelnica 3: Rezultati laboratorijskih in terenskih preiskav za asfaltno plast AC 8 surf B70/100 A3 [vir 7] Bitumen Vgrajena plast Tehnične zahteve B 70/100 Kamena zmes - Asfaltna zmes Vrsta bitumna - - B 70/100 Delež bitumna 5,3 % - - - - - 94,7 % [ - - - - Prostorninska masa (kg/m3) - - 2765 - - Vsebnost votlin v asfaltni zmesi - - 4,0 % - 3 – 6 (%) Debelina asfaltne plasti - - - 3 cm 2,5 – 4,0 cm Prostorninska masa (kg/m3) - - - - - - 2716 Stopnja zgoščenosti 98,2 % min. 97 % Vsebnost votlin - - - 5,7 % 2 – 9 (%) 6 2012 ] DECEMBER 2012 . - r e v i j a - 3207 - Prostorninska masa (kg/m3) 43 m i n e r a l Vsebnost kamene zmesi s i AC 8 surf B70/100 A3 Gradbeništvo&industrija � 30% ljajo dragocen in kakovosten vir predvsem v gradbeništvu za gradnjo cest, hkrati pa so odličen nadomestek naravnim virom, ki niso neomejeni. V sklopu projekta ReBirth bodo pripravljene strokovne tehnične smernice in navodila za uporabo jeklarskih žlinder v asfalterskih delih, ki bodo objavljena na spletni strani projekta in bodo dosegljive vsakemu, ki ga ta tematika zanima. strokovno delo Literatura Slika 7: Prikaz vpliva okoljskega indikatorja GWP (Global Warming Potencial) izpusta emisij CO2 za predvidene različne primere scenarijev [vir 5] svojih življenjskih fazah, to je od proizvodnje, uporabe do odstranitve izdelka. Namen analize je bil za izbrani primer določiti okoljske vplive pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltne obrabne plasti z uporabo črne jeklarske žlindre in jih primerjati z okoljskimi vplivi v primeru, ko bi za isti odsek v asfaltni obrabni plasti uporabili naravni agregat. Analiza je upoštevala izbiro naslednjih osnovnih parametrov: uporabljene vire energije, proizvodnjo in transport osnovnih vhodnih materialov za proizvodnjo asfaltne zmesi, proizvodnjo in transport asfaltne zmesi ter fazo vgrajevanja asfaltne zmesi v asfaltno plast, pri čemer so bili izvzeti izpusti zaradi segrevanja in ohlajevanje asfaltne zmesi, ki jih žal nismo znali določiti. Rezultati LCA analize povedo, da je: • primerjava uporabe črne jeklarske žlindre in naravnega agregata pokazala, da je ob izbranih parametrih vezanih na izbrani realni odsek ceste, uporaba črne jeklarske žlindre z okoljskega vidika upravičena • glavni proces, ki najmočneje vpliva na okolje in porabo energije, proizvodnja bitumna, ki mu sledijo proizvodnja in uporaba vrste energenta v asfaltnem obratu, transport in drugi procesi. 44 D E C E M B E R 2 0 1 2 Zaključek Odpadki so bili vselej in bodo nedvoumno tudi v prihodnosti zelo pereč okoljski problem. Pri proizvodnji izdelkov se ne moremo izogniti porabi naravnih virov. V trenutku, ko kak izdelek za nas postane odpadek, in ga odvržemo, hkrati zavržemo tudi določene naravne vire. Nova direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/EC) uveljavlja nov pet-stopenjski hierarhični pristop k obravnavi ravnanja z odpadkom, ki poziva države članice EU k sprejemanju ukrepov o čim večji meri uporabe odpadkov kot vir. Podobno velja za žlindre, ki sčasoma izgubljajo status odpadka, njihovi proizvajalci pa jih deklarirajo po uredbi Reach kot stranski proizvod. Za tistega, ki ima know-how, se pravi ustrezno znanje, tehnologijo in tržišče, postanejo lahko žlindre odlična nadomestna surovina oz. vir. To potrjujejo tudi v zadnjih petih letih izvedene številne preiskave ter na mnogih poskusnih polj pridobljene dragocene izkušnje pri nas v Sloveniji ter stalna dobra delovna praksa v tujini, ki dokazujejo, da so črne jeklarske žlindre alternativni material z velikim potencialom uporabe, saj ob pravilnem staranji in predelavi predstav- [1] Cotič, Z., Čibej, K., 2007. Žlindra v asfaltu. Zbornik referatov - 11. Kolokvij o asfaltih in bitumnih. Kranjska Gora, ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije, str. 73-81. [2] Jurjavčič, P., 2012. Vrste žlinder kot proizvodi v gradbeništvu. Mineral. Letnik V., Številka 21, Maj 2012, str. 28-31. [3] Kokot, D., Mladenovič, A., Cotič, Z., 2012. Časovno spreminjanje tornih lastnosti asfaltnega vozišča z agregatom iz črne jeklarske žlindre. 11 slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož, 24-25. oktober 2012. [4] Kosmač, A., 2007. Revija SIJ. Mala šola jeklarstva - Elektroobločna peč je srce jeklarne, str. 9. [5] Kovač, J., 2012. LCA za uporabo žlindre v obrabni plasti cestišča, ReBirth delavnica: Ozelenitev javnega naročanja - industrijski in gradbeni odpadki v javnem naročanju [6] Mladenovič, A., 2007. Poročilo "Agregat iz črne žlindre iz podjetja Acroni", str. 1-5. [7] Skočir, Z., 2012. "Poročilo o preiskavah proizvedenih asfaltnih zmesi in asfaltnih plasti", št. 82-202-ZS-P-69 [8] www.euroslag.com, dostopno dne 10.12.2012 Članek je nastal v okviru projekta ReBirth - Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu ki ga sofinancirajo Evropska komisija (program LIFE+) v vrednosti 422.772 EUR, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v vrednosti 165.454 EUR in partnerji projekta. Celotna vrednost projekta je 845.543 EUR. Čas trajanja projekta je 1.10.2011 - 31.12.2014. Partnerji projekta so Zavod za gradbeništvo Slovenije (koordinator), Gospodarska zbornica Slovenije, PKG Šprinzer Mirko, Structum, Klaro, Mayer McCann. Več novic o projektu in aktivnostih projekta na strani www.re-birth.eu. [ 6 2012 ]
© Copyright 2024