Odprta koda za odprte glave
Priročnik za računalniške delavnice na odprti kodi
Avtor: Andrej Arh, Rizom
Maribor, 2012
Licence: Creative commons
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Spremna beseda
Pred vami je priročnik, ki smo ga v Združenju Rizom pripravili za namen sklopa izobraževalnih
delavnic Za-nič kišta in ga v praksi uporabili za digitalno opismenjevanje delavcev migrantov,
političnih in ekonomskih beguncev v Mariboru.
Priročnik je zbirka gradiv iz posameznih delavnic in vsebuje osnove za delo na Ubuntu Linux
namizju.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Kazalo vsebine
Odprta koda za odprte glave.................................................................................................................1
Spremna beseda....................................................................................................................................2
Kako je sestavljen računalnik?.............................................................................................................5
Matična plošča............................................................................................................................5
Procesor.......................................................................................................................................6
Spomin Računalnika...................................................................................................................6
Random access memory (RAM).................................................................................................7
Trdi disk......................................................................................................................................8
Zunanji disk.................................................................................................................................8
Operacijski sistemi in Ubuntu Linux....................................................................................................9
Operacijski sistem................................................................................................................................9
Ubuntu.........................................................................................................................................9
Ubuntu Linux ...........................................................................................................................10
Zakaj smo izbrali Ubuntu?........................................................................................................10
Kaj se lahko počne z Ubuntu linuxom?....................................................................................11
Brskanje po spletu............................................................................................................11
Uporaba pisarniških aplikacij..........................................................................................11
Komunicirajte!..........................................................................................................................11
Kreativnost.......................................................................................................................12
Še več........................................................................................................................................12
Kako namestiti Ubuntu Linux?..........................................................................................................13
Instalacija..................................................................................................................................13
Pred instalacijo:...............................................................................................................13
Instalacija Linuxa:.....................................................................................................................15
Instalacija Ubuntu Linuxa v sliki:....................................................................................15
Naprednejša uporaba Ubuntu Linuxa.................................................................................................19
V prejšnjem poglavjusmo se naučili kako instalirati Linux. V tem pa bomo preverili, kaj ponuja
Ubuntu Linux, naložili nekaj dodatnih programov in spoznali nekaj osnovnih ukazov v
terminalu...................................................................................................................................19
Namestitev programov..............................................................................................................19
Še malo več terminala...............................................................................................................21
Še nekaj uporabnih Linux ukazov.............................................................................................22
Internet ...............................................................................................................................................23
Kaj je internet?...................................................................................................................................23
Internet je distribuirano omrežje...............................................................................................23
Splet– kaj vse je na spletu in kako to poiskati?...............................................................24
Spletni iskalniki:.....................................................................................................24
Kako delujejo iskalniki?............................................................................................................24
Zasebnost na spletu...................................................................................................................25
Avtorske pravice - Copyright in Copyleft................................................................................25
Copyright © ....................................................................................................................25
Copyleft...........................................................................................................................26
Več informacij v zvezi z licencami:..............................................................26
Piratstvo...........................................................................................................................26
Družabni del spleta....................................................................................................................27
Objavljanje na spletu in deljenje z drugimi...............................................................................27
Facebook...................................................................................................................................27
Twitter.......................................................................................................................................28
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Še nekaj koristnih povezav.......................................................................................................28
Osnove grafičnega oblikovanja s programom Gimp.........................................................................29
Kaj je Gimp?.............................................................................................................................29
Osnovni koncepti:.....................................................................................................................29
Uporabniški vmesnik................................................................................................................30
Osnovne operacije v GIMPu..............................................................................................................31
CROP (Izrez).............................................................................................................................31
SELECT....................................................................................................................................32
pravokotna in elipsna izbira......................................................................................................32
Lasso.........................................................................................................................................32
Čarobna palica - Magic Wand...................................................................................................33
Izbor po barvi............................................................................................................................33
Velikost slike.............................................................................................................................33
Sprememba osvetljenosti in kontrasta.......................................................................................34
Kaj je Libre Office?..................................................................................................................35
Writer .......................................................................................................................................35
Orodne vrstice v Writerju................................................................................................36
.........................................................................................................................................36
Prikazovanje in skrivanje orodnih vrstic (toolbars)...............................................36
Calc ..........................................................................................................................................37
Izdelava grafov.......................................................................................................37
Impress......................................................................................................................................38
Kaj še vsebuje Libre Office?.....................................................................................................39
Uporabne bljižnice....................................................................................................................39
Osnove multimedije: Audio......................................................................................................40
Audio datoteke..........................................................................................................................40
Pretvarjanje Youtube posnetkov v MP3....................................................................................40
YouTube to MP3.................................................................................................................................40
YouTube mp3.....................................................................................................................................40
O Audacity................................................................................................................................41
Osnove multimedije: Video.......................................................................................................42
Editiranje videa.........................................................................................................................42
Delo z Open Shot:............................................................................................................42
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Kako je sestavljen računalnik?
Matična plošča
Matična plošča zagotavlja napajanje ostalim računalniškim komponentam računalnika in omogoča
komunikacijo med njimi.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Procesor
Procesor (CPU) ima v računalniku podobno funkcijo kot logični del možganov pri človeku.
CPU nima spomina, njegova naloga je le računanje, podatke potem pošilja ostalim komponentam.
Več jedrni procesorji povečajo zmogljivost računalnika. Ob idealno programiranih računalniških
programih bi lahko dvo-jederni procesor pripomogel k dvakrat hitrejšem delovanju.
V praksi je pohitritev nekoliko manjša, realno nekje 150%.
Spomin Računalnika
Računalniki imajo tipično dve vrsti spomina:
•
RAM za hitro obdelavo podatkov
•
Trdi disk, CDji in USB ključki za trajno hrambo podatkov
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Random access memory (RAM)
RAM računalnik uporablja le takrat kadar je računalnik prižgan. Vse informacije se izgubijo v
RAMu, ko izklopimo električno napajanje. Razlog da ga uporabljamo je ker je izjemno hiter v
primerjavi z ostalimi pomnilniki.
Kadar koli zaženemo nek program, se glavne funkcije programa naložijo v RAM.
Poznamo predvsem dve vrsti sodobnih RAM pomnilnikov: Statični RAM (SRAM) in dinamični
RAM (DRAM).
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Trdi disk
Trdi disk (hard disk, HDD) je računalniška komponenta, ki služi za shranjevanje in branje
shranjenih digitalno zapisanih informacij. Informacije ostanejo na trdem disku shranjene tudi ko ni
elektrike. Vsi podatki, programi , dokumenti, slike, filmi in glasba so pogosto shranjeni na trdem
disku.
Zunanji disk
Trdi diski se uporabljajo tudi kot zunanji pomnilnik. Zunanji trdi diski se navadno priklapljajo
preko USB vhodov.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Operacijski sistemi in Ubuntu Linux
Operacijski sistem
Operacijski sistem (kratica OS, angleško operating system) je programska oprema, ki upravlja s
strojno opremo računalnika. Operacijski sistem deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno
opremo računalnika, je nujen za delovanje vseh ostalih programov na računalniku (in tudi pametnih
telefonih).
Poznamo več različnih operacijskih sistemov, na primer Android, iOS, Mac OS X, BSD, Unix,
DOS, Microsoft Windows in seveda Linux.
Ubuntu
Ubuntu je operacijski sistem osnovan na Debian Linux distribuciji. Je prosto dostopen, odprto kodni
operacijski sistem, ki ga lahko legalno in brezplačno naložimo iz spleta.
Beseda Ubuntu izvira iz Južno-afriških jezikov. V jezikih Zulu in Ksosa pomeni „človeškost“.
Razlaga besede Ubuntu, (vir podzavest.si):
Nek antropolog je otrokom iz enega afriškega ljudstva predlagal naslodnjo igro: Pod drevo je
položil košaro sadja in jim dejal, da vsebino košare dobi tisti, ki bo prvi pri drevesu. Otroci so
vstali, se prijeli za roke in skupaj šli do drevesa. Antropolog jih je vprašal: “Zakaj niste
tekmovali?” in oni so odgovorili: “Ubuntu. Kako bi se lahko nekdo izmed nas veselil, če je nekdo
drug žalosten?”
V jeziku tega ljudstva Ubuntu pomeni: Jaz sem to kar sem, zaradi tega kar smo vsi.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Ubuntu Linux
Ubuntu operacijski sistem je namenjen predvsem prenosnim in namiznim računalnikom, obstaja pa
tudi Ubuntu različica za strežnike.
Zakaj smo izbrali Ubuntu?
Za izvedbo delavnic smo izbrali Ubuntu operacijski sistem zaradi več razlogov.
• Je brezplačen za uporabo
• Je varen operacijski sistem in ne potrebuje antivirusnega sistema za varno delovanje.
• Manj obremenjuje procesorsko moč in porabi tudi manj energije kot na primer Windows
• Je odprto koden, kar pomeni da se ga sme uporabljati brez omejite, lahko ga kopirate, kopijo
daste svojim prijateljem, lahko tudi spremenite samo programsko kodo in ga prilagodite
sebi.
• Ubuntu je enostaven za uporabo. Podpira na tisoče brezplačnih programov.
• Je zelo dobro dokumentiran, vse odgovore na kakršna koli vprašanja lahko z vsaj malo
znanja angleščine, nemščine ali francoščine, najdete na spletu.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Kaj se lahko počne z Ubuntu linuxom?
Brskanje po spletu
Ubuntu ima vse kar potrebujete za hitro in varno brskanje po spletu. Mozilla Firefox je že
nameščen, lahko pa izbirate med številnimi drugimi brskalniki, ki so na voljo za Linux uporabnike
(Na primer Google Chrome).
Uporaba pisarniških aplikacij
Z Ubuntujem lahko pišete dokumente, uporabljate
tabele, grafe ali pripravite prezentacije. Ubuntu ima
nameščen LibreOffice, ki je zelo enostaven za
uporabo, zna pa brati in pisati tudi Wordove in
Excelove dokumente.
Če želite, si lahko instalirate tudi Open Office, ali
kateri drugi odprto koden pisarniški paket.
Komunicirajte!
Za vse ki radi „chatajo“ preko storitev kot je na primer Messanger, bo prav prišel program Emphaty,
ki združuje vse različne ponudnike pogovorov (MSN, ICQ, Yahoo,...) in omogoča da imate vse
kontakte shranjene v enem programu.
Thunderbird pa je program za pisanje mailov, ki nekoliko spominja na Outlook s to razliko da je
bolj odprt in omogoča enostaven izvoz pošte tudi v druge programe, ter je odličen za uporabo več
različnih uporabniških računov za e-pošto.
Vsi uporabniki Skypa tudi ne skrbite, saj ta deluje perfektno z Ubuntujem.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Kreativnost
Z Ubuntu Linuxom lahko ustvarjate z različnimi programi za obdelavo fotografij, editiranje videa in
audia. Program Gimp bo zadovoljil vaša pričakovanja pri grafičnem oblikovanju, za editiranje
Videa lahko uporabite program Pitivi ali OpenShot, filme lahko gledate z VLC playerjem,
obdelava avdio posnetkov pa je mogoča z programom Audacity.
Še več
Instalacija novih programov v Ubuntu je zelo enostavna. Programe lahko namestite z enim samim
klikom v Ubuntu Software Centru.
Ubuntu lahko brezplačno in povsem legalno povlečete iz spleta na naslovu http://www.ubuntu.com/
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Kako namestiti Ubuntu Linux?
Instalacija
V tem poglavju boste spoznali kako namestiti Ubuntu Linux na svoj računalnik.
Pred instalacijo:
Ubuntu Linux najlažje namestimo s pomočjo instalacijskega CDja oziroma DVDja. Na nekoliko
novejših računalnikih je mogoče Ubuntu namestiti tudi preko USB ključka.
Namestitev Ubuntuja ni težka. Ko vstavimo instalacijski CD in resetiramo računalnik, bo računalnik
najverjetneje že takoj zaznal Ubuntu ob novem zagonu in ponudil grafični vmesnik za namestitev
Ubuntuja.
Če računalnik Cdja/DVDja ne zazna, je potrebno v BIOSu spremeniti vrstni red naprav za zagon
operacijskega sistema (boot order). Določimo da naj bo CD/DVD Rom prva zaganljiva (bootable)
naprava, shranimo in če smo pravilno nastavili, bo instalacija uspešna. V naslednjem odstavku je
opisano kako spremenimo BIOS nastavitve. Če nastavitev ni potrebno spreminjati lahko ta del
preskočite.
V BIOS lahko vstopimo čisto na začetku, ob novem zagonu računalnika. V prvih nekaj sekundah se
po zagonu računalnika pojavi tekst “To enter setup press Esc”. Vsak model računalnika ima
nekoliko drugačne nastavitve, namesto tipke ESC je lahko tudi na primer tipka F1 ali katera druga.
Za vstop v BIOS moramo biti dokaj hitri, če zamudimo, potem je potem potrebno ponovno zagnati
računalnik.
Če se ne pojavi noben napis, lahko poskusimo vse F tipke (F1, F2, včasih celo tipka “Del”). Način,
kako vstopiti v BIOS je odvisen od posameznega računalnika.
BIOS izgleda nekako tako:
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Poiščite BOOT device priority in nastavite CD/DVD ROM na prvo mesto.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Instalacija Linuxa:
Večina računalnikov ima nameščene Microsoft Windows. Pred instalacijo Linuxa je potrebno
shranit kopije vseh dokumentov, ki jih ne želimo izbrisati na zunanji disk, CD, DVD,... Standardna
namestitev Linuxa, ki je predstavljena tudi v tem vodiču, bo izbrisala vse podatke na računalniku
vključno z Microsoft Windows. Obstaja pa tudi možnost da Ubuntu Linux namestimo ob starem
operacijskem sistemu.
Instalacija Ubuntu Linuxa v sliki:
Najprej izberemo jezik.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Potem izberemo “Namesti Ubuntu” (“Install Ubuntu”)
Potrdimo izbiro jezika:
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Izberemo lokacijo - kje se nahajamo.
Izberemo razporeditev tipk na tipkovnici (Slovenščina)
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Če želimo uporabit celotni disk za Linux, potem izberemo “celotni disk”
Izberemo uporabniško ime in geslo
Ponovno preverimo, če smo vpisali vse pravilno, nato kliknemo “Namesti” (Install).
Instalacija traja 20 – 30 minut, po uspešni namestitvi ponovno zaženemo računalnik in že lahko
uporabljamo Ubuntu Linux.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Naprednejša uporaba Ubuntu Linuxa
V prejšnjem poglavjusmo se naučili kako instalirati Linux. V tem pa bomo preverili, kaj ponuja
Ubuntu Linux, naložili nekaj dodatnih programov in spoznali nekaj osnovnih ukazov v
terminalu.
Namestitev programov
Spoznali bomo tri načine instalacije programov.
•
Najlažji način je z uporabo Ubuntu Software Centra
Če že poznamo ime programa, ki ga želimo instalirati lahko enostavno vtipkamo ime
programa v iskalnik v zgornjem desnem kotu. Druga možnost pa je, da izberemo najprej
poljubno kategorijo in potem poiščemo primerne programe.
Uporaba Ubuntu software centra je najvarnejši in najenostavnejši način za namestitev
programov.
Poiskusimo instalirati Audacity z uporabo Ubuntu software centra.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
•
Instalacija iz .deb datoteke.
Drugi način za namestitev novih programov je nameztitev z .deb datotek, ki jih lahko naložimo iz
interneta. Ko prenesemo .deb datoteko, jo lahko instaliramo z desnim klikom miške in nato
izberemo “Open with Ubuntu Software Center”.
Poiskusimo tako namestiti Skype!
•
Namestitev z uporabo terminala
Ta način instalacije je malo težji. Na tak način se instalirajo programi na Ubuntu serverjih, saj
večinoma zaradi varnostnih razlogov ni omogočena uporaba grafičnega vmesnika, kadar delamo na
daljavo. Pri delu z namizno različico Ubuntu Linuxa, tega morda nikoli ne bomo potrebovali vedeti.
Pojdimo v Dash Home in v iskalno okno vpišimo “terminal”.
V terminalu uporabljamo Linux ukaze.
Ukaz za prenos programa je apt-get.
Na primer za instalacijo Vlc playerja, uporabimo ukaz:
apt-get install vlc
Ko zaženemo ta ukaz, bomo najverjetneje naleteli na napako, sistem bo javil da nimamo
dovolj pravic za nameščanje programov.
Linux dovoli instalacijo programov le uporabnikom z zadosti pravic.
Pravice za instalacijo lahko dobimo tako da uporabimo ukaz sudo
sudo apt-get install vlc
sudo ukaz pomeni “super user do”. Sistem vas bo sedaj vprašal za geslo administratorja
(root geslo) in nato namestil željeni programski paket.
Za izhod iz terminala uporabimo enostaven ukaz:
exit
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Še malo več terminala
Terminal je ob zadostnih pravicah uporabnika najmočnejše orodje na Linuxu. Z njim lahko
naredimo praktično kar koli je na računalniku mogoče.
V naši delavnici se bomo naučili le osnov. Če koga delo s terminalom bolj podrobno zanima, lahko
poišče informacije o ukazih na internetu, kjer lahko najdemo ogromno dokumentacije.
Poglejmo s katerim uporabnikom smo prijavljeni:
whoami
Ukaz vrne ime uporabnika Linux sistema. Linux ne omejuje števila uporabniških računov, teh
imamo lahko več (če več ljudi uporablja isti računalnik).
Sedaj vtipkajmo:
sudo whoami
Opazite razliko?
Sedaj skušajmo z uporabo terminala na našem namizju narediti novo mapo.
Za premikanje po datotečnem sistemu uporabimo ukaz “cd” (change directory). Za pogled kje se
trenutno nahajamo pa lahko uporabimo bodisi “ls” ali “ll” ukaz.
Vtipkajte v terminal:
cd /home/[user]/Desktop
[user] naj bo uporabnik s katerim smo prijavljeni. (uporabite lahko whoami ukaz iz prejšnje vaje).
Novo mapo lahko naredimo z ukazom:
mkdir [ime direktorija]
na primer:
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
mkdir NovDirektorij
S tem smo ustvarili mapo “NovDirektorij”. Sedaj bi moral biti viden tudi na našem namizju. Z
Bližnjico “Ctrl+Alt +D” lahko hitro pogledamo namizje.
Obstaja seveda tudi mnogo lažji način za izdelavo nove mape na namizju. Če enostavno kliknete z
desnim gumbom na prazen prostor na namizju, vam računalnik takoj ponudi možnost izdelave
nove mape. Poskusimo uporabiti ta način za izdelavo novega direktorija.
Kaj so mape (direktoriji)?
Kakšna je razlika med direktorijem in datoteko?
Kakšne vrste datotek poznate?
Še nekaj uporabnih Linux ukazov
Iz terminala lahko zaženemo kateri koli program. Poskusimo vtipkati “firefox” in pritisniti tipko
“ENTER”.
Za pregled vseh procesov, ki trenutno delujejo na našem računalniku lahko uporabimo ukaz top, za
izhod iz pregleda procesov ali katerega koli kontinuiranega ukaza pritisnimo Ctrl+c
Za izbris datoteke ali direktorija lahko uporabimo rm ukaz. POZOR Bodite zelo previdni z rm
ukazom! Za izbris mape, ki smo jo ustvarili v prejšnjem delu lahko uporabite ukaz
rm -R /home/[user]/Desktop/NovDirektorij
-R pomeni rekurzivnost, oziroma v preprostem jeziku, da bomo s tem ukazom izbrisali vse kar je v
tem direktoriju (poddirektorije in mape...).
Naslednji del tega ukaza /home/user/ računalniku pove kje najti direktorij oziroma datoteke v
datotečnem sistemu.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Internet
Kaj je internet?
Internet je globalno, distribuirano računalniško omrežje. Sestavljajo ga milijoni spletnih strežnikov.
Spletni strežniki so močnejši računalniki, ki gostujejo spletne strani in spletne aplikacije. Večina
spletnih strežnikov uporablja Linux za glavni operacijski sistem.
Linux je tudi najljubši operacijski sistem super računalnikov. Kar 91,4% od 500 najmočnejših
računalnikov na svetu uporablja Linux.
Internet je tako ogromen in hitro raste. Vsak dan se na internetu objavi toliko vsebin, da jih človek v
celem svojem življenju ne bi uspel prebrati in pogledati.
Po podatkih spletnega iskalnika Wolfram Alpha je na svetu že 13,7 milijard spletnih strani, torej
približno dve na vsakega živega človeka na zemlji.
Internet je distribuirano omrežje
Spodaj imamo objavljene tri diagrame, ki predstavljajo različne vrste omrežij.
Na levi strani imamo centralizirani model to je na primer televizijski ali radijski kanal, ki se oddaja
na enem mestu in posluša in gleda na večih mestih.
Diagram na desni strani pa predstavlja distribuirano omrežje. Tako izgleda internet, kjer milijoni
uporabnikov komunicirajo z milijoni drugimi uporabniki istočasno.
Pri distribuiranem omrežju (kot je internet), ni centralnega nadzora, informacije se ne oddajajo na
enem mestu. Kdor ima dostop do interneta, ima s tem možnost komunicirati z ostalimi uporabniki,
deliti informacije, fotografije, filme. Internet omogoča sodelovanje ljudi.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Splet– kaj vse je na spletu in kako to poiskati?
Ob taki količini vseh podatkov, je velik problem kako najti prave informacije. Uporabniki spleta v
ta namen uporabljamo spletne iskalnike
Katere spletne iskalnike uporabljate?
Kako pogosto rezultati iskanj ustrezajo tistemu kar iščete?
Kako uporabljati iskalnike, da dobite čimbolj relevantne rezultate?
Spletni iskalniki:
•
Google
•
Bing
•
Najdi.si
•
DuckduckGo
•
Wolfram alpha
Kako delujejo iskalniki?
Ko vpišemo besedo ali besedno zvezo, nam iskalniki prikažejo povezave na različne spletne strani.
Običajno na začetku in ob strani prikažejo oglase, ostali rezultati pa so tako imenovani organski
zadetki iskanja, torej povezave, ki jih iskaslnikov algoritem za uvrščanje smatra kot najbolj
relavantne za iskalni niz.
Z iskalniki lahko iščemo tudi slike in celo druge datoteke. Najpogosteje uporabljen iskalnik je
Google. Poglejmo si, nekaj naprednejših načinov iskanja:
Uporaba narekovajev ("")
Če damo več besed v narekovaj, jih bo Google tretiral kot besedno zvezo in prikazal drugačne
rezultate. Primer:
“Nelson Mandela”
Na voljo imamo tudi + in - . S plusom povemo da mora rezultat nujno upoštevati izbrano besedo, z
minusom pa da te besede ne želimo med rezultati.
Na primer če iščemo nekaj o Triglavu (gori) in ne želimo rezultate o zavarovalnici triglav:
+Triglav -zavarovalnica
iskanje po posamezni spletni strani z “site:” ukazom. Primer:
“Pink Floyd“ site:youtube.com
Iskanje posameznih tipov datotek je tudi mogoče. Primer iskanja pdf dokumentov z filetype
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
ukazom:
“Zero Dollar Laptop” filetype:pdf
Zasebnost na spletu
Številni uporabniki interneta delijo mnenje, da ima vsak uporabnik interneta tudi pravico do
zasebnosti na internetu. Tu nastaja konflikt med uporabnikom in različni akterji družbenega sistema
v katerem živimo.
Iz ene strani nam zasebnost odrekajo državne in paradržavne institucije. Te želijo nadzor nad našo
zasebnostjo, da bi si olajšale svoje delo v boju s kriminalom in drugimi „sistemskimi anomalijami“.
Iz druge strani pa na uporabnika preži kapital, korporacije bi rade vedele čim več o nas, da bi lažje
in uspešneje nadzorovale in usmerjale naše potrošniške navade.
Se vam zdi zasebnost na spletu pomembna?
Kaj lahko naredimo za čim večjo zasebnost na spletu?
Ste kdaj razmišljali o uporabi psevdonima?
Avtorske pravice - Copyright in Copyleft
Copyright ©
Avtorske pravice (Copyright) spadajo med pravice intelektualne lastnine (kot tudi patenti).
Gre za pravni koncept, veljaven v večjem delu razvitega sveta, ki zagotavlja avtorju pisnega,
umetniškega ali drugačnega dela, ekskluzivne pravice. Vsem ostalim pa nalaga omejitve pri:
•
Kopiranju in reprodukciji
•
Pravicah do spreminjanja, kustumizacije in izdelave izvedenih del
•
Javnega prezentiranja avtorskega dela in javne objave dela
•
Prodaji teh pravic drugim
Nasprotje Copyright omejitvam predstavljajo licence Copyleft
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Copyleft
Izraz Copyleft je nastal kot besedna igra v angleškem jeziku (right – left). Gre pa za pravno uporabo
zakonov o avtorskih pravicah za namen omogočanja proste uporabe nekega dela.
Med tem ko Copyright omejuje kopiranje, spreminjanje in distriucijo, Copyleft zagotavlja pravice
uporabniku, da ta lahko kpira, spreminja in distribuira. Gre za način, ki omogoča prosto programje
in prosto uporabo avtorskega dela.
Najprepoznavnejše copyleft licence so:
•
•
Creative Commons licenses (primer: Ta vodič, Wikipedia,...)
GNU General Public License (primer: Linux, Firefox,...)
Vsi programi, ki jih uporabljamo pri našem delu temeljijo na copyleft licencah.
Več informacij v zvezi z licencami:
•
www.creativecommons.org
•
http://www.fsf.org/
Kje najdemo prosto dostopne slike?
•
http://www.flickr.com/creativecommons/
•
http://www.freephotobank.org/main.php
•
http://wiki.creativecommons.org/Image
•
http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Pictures_and_images
Piratstvo
Piratstvo pomeni ilegalno uporabo avtorsko zaščitenih del (copyright). Najpogosteje se s piratstvom
povezuje nedovoljeno kopiranje računalniški programov, filmov, glasbe in tudi teksta.
Kopiranje del zaščitenih s copyleft licencami ni piratstvo.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Družabni del spleta
Že imate svoj e-poštni račun, kaj pa Facebook stran, morda Twitter račun?
Objavljanje na spletu in deljenje z drugimi
Verjetno ste že seznanjeni z vsaj nekaterimi izmed spodaj naštetih spletnih strani. Myspace in
Facebook sta družabna omrežja ki hkrati omogočata tudi nalaganje in javno objavo fotografij in
povezav do viseo vsebin. Flickr je namenjen fotografijam, Youtube in Vimeo videu.
•
www.twitter.com
•
www.flickr.com
•
www.youtube.com
•
www.vimeo.com
•
www.freesound.org
•
www.myspace.com
•
www.pinterest.com
•
www.facebook.com
Kako lahko širimo svoj glas na spletu?
Facebook
Facebook je najbolj priljubljeno socialno omrežje, ki ponuja virtualno povezanost z vsemi svojimi
prijatelji in znanci kar iz vašega kavča.
Facebook je deležen številnih kritik zaradi njihove politike zasebnosti. Obtožbe se nanašajo na
prodajanje osebnih informacij uporabnikov oglaševalcem, ter tudi na spremljanje zgodovine
spletnih strani z namenom, da vam prikažejo oglase, ki vas bodo najlažje prepričali v nakup.
Kljub kritikam pa je potrebno priznati, da je Facebook lahko odlična platforma za širjenje svojega
glasu.
Poznate razliko med Facebook profilom, Facebook stranjo in Facebook Skupino?
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Twitter
Twitter je še eno socialno omrežje, vredno omembe. Od Facebooka se bistveno razlikuje. Kar
objavljate na Twitterju je javno in ni potrebno da potrdite nekoga za prijatelja, da lahko vidi vaše
tvite. Vsak lahko spremlja kogar hoče, enostavno s klikom na “follow” gumb.
Še nekaj koristnih povezav
http://translate.google.com/
- Prevodi
http://maps.google.com/
- Zemljevidi
http://prevoz.org/
- Poceni prevozi
http://www.podarimo.si/
- Portal, kjer ljudje podarjajo rabljene stvari
http://www.bolha.com/
- Bolšji sejem na spletu
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Osnove grafičnega oblikovanja s
programom Gimp
Osnove grafičnega oblikovanja z odprto kodnim programom GIMP
V tem priročniku so prikazane osnove dela s programom Gimp. Podrobnejše informacije je mogoče
najti na spletnem naslovu http://docs.gimp.org/2.6/en/ kjer smo našli tudi večino informacij
objavljenih v tem priročniku.
Kaj je Gimp?
GIMP je program za manipulacijo slik. Je odprto kodni program, ki deluje na različnih platformah.
V programu najdemo številna orodja za oblikovanje, retuširanje, risanje.
Osnovni koncepti:
PLASTI (Layers)
Uporaba plasti (layerjev) prinaša ogromno prednosti za vsakega oblikovalca. Izkušeni oblikovalci
jih uporabijo tudi po 20 in več na posamezno sliko.
FORMATI
Slike shranjujemo v različne formate (JPEG, TIFF, PNG, etc.). Vsak format uporablja svoj tip
kompresije (da slike zavzamejo manj prostora na disku). Vsak format ima svoje prednosti in svoje
slabosti. Od namena uporabe je odvisno, kakšen format bomo izbrali.
Na primer TIFF format zagotavlja zelo visoko kakovost in se zato pogosto uporablja za tisk velikih
slik. JPEG pa omogoča višjo kompresijo in se pogosto uporablja na spletu. PNG format pa
omogoča transparentnost, zaradi katere a tudi pogosto srečujemo na spletnih straneh.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Uporabniški vmesnik
Slika na naslednji strani prikazuje uporabniški vmesnik programa GIMP.
1. Toolbox:
Vsebuje ikone za izbiro orodij, izbiro barve za risanje, barvo ozadja, ter čopiče.
Za prikaz dodatnih možnosti izberite Edit --> Preferences --> Toolbox.
2. Tool options: Tu se prikazujejo dodatne možnosti izbranih orodij iz Toolboxa, ki so specifične za
vsako orodje.
3. Glavno okno: Vsaka slika se odpre v svojem oknu. Naenkrat imamo lahko odprtih več slik.
Edina omejitev pri tem je zmogljivost našega računalnika. Več slik kot je odprtih, počasneje bo
računalnik deloval.
4. Layers
(plasti)
Tu se prikazuje zgradba, torej posamezne plasti v sliki. Te so razporejene tako, da ti ste ki so
prikazane višje, se v glavnem oknu pojavijo bolj spredaj. Vrstni red plasti lahko zlahka
spreminjamo.
5. Brushes/Patterns/Gradients:
Tu lahko nadziramo čopiče, vzorce in barvne prelive.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Osnovne operacije v GIMPu
CROP (Izrez)
Pogosto želimo iz originalne slike izrezati le določen del. V tem primeru lahko uporabimo Crop
orodje.
1. kliknemo na Crop gumb v orodni vrstici (Toolbox). Lahko uporabimo tudi bližnjico: Shift + C.
2. Kliknemo na sliko in povlečemo na želeno velikost.
3. Izbor lahko tudi popravljamo, tako da kliknemo v enega od 4 kotnih kvadratkov izbora.
4. Z dvoklikom sliko obrežemo v izbor.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
SELECT
Pogosto želimo pri oblikovanju spremeniti le del slike. V GIMPu je mogoče to narediti tako, da
izberemo določen del. Ko imamo izbran del slike, bodo nadaljnje operacije vplivale le na izbran del
slike. Bližnjice na tipkovnici so e, r in f.
pravokotna in elipsna izbira
1. Kliknemo gumb v orodjarni (Toolbox).
2. Kliknemo na sliko v glavnem oknu in povlecimo miško.
3. Desni klik > edit > copy.
4. Odpremo novo sliko in prilepimo kopijo Desni klik > edit > paste.
Lasso
Lasso je naprednejše orodje za izbor, saj nam omogoča poljubne
oblike izbora.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Čarobna palica - Magic Wand
Z čarobno palico lahko naredimo izbor glede na
barvno ujemanje povezanih elementov.
Za uporabo je zelo zabavna in zato je zelo
priljubljeno orodje med začetniki, ki se učijo dela z
Gimpom. Hitro boste ugotovili, da je uporabna le
pogojno in v določenih situacijah. Večinoma pa je z
njo težko izbrati točno toliko kolikor želimo.
Izbor po barvi
To orodje je zelo podobno Čarobni palici. Razlika pa je v
tem, da tukaj deli z podobno barvo ne rabijo biti povezani.
Velikost slike
Velikost slike spremenimo tako:
1. V meniju izberemo IMAGE > SCALE IMAGE.
2. Vpišemo novo velikost in pazimo da se proporcije ne spremenijo.
3. Kliknemo OK.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Sprememba osvetljenosti in kontrasta
Brightness-Contrast tool je orodje za spreminjanje kontrasta in osvetljenosti. Deluje na izbrani
plasti (layerju) ali izboru. Kako ga uporabljamo:
1. Odprite TOOLS > COLOUR TOOLS > BRIGHTNESS-CONTRAST
2. Negativne vrednosti sliko potemnijo, pozitivne pa jo posvetlijo. Podobno je s kontrastom. Tu
nastavimo vrednosti po naših željah.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Libre Office – osnove
Kaj je Libre Office?
LibreOffice je brezplačen in odprto koden, s funkcijami bogat pisarniški paket za Windows,
Macintosh in Linux, ki ponuja šest s funkcionalnostjo bogatih programov za vse vaše potrebe po
izdelavi dokumentov in obdelavi podatkov: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base. Je povsem
poslovenjen, enostaven za namestitev in uporabo ter popolna izbira za domače uporabnike, podjetja,
vladne in druge organizacije.
Writer
WRITER je urejevalnik besedil LibreOffice. Uporabite ga za vse: od pisanja kratkega pisma do
izdelave cele knjige z vstavljenimi ilustracijami, navzkrižnimi sklici, kazali vsebine, pojmov,
bibliografijami ... Dopolnjevanje besed, samopopravki, samooblikovanje in sprotno preverjanje
črkovanja ter slovnice naredijo še tako težko nalogo enostavno (vse pa lahko tudi izključite, če vam
je tako ljubše). Writer je dovolj uporaben, da se spopade z opravili namiznega založništva, kot je
ustvarjanje več stolpčnih biltenov, brošur – ostanejo le še meje vaše domišljije.
Writer zna shranjevati in odpirati dokumente v različnih formatih. Med drugim lahko dokument
shranite kot .doc ali .pdf.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Orodne vrstice v Writerju
Prikazovanje in skrivanje orodnih vrstic (toolbars)
Za prikazovanje ali skrivanje orodnih vrstic kliknite View → Toolbars, in nato ime orodne vrsitce
na seznamu. Aktivne orodne vrstice imajo kljukico poleg imena.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Calc
CALC je program za preglednice. Uporabite ga za krotitev svojih številskih podatkov in pomoč pri
težkih odločitvah med alternativami. Ta nadvse uporabna preglednica vsebuje vsa orodja, ki jih
potrebujete za izračun, analizo, povzetek in predstavitev svojih podatkov v numeričnih poročilih ali
poživljajočih grafikonih.
Izdelava grafov
Izdelava grafov je izredno preprosta.
Pripravite tabelo, kot je prikazana na spodnji sliki, jo označite, nato lahko izdelate graf na dva
različna načina:
•
•
Kliknite Insert → Chart v meniju.
Ali pa kliknite na ikono za graf v orodni vrstici
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Impress
IMPRESS je resnično izjemno orodje za ustvarjanje učinkovitih večpredstavnostnih predstavitev.
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Kaj še vsebuje Libre Office?
DRAW vam omogoča izdelavo diagramov in skic iz nič. Slika je vredna več kot tisoč besed, zakaj
torej ne bi poskusili nekaj enostavnega s črtnimi diagrami? Ali pa pojdite še dlje in na enostaven
način izdelajte dinamične 3D-ilustracije in posebne učinke. Tako enostaven ali uporaben je, kolikor
si želite, da bi to bil.
BASE je vmesnik za zbirke podatkov paketa LibreOffice. Z Base se lahko neopazno integrirate v
obstoječe podatkovne strukture. Na osnovi uvoženih in povezanih tabel in poizvedb iz MySQL,
PostgreSQL ali Microsoft Access ter številnih drugih virov podatkov lahko izdelate zmogljive
zbirke podatkov, ki vsebujejo obrazce, poročila, poglede in poizvedbe. Polna integracija je možna z
vgrajenim pogonom zbirk podatkov HSQL.
MATH je enostaven urejevalnik enačb, ki omogoča hitro postavitev in prikaz vaših matematičnih,
kemijskih, elektrotehniških ali znanstvenih enačb v standardni notaciji. Celo najkompleksnejši
izračuni lahko postanejo razumljivi, če so prikazani pravilno. E=mc2.
Uporabne bljižnice
Ctrl+A
Ctrl+C
Ctrl+X
Ctrl+V
Ctrl+F
Ctrl+Z
Ctrl+Y
Ctrl+0 (zero)
Ctrl+1
Ctrl+2
Shift+Enter
Shift+Home
Shift+End
Ctrl+Shift+Home
Izberi vse
Copy
Izreži
Prilepi
Najdi in zamenjaj
Prekliči zadnje dejanje
Ponovno izvedi preklicano dejanje
prednastavljen izgled
Glavni naslov
Podnaslov
naslednja vrstica vendar isti odstavek
Izberi vse od tu do začetka vrstice
Izberi vse od tu do konca vrstice
Izberi vse od tu do začetka dokumenta
Za-nič kišta blog Andrej Arh blog Urbane brazde
Osnove multimedije: Audio
Cilj tega poglavja je spodbujanje kreativnosti udeležencev izobraževanja, ter jih seznaniti z
različnimi formati audio datotek, ter z različnimi brezplačnimi programi za snemanje in urejanje
audio vsebin.
Audio datoteke
Izmed vseh različnih formatov se je najbolj uveljavil mp3 zapis. Kljub temu da ne gre za prosti oziroma
odprti standard zapisa audio vsebin. Njegova glavna prednost je v tem, da datoteke shranjene v mp3
zapisu zavzamejo izjemno malo prostora na disku, ob zanemarljivem vplivu na kakovost zvoka. Druga
prednost je razširjenost. MP3 lahko poslušamo na zelo širokem spektru naprav, na telefonih, audio
predvajalnikih, ter celo na avto radijih in glasbenih stolpih.
Zelo pogosto srečamo tudi glasbene zapise v formatih wav, ogg, WMA,...
Pretvarjanje Youtube posnetkov v MP3
Iz Youtube videov lahko pretvorimo zvok v glasbene datoteke in jih nato poslušamo na ostalih
napravah. Pri tem moramo upoštevati avtorske pravice. Kljub temu, da tehnologija omogoča tovrstno
obdelavo, se moramo zavedati, da obdelava in distribucija avtorsko zaščitenih datotek ni dovoljena.
Najbolj priročno je iz Youtube videov prenesti glasbo v mp3 format. To lahko naredimo na več načinov.
Obstaja celi spekter brezplačnih programov, ki to znajo. En zelo popularnih načinov je, da si namestimo
katero od številnih dodatkov za brskalnik Firefox, ki nam omogočajo da z klikom ali dvema prenesemo
audio zapis na naš računalnik.
Najdemo jih na spletnem naslovu: https://addons.mozilla.org/en-us/firefox/tag/mp3
Naj jih naštejemo nekaj:
•
Easy YouTube Video Downloader
•
YouTube to MP3
•
YouTube mp3
Še obstajajo pa tudi spletni servisi, ki znajo zelo hitro pretvoriti posnetke v MP3. Eden takih je
http://www.youtube-mp3.org/
O Audacity
Audacity je brezplačen, enostaven program za snemanje in obdelavo audio posnetkov. Na voljo je za
okolja Windows, Mac OS X, GNU/Linux in druge operacijske sisteme. Z Audacity lahko:
snemate zvok v živo, pretvorite kasete in plošče v digitalne posnetke ali na CD, urejate zvočne datoteke
Ogg Vorbis, MP3, WAV ali AIFF, izrezujete, kopirate, režete in mešate zvoke, spreminjate hitrost ali
višino tona posnetka in še mnogo več.
Z Audacity lahko združujemo več posnetkov v enega, brišemo ali spreminjamo vrstni red posnetkov. Za
vsak posnetek uporabljamo svojo stezo (track).
Program je dokaj intuitiven, osnovnih funkcionalnosti se zlahka navadimo. Je pa dobrodošlo vsaj
osnovno glasbeno predznanje o tem, kaj je zvok, kaj je šum, kaj je višina in kaj barva tona, tempo, …
Osnove multimedije: Video
Editiranje videa
Za izdelavo videa lahko uporabimo številne profesionalne ali amaterske programe. V sklopu
delavnic Za-nič kišta uporabljamo brezplačni odprto kodni program Open Shot, ki je brezplačno na
voljo v Ubuntu repozitoriju, lahko pa ga naložimo tudi s spletne strani http://www.openshot.org.
Gre za uporabniku prijazen program, ki sicer nima vseh funkcionalnosti, ki jih ponujajo
profesionalni programi, a vendar omogoča hitro in enostavno izdelavo video posnetkov zadovoljive
kakovosti, ki jih potem lahko naložimo na Youtube.
Delo z Open Shot:
Najprej je potrebno ustvariti nov projekt. Nato v novi projekt naložimo izvorne slike, video
posnetke, ki smo jih posneli s kamero in glasbene datoteke, ki jih bomo uporabili za izdelavo
končnega videa. Podobno kot programi za editiranje audio datotek, tudi Open Shot uporablja
različne steze (tracks). Za vsak posnetek/sliko/audio lahko uporabimo svojo stezo. Za vsako stezo
lahko vklopimo ali izklopimo sliko in zvok. Če imamo vklopljenih več slik na različnih stezah,
bodo imele prednost tiste slike, ki so na višji stezi. Za prehode med različnimi kadri videa, lahko
uporabimo različne efekte, ki popestrijo video.
Uporaba programa Openshot je zelo intuitivna, enostavni uporabniški vmesnik nam omogoča, da
lahko udeleženci delavnic znanja skoraj popolnoma samostojno režejo posnetke jih sestavijo skupaj
in izdelajo končni video.