med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina
OBČINA HRPELJE - KOZINA Foto: Bogdan Martinčič številka 4 letnik XIII - 2010 Maj uvodnik iz vsebine PROGRAM VZDRŽEVANJA GOZDNIH CEST ZA LETO 2010 SKLEPI 29. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE KOZINA Z DNE 22. 4. 2010 Nove knjige za vrtec in šolo Na Čarobnem dnevu v Lipici V Kulturnem domu obeležili Dan upora proti okupatorju TRAKTORSKI IZPIT – SKRB ZA VEČJO VARNOST Rožica za vsako gospodinjstvo RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK OBČINA ŽELI NEKDANJIM VOJAŠKIM OBJEKTOM DATI NOVE VSEBINE OBČANI IN CIVILNA ZAŠČITA MODRI L Obvestilo glede obveščanja o izteku pravice do otroškega dodatka DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE! ZGODBA O KALIH SE NADALJUJE OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – EKOSUBVENCIJE IN EKOKREDITI USPEŠNO DELO SEŽANSKEGA OBMOČNEGA BORČEVSKEGA ZDRUŽENJA POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV VOJKO TURK NOVI PREDSEDNIK SEŽANSKEGA DRUŠTVA DIABETIKOV 1. BRKINSKA REGATA ANGEL RACMAN – 80 LET NOVICE IZ RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA SVETOVNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V ROKOMETU PORTUGALSKA/BRAGA 2010 Na Kozini nas pozdravlja nov kraj zabave ZLATO PRIZNANJE V BRKINE KRPAN 2010 – izbor žganj na Pivškem 2010 www.hrpelje-kozina.si POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! Deklic lani več kot dečkov Tehnike doseganja čustvenega osvobajanja Zdravljenje zemlje v Knjižnici Kozina Kulturno literarni večer v Prešnici NIKO POLES S PRIJATELJI ZA DAN ŽENA PRIMORSKA POJE SE JE ZA LETOS IZPELA Utrinek s koncerta Beneških fantov v KD Hrpelje Jona, besni prerok Ko zagorijo kresovi PREDLOG SEZNAMOV DEJANSKIH KONČNIH UPRAVIČENCEV 10. jubilejni pohod po tigrovski spominski poti Ocizla in njene znamenitosti Tigrovska skupina iz Ocizle OČISTIMO OBČINO HRPELJE - KOZINA KRITIČNO DO ČISTILNE AKCIJE Jamarski prispevek čistejši Rižani Očiščena tudi Jama nad Frnažo Delovna sobota Čistilna akcija v Prešnici USPEŠNA ČISTILNA AKCIJA NA KOZINI Očistimo Slovenijo v enem dnevu OČISTIMO SLOVENIJO Majske prireditve v Klancu Prvi maj na Ostriču/Žabniku ZBUDILI SMO VAS S KORAČNICO … PRVOMAJSKA BUDNICA USPEŠNO IZVEDENA RAZGIBANE INTENZIVNE VAJE V NARAVI USTVARJALNE PRVOMAJSKE POČITNICE NA POTEPU OD SINJEGA VRHA DO PREDMEJE Kras v očeh otrok in mladostnikov! POČITNICE trkajo na vrata! NAJINA LETOŠNJA PEDAGOŠKA PRAKSA PROJEKTNI TEDEN: Jaz in zdravje 4. REGIJSKO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLSKIH EKIP PRVE POMOČI V OSNOVNI ŠOLI DRAGOMIRJA BENČIČA - BRKINA ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA NA REGIJSKEM TEKMOVANJU V KOPRU Z NAJBOLJŠO RAZISKOVALNO NALOGO MED SREDNJEŠOLCI EKO RIBICE Očistili smo okolico vrtca OSNOVNI PODATKI OB PRAZNOVANJU 85. OBLETNICE PRIČETKA DELOVANJA NOGOMETNEGA KLUBA NK JADRAN HRPELJE - KOZINA Stara fotografija Mačkon – društvo za pomoč živalim Južne Primorske POTUJOČA KNJIŽNICA MALI OGLASI Okvirni pregled prireditev v 2010 v Občini Hrpelje-Kozina Raznašanje glasila INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MARCU IN APRILU 2010 Računalniško opismenjevanje odraslih Dan rekreacije – Materija 2010 10. jubilejni POHOD PO TIGROVSKI SPOMINSKI KROŽNI POTI 2 2 3 3 3 4 4 4 5 5 6 6 7 9 9 9 9 10 10 10 11 11 12 12 13 14 14 15 15 16 16 17 17 18 18 19 19 20 20 21 21 22 22 23 29 32 32 33 34 34 34 35 35 35 36 36 36 37 37 39 39 40 40 41 42 42 42 43 46 47 47 48 49 49 50 52 56 56 56 56 57 57 57 58 58 60 60 60 Letošnja majska številka Občinskega glasila je v znamenju minule čistilne akcije, prvomajskih dogodkov, obeležujemo 85 let nogometa pri nas in 10 let od prvega pohoda po Tigrovski krožni poti Ocizla–Beka. Vmes pa še veliko informacij iz občinske uprave, od društev … in tudi pregled prireditev v 2010 (tistih, ki so bile najavljene v razpisih na kulturnem in turističnem področju). Veliko se dogaja. Vključeni ste v najrazličnejše aktivnosti, še marsikaj bi bilo zanimivo za širšo množico bralcev – vabljeni k pisanju! Maj se razcveta. Glasilo prejemate, ko smo že skoraj na polovici meseca. Najlepšega meseca? Kakor za koga! Ali: kakor se bo izcimilo J. Ester Mihalič, urednica PROGRAM VZDRŽEVANJA GOZDNIH CEST ZA LETO 2010 Gozdne ceste imajo funkcijo prometnic pri gospodarjenju z gozdom in pomembno protipožarno funkcijo. V letu 2010 bomo izvedli vzdrževalna dela na nekaterih gozdnih cestah v zasebnih in državnih gozdovih po programu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove OE Sežana. Gozdne ceste v zasebnih gozdovih: Rodik–Vrhule, Mišnik–Trebež, Odolina–Visoko Brdo I., Ravnice–Padež, Ravan–Osoje–Škrlevca–Dečla I., Ravan–Osoje–Škrlevca II., Tatre–Bršnjak, Kozjane–Šmagur, Zagrad–Koritnjak, Poljane–Batice, Velika vrata–Mrtve doline, Zagrad–Sičine, Skadanščina–Gnojine, Videž I., Stomaž–Obrovnik, Kotel Gozdne ceste v državnih gozdovih: Golački vrh, Gradišče–Škanski vrh, Bilin vrh, Odolina–Visoko Brdo I. Dela na gozdnih cestah obsegajo nabavo in prevoz materiala (gramoza), strojno razgrinjanje, ročno in strojno čiščenje jarkov, profiliranje vozišča z grederjem, izdelavo kamnometa v beton, čiščenje brežin in jarkov, strojno razgradnjo, postavitev prometne signalizacije in podobno. Za razpisana dela se izvaja postopek javnega naročila z zbiranjem ponudb. Robert Kastelic, občinska uprava aktualno SKLEPI 29. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA Z DNE 22. 4. 2010 - Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je soglašal, da se za direktorico Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov za mandatno obdobje 4 let imenuje VLASTO SLUBAN, Ulica 1. tankovske brigade 4, 6210 Sežana. - Sprejet je bil Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Odlok bo objavljen v Uradnem listu RS in bo pričel veljati osmi dan po objavi. - Sprejeta je bila druga dopolnitev letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2010, v katero so vključene naslednje nepremičnine: Parcelne št. 2956/12 del 3331/40 del 988 2894/21, 2894/22, 2894/23, 2894/6 del, 2887/3, k. o. Draga 2635/2, 2634/1, 2045/3, 1861/6 k. o. Prešnica 1289 k. o. Brezovica 1774/11 k. o. Hrpelje k. o. Hrpelje k. o. Gročana Vera Kavre, občinska uprava Nove knjige za vrtec in šolo Tretje leto zapored je župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre ob svetovnem dnevu knjige doniral dodatna sredstva za nakup novih knjig vrtcema v Hrpeljah in Materiji ter šoli v Hrpeljah in Obrovu. Vzgojiteljice in knjižničarke so same izbrale knjige v skupni vrednosti 400 EUR. Ob tej priložnosti je župan Zvonko Benčič Midre obiskal Vrtec Hrpelje. Z otroki – vse skupine so rade prišle pogledat obisk – je pokramljal o knjigah in se z njimi tudi fotografiral. Ester Mihalič Na Čarobnem dnevu v Lipici Tudi naša občina se je s predstavitveno stojnico udeležila Čarobnega dne v Lipici, ki ga je v kobilarni organiziralo podjetje Netvizija d.o.o. To je podjetje, ki se ukvarja z organizacijo prireditev in dogodkov, namenjenih družinam – za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Na prireditvah združujejo dobrodelno, zabavno in kulturno dejavnost, ki jo izpeljejo prek glasbenih, plesnih in likovnih ustvarjalnih delavnic ter nastopov na odru. Osrednja nit organizacije dogodka Čarobni dan je omogočiti vsaj 100 otrokom iz socialno šibkejših družin obiskovanje izvenšolskih dejavnosti (tenis, nogomet, angleščina ipd.). Sredstva, ki so jih zbrali na Čarobnem dnevu v Arboretumu Volčji Potok, so zadostovala za dvojno število otrok. Zaradi izjemne lokacije in izjemne kulturno-zgodovinske in družbene vrednosti kraja so se odločili, da spomladanski Čarobni dan priredijo v Lipici, in sicer 18. aprila 2010, v sodelovanju z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana. Z njihovo pomočjo so poiskali 100 nadarjenih otrok iz socialno šibkejših družin, ki bodo obiskovali obšolske dejavnosti v domačem kraju oz. regiji (plesne in glasbene šole, razni kreativni, jezikovni in športni tečaji in klubi ...) ter s tem razvijali svoje potenciale za nadaljnje uspešno in ustvarjalno življenje. Poleg ostalih kraških in brkinskih občin, Turistične zveze, TIC Postojna, Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in Regijskega parka Škocjanske jame ter kar nekaj kmetij, med njimi tudi Ekološka kmetija Mahne s Tater in Turistična kmetija File iz Slop z obema geografsko zaščitenima izdelkoma: kraškim brinjevcem in brkinsko slivovko, je sodelovala tudi naša občina. Tokrat smo otrokom delili pobarvanke z motivi sadja, spekli smo jabolčni štrudel ter ponujali tudi jabolčnik in jabolčne rezine. Na polici smo imeli razpoložljiv reklamni material, kis, medene izdelke, knjigo Folklorne skupine Brkini, zgoščenko Nika Polesa … Ob tej priložnosti še enkrat toplo vabim vse turistične ponudnike v naši občini, da na občino dostavijo svoj reklamni material, ki ga lahko uporabimo pri predstavitvah ob različnih priložnostih. Ester Mihalič 3 aktualno V Kulturnem domu obeležili Dan upora proti okupatorju Ob prvi proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju je župan Zvonko Benčič Midre v goste povabil predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika. V svojem značilnem slogu je slavnostni govornik poudaril pomen 27. aprila 1941 kot dan, ko se je rodila Slovenija. Kot dan, ki je združil vse Slovence v enotni upor proti sovražniku: »Ko so ukinili slovensko šolo, je vsak dom postal šola. In nato se je formiral TIGR, šele nato OF.« V petek, 23. aprila, je tako na odru Kulturnega doma v Hrpeljah zadonela slovenska himna, ki so jo zapeli pevci Moškega pevskega zbora Vstajenje Primorske Na sprejemu pri županu: direktorica občinske uprave Saša Likavec Svetelšek, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Emil Škrlj, predsednik Zveze združenj borcev Janez Stanovnik, župan Zvonko Benčič Midre, predsednik Občinskega združenja borcev Jože Bernetič in nekdanji župan Občine Dolina Edvin Švab. Slavnik, pri primorski himni »Vstajenje Primorska« ob zaključku programa pa so se združili skupaj s Pihalnim orkestrom Divača. Kulturni program so oblikovali še učenci OŠ DBB Hrpelje z zanimivim prizorom otroka vojne, sirote, in današnjim otrokom. Z izbranima recitacijama so odraslim položili na dušo: »Naj v svetu vlada mir, nikoli več vojne!« Poseben trenutek v programu je bila pesem, ki jo je napisal in tudi recitiral Bojan Podgoršek in govori o očetu, ki je umrl v Dachau. Program sta oblikovala še recitator Igor Rojc in povezovalka Minka Kos. Ester Mihalič TRAKTORSKI IZPIT – SKRB ZA VEČJO VARNOST Novi kandidati so uspešno opravili vozniški izpit za traktor in traktorske priključke. Konec marca je 60 kandidatov uspešno opravilo tečaj in pridobilo traktorski izpit F kategorije. Izvedba tečaja in preverjanje usposobljenosti sta skupaj organizirali Občina Hrpelje - Kozina in Avtošola Relax iz Ilirske Bistrice. Izvajalec tečaja je bila Biotehniška šole Maribor. Zaradi velikega interesa občanov, da izkoristijo možnost opravljanja izpita v domačem okolju, smo se odločili, da tečaj za traktorski izpit ponovimo. Poleg občanov naše občine so se tečaja, ki je potekal v dvorani hrpeljsko-kozinske občine, udeležili tudi občani iz občin Koper, Ilirska Bistrica, Sežana in Divača. Tečajniki so se seznanili z načinom delovanja traktorja in kmetijske mehanizacije, z nevarnostmi pri upravljanju in načinom varne vožnje. Usposabljanju je sledil še preizkus znanja, ki so ga kandidati uspešno opravili. Tokrat so se tečaja v večjem številu udeležile tudi predstavnice ženskega spola, kar kaže na povečano skrb za varno ravnanje v prometu. Župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre, ki je večji del svojega poklicnega življenja namenil področju prometne varnosti, je uvodoma nagovoril tečajnike in poudaril pomen varnosti v prometu ter vsakdanjem rokovanju s traktorjem in kmetijsko-gozdarsko mehanizacijo. »Nesreče se navadno zgodijo ravno takrat, ko mislimo, da vse vemo, in podcenjujemo nevarne okoliščine,« je bila ena županovih misli. S prejetim potrdilom o uspešno opravljenem tečaju se »F« kategorija vpiše v vozniško dovoljenje na Upravni enoti. Ponovitve tečaja ne načrtujemo. Robert Kastelic, občinska uprava Zahvala županu Spoštovani gospod župan! Zahvaljujemo se vam, da se izkazali zanimanje in nam omogočili, da smo lahko pri vas opravljali traktorski izpit za kategorijo F. Nedvomno ste edini župan (kar je povedal tudi predavatelj), ki je svojim občanom in tudi nam iz drugih občin omogočil in organiziral ta tečaj. Naj obvelja, da zgledi vlečejo in se tu tudi drugi zganejo! V imenu vseh nas še enkrat hvala in najlepši pozdrav! Tomaž 4 aktualno Rožica za vsako gospodinjstvo Drugo leto zapovrstjo je župan ob DNEVU ZEMLJE, ki ga praznujemo 22. aprila, simbolično vsakemu gospodinjstvu podaril eno rožico. Rožica je bila avtohtona pelargonija, rdeče barve, vzgojena v kraški vrtnariji, z dvema sadikama. Sorto rožice je izbralo podjetje Hortikultura, katerega strokovni delavci so bili tudi letos z nami, tokrat na dveh lokacijah: pred Tušem na Kozini in pred občinsko stavbo v Hrpeljah. Rožico pa ste lahko občani dvignili tudi: pred vaškim domom v Gradišču, pred prostori KS v Obrovu, pred domom v Slivju in pred gasilskim domom v Materiji. Torej dve lokaciji več kot lani. Približno 60 % od 1500 sadik je v soboto, 24. aprila, dobilo svojo sončno polico, preostale sadike pa smo razdelili v krajevne skupnosti, ki so bolj oddaljene od prevzemnih mest. Podarjena rožica je bila simbolična gesta dobre volje za urejeno in lepo občino ter tudi lepo nadaljevanje čistilne akcije soboto prej. Ester Mihalič RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK Razpis za subvencioniranje sadnih sadik zaradi škode po žledu v Brkinih januarja letos je odprt do porabe sredstev. Zavedamo se, da se je čas za nabavo sadik, ravno iztekal, ko je razpis izšel, zato je možno, da bo razpis prav zaživel šele jeseni, ko bo možna večja izbira sadik. Do sedaj ste izčrpali sredstva za nakup 200 sadik ali 1.235,84 EUR. Na razpolago je še približno 8.700 EUR. Naprošamo vas, da se za kakršnakoli vprašanja v zvezi z razpisom obrnete na občinsko upravo, Ester Mihalič, 05 / 6800 150 ali ester. [email protected]. Ester Mihalič, občinska uprava Spomladanski utrinek od občinske uprave: že drugo leto zapored smo na občini izkoristili še nekaj pelargonij, ki so ostale od aprilske akcije, in jih kar sami posadili v korita pred vhodom v Kulturni dom. Foto: Kristina Došen 5 aktualno OBČINA ŽELI NEKDANJIM VOJAŠKIM OBJEKTOM DATI NOVE VSEBINE Občina Hrpelje - Kozina si že nekaj časa prizadeva pridobiti lastništvo nad nekdanjimi obmejnimi stražnicami, ki so služile obrambnim namenom. Na obrambno ministrstvo je bil vložen izkaz javnega interesa občine za pridobitev objektov, s katerimi bo ravnala v duhu dobrega gospodarja. Po osamosvojitvi Slovenije so se izpraznile nekdanje obmejne stražnice: Beka, Krvavi Potok, Mihele, Vrhpolje (karavla »Tone Tomšič«) in Vojašnica Kozina. Nekateri od teh objektov so prešli pod upravljanje MNZ, zamejske slovenske organizacije, vojašnico na Kozini pa je od Ministrstva za obrambo odkupila Občina Hrpelje - Kozina za potrebe izgradnje doma starejših občanov. Novonastala občina se vse od ustanovitve v letu 1995 sooča s prostorsko stisko pri zagotavljanju ustreznih možnosti za umestitev programskih pobud občanov, društev in drugih organizacij. Občina si želi na objektih pridobiti lastninsko pravico z namenom, da bi omogočila izvajanje programov za najširši krog uporabnikov. Pri pripravi programov so bile upoštevane potrebe in želje posameznih skupin, kot so starejši odrasli, mladina, starejši brezposelni, mlajši, dolgoročno brezposelni, invalidi). Objektom v Vrhpoljah, Krvavem Potoku in Mihelah nameravamo dati večnamensko funkcijo, saj so tako zasnovani tudi programi dejavnosti, ki bodo predvsem usmerjeni v razvoj človeških virov, njihov obseg pa bo presegal lokalni pomen. Predvideni programi: a) Izobraževalni programi bodo obsegali organizacijo tečajev različnih dejavnosti s ciljem razvoja podeželja. Izvajali se bodo tečaji s področja kmetijstva (tečaj žganjekuhe, ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, tečaj varnega dela z motorno žago, prikaz tradicionalnih obrti, ipd.). b)Kulturni programi bodo namenjeni pospeševanju ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja (pevski zbori, orkestri, plesne skupine, razstave ipd). Svoj prostor bodo našla tudi srečanja stanovskih in drugih združenj. c) Športni programi se bodo navezovali na bogato tradicijo, objekt bo postal del športne infrastrukture. Izvajala se bo športna dejavnost šolske mladine, rekreativnega športa vseh kategorij. Vzpodbujalo se bo rekreativno pohodništvo, saj poteka tik ob naselju Vrhpolje priljubljena planinska pešpot na bližnji hrib 6 Kokoška, bližina krajinskega parka doline Glinščice in Griže … d)Dejavnosti mladih; mladim bodo omogočene prostorske možnosti za kreativno preživljanje prostega časa med šolskimi počitnicami in izven. e) Čezmejno sodelovanje; podani bodo pogoji za kakovostno sodelovanje s slovensko manjšino v zamejstvu, skupna srečanja, pobude in akcije. f ) Medgeneracijsko druženje; neokrnjena narava in odmaknjenost od urbanega okolja je primerno stičišče medgeneracijskih srečanj ljudi. g)Dejavnosti zaščite in reševanja; organizirali bomo vaje in usposabljanja pripadnikov sistema zaščite in reševanja. Z izvedbo programov želimo zagotovili ustrezno organiziranost in povezanost izvajalcev in uporabnikov družbenih vsebin. Mnenja smo, da se bodo razvojne možnosti na podeželju ne le ohranjale, temveč tudi povečevale. Prav tako menimo, da se bosta povečala kakovost bivanja in skrb za okolje, izboljšala usposobljenost uporabnikov in povečala kvaliteta bivanja vseh prebivalcev. Vseživljenjsko učenje in pridobitev funkcionalnih znanj pomenita napredek pri osebnemu razvoju prebivalstva. Fotografiji prikazujeta trenutno stanje na lokaciji stražnice Vrhpolje. 2.) Stražnica Mihele Stražnica Mihele se nahaja na jugozahodnem delu občine, približno 400 m od naselij Mihele in Nasirec. Obsega 2006 m2 zemljišča z dvema objektoma na parcelni številki 1664/3, k. o. Draga. Objekta sta v zelo slabem stanju, zemljišče ni infrastrukturno opremljeno. Stražnica v Mihelah sameva vse od leta 1991. Lokacija je relativno odmaknjena od naselij in urbanega okolja. 1.) Stražnica Vrhpolje Stražnica Vrhpolje se nahaja na zahodnem delu občine, nad naseljem Vrhpolje, tik ob meji z Republiko Italijo. Nepremičnina na površini 4.445 m2 obsega funkcionalno zemljišče ter dva objekta. Nepremičnina leži na parcelni številki 1857/2, k. o. Gročana. Objekta sta potrebna temeljite obnove. Občani so nas že večkrat opozorili, da dejavnosti, ki se izvajajo v t. i. Zelenem centru v Vrhpoljah, niso primerne. Okolica objekta je neurejena, objekt že na pogled deluje nevzdrževan, kar vse napotuje na resničnost opozoril domačinov. Fotografiji prikazujeta trenutno stanje na lokaciji stražnice Mihele. 3.) Stražnica Krvavi Potok Kompleks stražnice v osnovi sestavljajo dva objekta in dvorišče. Poleg njiju sta v skupni izmeri 11 m2 še garaža in stražarnica. Objekti so v slabem stanju, potrebni temeljite prenove. Urejanje okolice in nekatera vzdrževalna dela so od leta 1991 samoiniciativno opravljali krajani, ki so nepremičnino uporabljali za potrebe delovanja krajevne skupnosti. aktualno Površina nepremične p. št. 1081/3, k. o. Draga, zajema površino 2.373 m2. Fotografiji prikazujeta trenutno stanje na lokaciji stražnice Krvavi Potok. Občina stremi k izboljšani kakovosti življenja na podeželju, obenem pa ugotavlja, da ima podeželje na obravnavanem območju še neizkoriščene človeške in naravne razvojne potenciale. Ugotavlja tudi še (pre) majhno podjetniško aktivnost in pomanjkanje dohodkovnih alternativ. Primanjkuje delovnih mest, še vedno je prisotno odseljevanje mladih s podeželja. Posebne spodbude se lahko namenijo izobraževanju, učenju, informiranju in svetovanju odraslim, brezposelnim, mladini, starejšim ter marginaliziranim skupinam prebivalstva. Za krepitev socialne varnosti in strpne družbe je potrebno okrepiti medkulturne stike ter sodelovanje v regiji in čezmejnem območju. Za razvoj čezmejnega integracijskega prostora je potrebna krepitev vključenosti vseh prebivalcev. Aktivnosti v obliki čezmejnega prostora in mednarodne prepoznavnosti pripomorejo k boljšim odnosom med obmejnim prebivalstvom, k rušenju medsebojnih predsodkov, h krepitvi skupnih organiziranih dogodkov ter posledično tudi k izboljšanju stikov med ljudmi. Na podlagi utemeljitev in veljavnih programskih dokumentov lahko utemeljeno trdimo, da bo izvajanje programov v največji možni meri zagotavljalo javni interes. Izvajanje ukrepov pa bo možno le ob predpostavki, da bodo na razpolago tudi ustrezne prostorske možnosti. Zato smo pristojno ministrstvo oz. Vlado Republike Slovenije zaprosili za brezplačni prenos nepremičnin na Občino Hrpelje - Kozina. Robert Kastelic, občinska uprava OBČANI IN CIVILNA ZAŠČITA Nesreča nas lahko doleti vedno in povsod. Ob nesreči ali v vojnem stanju si ljudje medsebojno pomagamo na bolj ali manj organiziran način. Nihče nam ne pomaga bolj in učinkoviteje, kot če si pomagamo sami. Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so državljani dolžni sodelovati v Civilni zaščiti, dajati materialna sredstva, se usposabljati in pripravljati za osebno ter vzajemno zaščito. Sodelovanje v Civilni zaščiti Dolžnost sodelovanja v CZ je lahko obvezna ali prostovoljna. Obveznost se začne z 18. letom in traja do 55. leta starosti za ženske in do 63. leta za moške. Po prenehanju dolžnosti v CZ se lahko sodeluje prostovoljno. Prostovoljno lahko sodelujejo tudi moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let, in matere ter samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let. Prostovoljci imajo enake pravice in dolžnosti kot ostali pripadniki CZ. Razporejanje Državljani so razporejeni v CZ na predlog ustanovitelja. Ustanovitelj lahko predlaga za razporeditev le toliko državljanov, kot je to določeno z aktom o ustanovitvi in s predpisanimi merili, povečano za 10 %. Razporeditev oz. vpis v posebno evidenco se izvrši po usklajevanju s predlagateljem in upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve – glede na kraj stalnega prebi- vališča državljana. Pri določanju razporeda državljanov na dolžnosti v CZ se upošteva zdravstveno sposobnost, vrsto in stopnjo šolske izobrazbe, poklic, posebna znanja in veščine, starost ter kraj stalnega prebivališča. Predpogoj za razporejanje je, da državljan ni razporejen k opravljanju vojaške ali delovne dolžnosti ter da je psihofizično in zdravstveno sposoben za opravljanje nalog. To velja tudi za pripadnike drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, kot so na primer člani operativnih sestavov gasilskih društev, Rdečega križa in podobno. Ko je pripadnik razporejen, mu izpostava URSZR izda knjižico pripadnika CZ, osebno izkaznico CZ ter mobilizacijski poziv. Ob prevzemu knjižice se pripadnik seznani z razporedom, mobilizacijskim zbirališčem ter njegovimi pravicami in dolžnostmi. Knjižico pripadnik hrani doma, medtem ko se osebne izkaznice pripadnikom vroči ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja. Materialna dolžnost in dolžnost zglasitve Materialna dolžnost Po Zakonu o materialni dolžnosti so državljani, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije dolžni dajati za potrebe štabov, enot in služb CZ, naslednja sredstva iz popisa: motorna vozila, delovne stroje in 7 aktualno sredstva, plovila, zrakoplove vseh vrst, vire električne energije, motorne in električne žage, rezalke, traktorske priključke in druga sredstva, opremo za tehnično reševanje, opremo v avtopralnicah, prenosne rezervoarje in posode za vodo ter druga sredstva in opremo, ki se lahko uporabi za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo. Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov, če je to potrebno za izvajanje zaščitnih ukrepov ob naravni ali drugi nesreči oziroma v vojnem ali izrednem stanju. Materialna dolžnost obenem zajema tudi namestitev sredstev za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na poslovnih in drugih stavbah, izjemoma na stanovanjskih stavbah, če teh sredstev ali naprav zaradi tehničnih razlogov ni mogoče namestiti na drugih objektih oz. na drugih lokacijah. Državljan, ki mu je naložena tovrstna dolžnost, ne sme preprečiti namestitve ali odstraniti sredstev in naprav s stavb. Dolžnost zglasitve Ob pozivu se mora pripadnik CZ ali obveznik materialne dolžnosti zglasiti na določenem kraju in ob določenem času zaradi predaje materialnega sredstva. Če se vpoklicani ne odzove ali ne opraviči svojega izostanka, se zoper njega lahko ukrepa z nalogom za privedbo. Prijava spremembe osebnih podatkov Pripadniki CZ in druge organizacije, ki jim je naložena materialna dolžnost, so dolžni sporočiti spremembo osebnih in drugih podatkov v petnajstih dneh po nastanku spremembe. Dolžnost usposabljanja in pripravljanja za osebno in vzajemno zaščito Državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) imajo pravico in dolžnost usposabljati se in pripravljati za osebno in vzajemno zaščito. Osebna in skupna zaščita obsegata vse ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic nesreč, ki bi lahko vplivale na življenje, zdravje ali premoženje. Vlada RS je sprejela uredbo o sredstvih in opremi za osebno in skupinsko zaščito, s katero je določila vrsto in obseg najnujnejših sredstev za osebno in skupinsko zaščito. Uredba med drugim določa, da morajo organi in organizacije za skupinsko zaščito zaposlenih zagotoviti torbico prve pomoči s predpisano vsebino in nosila na vsakih 100 zaposlenih ter garnituro orodja za reševanje, v kolikor se le-to že ne uporablja v delovnem procesu. Navedena sredstva in opremo morajo zagotoviti organi in organizacije z več kot 20 zaposlenih, če jim niso zagotovljena na drugačen način. Obveznost velja tudi za stano- 8 vanjske, poslovne, vzgojno-varstvene, šolske in druge stavbe. Gasilna sredstva za varstvo pred požari morajo zagotoviti tudi lastniki stanovanj, večstanovanjskih stavb in kmetijskih gospodarstev. Oprema mora ustrezati standardom, njeni uporabniki pa morajo biti primerno usposobljeni za njeno uporabo. TEMELJNA NAČELA MEHANIZMA CIVILNE ZAŠČITE Vodila za delovanje Civilne zaščite so določena v obliki temeljnih načel sistema. Načelo pravice do varstva: Vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zaščita človeških življenj ima prednost pred vsemi drugimi aktivnostmi. Načelo pomoči: Ob nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Načelo javnosti: Podatki o nevarnostih in delu organov in drugih izvajalcev nalog varstva pred nesrečami so javni. Prebivalstvo, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, mora biti o nevarnostih obveščeno. Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev: Lokalna skupnost za ukrepe ob naravni ali drugi nesreči najprej uporabi svoje sile in sredstva. Če le-ta niso zadostna ali zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, jih zagotovi država iz širšega območja. V primeru, da razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč, se lahko uporabijo vojska in obrambna sredstva. PRAVICE DRŽAVLJANOV, KI SODELUJEJO V CIVILNI ZAŠČITI Nadomestilo plače Pripadnikom CZ med opravljanjem nalog, usposabljanjem in izvrševanjem materialne dolžnosti pripada nadomestilo plače oz. izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti. Nadomestilo izplača delodajalec v breme občine ali države. Če je državljan razporejen v CZ pri delodajalcu, krije stroške nadomestila delodajalec. Nadomestilo pripada tudi pripadniku, ki prejema pokojnino, brezposelnim in osebam, ki opravljajo samostojno dejavnost. Povračilo stroškov Pripadnikom CZ med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči pripada tudi povračilo stroškov na službenem potovanju. Omenjena pravica obsega povračilo potnih stroškov, stroškov za prehrano in za prenočišče. Področje nadomestil plače in povračila stroškov podrobneje ureja uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Brezplačna prehrana Če traja opravljanje nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti več kot štiri ure, ima pripadnik pravico do brezplačne prehrane. Pravica do odsotnosti z dela Pripadnik, ki sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, ne sme biti zaradi tega razloga odpuščen, prerazporejen ali kako drugače oškodovan. Zaradi nerazumevanja delodajalcev se pri uveljavljanju te pravice ˝v praksi dogajajo največja odstopanja. Socialne pravice V primeru poškodbe ali bolezni, ki bi nastala med opravljanjem dolžnosti v CZ, se leta šteje kot poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Za te primere je pripadnik zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če pripadnik pri opravljanju nalog CZ umre, imajo družinski člani po njem pravico do pokojnine ter pravico do povračila stroškov pogreba, ki so določeni v drugih predpisih. Pripada jim tudi enkratna denarna pomoč. Pravica do enkratne denarne pomoči Pripadniki imajo pravico, da ob poškodbi, ki predstavlja več kot 20-odstotno okvaro, prejmejo enkratno denarno pomoč, vendar le če se niso poškodovali po lastni krivdi. Enkratna denarna pomoč se odmeri od osnove, ki predstavlja osemnajst zajamčenih plač v RS (Uredba o nadomestilu plače oziroma izgubljenega zaslužka med opravljanjem določenih dolžnosti obrambe, o uveljavljanju pravice do enkratne denarne pomoči in o zneskih te pomoči, 10. člen). Pravica do enkratne denarne pomoči je pripadnikom CZ zagotovljena tudi v primeru, kadar je bolezen nastala ali se poslabšala neposredno zaradi opravljanja nalog. Spodnja meja okvare organizma za uveljavljanje denarne pomoči je 20 odstotkov. Povračilo škode in odgovornosti Državljan, ki je pri opravljanju nalog v CZ utrpel kakršnokoli škodo, ima pravico do njenega povračila. Državljani ali fizične osebe, ki so zavezani k materialni dolžnosti, imajo pravico zahtevati nadomestilo za uporabo sredstev in povračilo škode, če so bila uporabljena sredstva poškodovana ali kako drugače uničena. Namerno ali iz nemarnosti povzročeno škodo, ki je povzročena tretjim osebam pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, krijeta občina in država. Oseba, ki tako škodo povzroči, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost uslužbencev v državni upravi. Robert Kastelic poveljnik Civilne zaščite aktualno MODRI L Občinski SPV je v okviru svojega letnega programa dela predvidel tudi izobraževanje iz varnosti v cestnem prometu in osvežitev znanja iz cestno prometnih predpisov. Skupaj s PP Kozina se je v začetku pomladi pričel dogovarjati o organizaciji takega predavanja. “MODRI L”, predavanje o varnosti v cestnem prometu, s poudarkom na novostih, kot so krožišča, avtoceste in predori, je bil izveden v soboto, 24. aprila. Predavatelji so pripravili kvalitetna in zanimiva predavanja ter odgovarjali na vprašanja prisotnih. V prvem sklopu so bile predstavljene predvsem novosti v prometnih predpisih. Posebno pozornost je predavatelj posvetil vožnji v krožnih križiščih in turbo križiščih. Vožnjo po avtocesti, v predorih in obnašanje v primeru nesreče na avtocesti je jasno in zelo konkretno predstavil drugi predavatelj. Prikazal je tudi konkretne posnetke v primeru prometnih nesreč na avtocesti in v predoru. V zadnjem delu so predstavniki PP Kozina predstavili opravila udeležencev v cestnem prometu v primeru prometne nesreče. Čeprav nas je na koncu čas že pošteno priganjal, so obiskovalci oz. slušatelji v zadnjem delu postavljali zelo konkretna vprašanja, na katera so predavatelji z veseljem odgovarjali. Na parkirišču pred občinsko stavbo pa je pred pričetkom predavanja potekala zelo zanimiva demonstracija reševanja poškodovanca iz poškodovanega vozila, ki so jo strokovno in zanimivo izvedli gasilci iz PGD Materija in policisti Prometne milice iz Kopra in PP Kozina. Oboji so predstavili tudi Obvestilo glede obveščanja o izteku pravice do otroškega dodatka Vse prejemnike otroških dodatkov obveščamo, da bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z mesecem aprilom 2010 prenehalo pošiljati obvestila o izteku pravice do otroškega dodatka. Prejemnike otroških dodatkov zato opozarjamo, naj na veljavni odločbi preverijo, kdaj jim poteče pravica do otroškega dodatka. V mesecu, v katerem pravica poteče, je potrebno vložiti novo vlogo, da ne pride do prekinitve prejemanja otroškega dodatka. Ministrstvo se je za ta ukrep odločilo zaradi racionalizacije poslovanja. Določitev višine otroškega dodatka je odvisna od zneska povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, ki je v letu 2009 znašala 1.438,96 EUR (Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 12/2010). Za Center za socialno delo Sežana, Ksenija Balantič in Kristina Ćumurdžić nekaj opreme in naprav, ki jih redno uporabljajo pri svojem delu. Prav vsi, organizatorji, predavatelji, gasilci in policija so se zelo potrudili in vložili veliko truda, strokovnosti in energije v izvedbo predstavitve in predavanja, zato se jim v imenu SPV Občine Hrpelje - Kozina prav iskreno zahvaljujem. Predavanje je bilo poučno in zanimivo, žal pa nas je še vedno premalo mnenja, da se človek lahko uči vse življenje. Breda Filipovič SPV Občina Hrpelje - Kozina DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE! Občina Hrpelje - Kozina in Vrtec Hrpelje nadaljujeta dobrodelno akcijo zbiranja zamaškov. Pridružili smo se vseslovenski akciji za 15-letno Mašo Topler iz Mežice. Maša ima tumor na malih možganih in kemoterapija jo je prikovala na invalidski voziček. Z mamo, ki okreva po operaciji na hrbtenici, živita v socialni stiski. Naš kontejner za zamaške še vedno stoji pred Tušem na Kozini, kamor pridno nosite zamaške. Ker se ne moremo rešiti »packov«, ki v kontejner, namenjen izključno zamaškom, mečejo razne odpadke, se na občini dogovarjamo, da bi na kontejner namestili ključavnico. Ključ bo na voljo v »Nane baru«. Upamo, da bomo s tem rešili problem s smetmi in bo več prostora za zamaške, ki jih pridno nosite. HVALA VSEM za to dobro voljo! Občinska uprava 9 aktualno ZGODBA O KALIH SE NADALJUJE Letos je ob svetovnem dnevu mokrišč v Pliskovici potekal že 5. pohod »Od kala do kala«, s katerim se vsako leto opozarja na pomembnost ohranjanja teh vodnih virov na sicer suhem Krasu. Pobudnik pohoda je bil marsikomu dobro znan biolog iz Svetega Igor Maher, ki se je raziskovanju kalov začel posvečati v okviru projekta »1001 kal – 1001 zgodba o življenju«. Ob odkrivanju starih in marsikdaj že pozabljenih zgodb so se začele pisati nove … Kar nekaj takih novih zgodb je nastalo v Pliskovici: obnova kala Mlačna, obisk škotskih naravovarstvenikov, raziskovalne delavnice za otroke in seveda vsakoletni februarski pohod, ki je vsakič zgodba zase. Zanimive nove zgodbe so nastajale tudi drugod po Krasu: v Tupelčah in Kobjeglavi, Danah pri Divači, Kostanjevici na Krasu, Vojščici, Škrbini … Nekatere od njih je Igor opisal v priročniku o kalih Okrogla voda in v raznih zgibankah, a je v dobrih dveh letih, kolikor je trajal projekt, zbral že toliko gradiva, da bi lahko o kalih napisal več knjig. Kali so bili zanj ljubezen na prvi pogled. Ob njih je lahko zadostil svoji žilici biolo- ga raziskovalca, užival pa je tudi ob stikih z ljudmi, ki so mu odkrivali preteklost teh malih polnaravnih vodnih teles. Kale so ljudje običajno delali ob poteh, kjer so gnali živino, zato so bili dostopni tudi za Igorja. Kako je užival ob raziskovanju kalov, lahko preberemo v priročniku Okrogla voda, kjer je tudi opozoril, naj bomo pri obnovi kalov pozorni na njihovo dostopnost za gibalno ovirane ljudi in starše z otroškimi vozički: »Iz lastnih izkušenj – sem namreč paraplegik – vam lahko povem, kako velikansko veselje je, ko mi uspe priti do kala, se zadržati ob njem, opazovati, kaj se dogaja, kaj leta okoli rastlin, kaj prileze iz vode. Omogočimo take občutke in veselje prav vsem!« Projekt, ki je bil sofinanciran iz sredstev programa INTERREG 2000–2006 in ga je izvajal Zavod RS za varstvo narave, se je pred dobrima dvema letoma končal, v lanskem letu pa se je zaključila tudi Igorjeva življenjska pot. Zgodbe o kalih in s kali pa se nadaljujejo. Tudi po Igorjevi zaslugi … Vabimo vas, da nam pomagate pri odkrivanju in ohranjanju teh zgodb. Naj bodo stare ali na novo napisane, pošljite nam jih, in najbolj zanimive bomo objavili v naslednji številki tega glasila. Irena Kodele Krašna Zavod Rdeči apolon Irena Kodele Krašna, univ. dipl. biologinja Kustosinja - pedagoginja na projektu KeyToNature Prirodoslovni muzej Slovenije Projektna pisarna Budanje 1j, 5271 Vipava Tel.: (0599)21-025, (040)560-955 E-mail: [email protected], [email protected] http://www.keytonature.eu/wiki/Slovenia OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – EKOSUBVENCIJE IN EKOKREDITI Nepovratne finančne spodbude in ugodno kreditiranje za okoljske naložbe Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju Eko sklad) je največja finančna ustanova, ki je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Eko sklad bo tudi letos, predvidoma v mesecu maju, objavil javni poziv za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud za občane, ki se bodo odločili investirati v pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije ter v izboljšanje učinkovite rabe energije. V letu 2009 je Eko sklad med državljane razdelil 11,5 milijona evrov subvencij. S tem bo letno prihranjene 47.130 MWh energije, emisije pa se bodo na letni ravni 10 zmanjšale za 7.069 ton. Po pričakovanjih bo letos na voljo približno 18 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki bodo dodeljena iz prispevka, zbranega na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov pri končnih odjemalcih (Uradni list RS št. 114/2009), ki je začela veljati februarja letos. Po tej uredbi vsi končni porabniki energentov za povečanje energetske učinkovitosti plačujejo prispevke k ceni električne energije in dodatke k ceni toplote in gorivom. Uredba določa višino prispevka, ki se med seboj razlikuje glede na obliko energije. Iz zbranih prispevkov, ki se bodo stekali v sklad, bodo občani lahko črpali denar za več ukrepov: povečevanje energetske učinkovitosti na področju ogrevanja (ce- lovito energetsko sanacijo stanovanjskih stavb ter zamenjavo peči na kurilno olje in utekočinjen naftni plin z napravami na obnovljive vire energije), Zgornja meja dodeljenih nepovratnih sredstev naj bi bila 25 % vrednosti naložbe; subvencija za m2 vakuumskega sončnega kolektorja ne bo višja od 200 evrov, izolacija fasad bo subvencionirana po 12 evrov za kvadratni meter (za največ 200 m2 fasade), za gradnjo nizkoenergetskih in pasivnih hiš z bivalno površino 200 m2 je subvencija omejena na največ 25.000 evrov. Letos je sklad razširil vrsto investicij, za katere je možnost pridobiti nepovratna sredstva: aktualno / med ljudmi VSE STANOVANJSKE STAVBE STANOVANJSKE NOVOGRADNJE OBNOVA STARIH STANOVANJSKIH STAVB STARE VEČSTANOVANJSKE STAVBE - solarni ogrevalni sistem za ogrevanje sanitarne vode in/ali za ogrevanje stavbe - gradnja ali nakup ustrezne nizkoenergijske ali pasivne stanovanjske hiše - nakup stanovanjske enote v pasivni večstanovanjski stavbi - vgradnja kakovostne toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode in/ali za centralno ogrevanje stavbe - vgradnja energijsko učinkovitejših oken; višje spodbude so predvidene za lesena okna - vgradnja kotlov za centralno ogrevanje na lesno biomaso (polena, sekanci, peleti) - vgradnja sistema centralnega ogrevanja ob priključitvi na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije - izvedba toplotne izolacije fasade, strehe oz. podstrešja - vgradnja centralnega prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka - vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov - vgradnja delilnikov na grelnih telesih z daljinskim odčitavanjem Eko sklad vsako leto razpiše tudi kredite z ugodno kreditno obrestno mero, namenjene različnim naložbam na področju varstva okolja. Na razpisu lahko kandidirajo vlagatelji, ki so fizične osebe, gospodarske družbe, občine, samostojni podjetniki posamezniki, zasebniki ali druge pravne osebe, ne glede na velikost podjetja, in bodo izvajali okoljske naložbe na območju Republike Slovenije. Več informacij o nepovratnih sredstvih in kreditih lahko dobite na spletni strani Eko sklada: http://www.ekosklad.si, kjer bo objavljen obrazec za pridobitev subvencije, oz. na njihovi tel. št.: 01/ 241 48 20. Obrnete se lahko tudi na energetsko svetovalno pisarno Izola, ki ima sedež v Občinski stavbi, Verdijeva 1, Izola. Delovni čas pisarne: vsak torek in sredo od 17:00 do 19:15 (po predhodni prijavi). Prijave za svetovanje: vsak delovni dan od 9:00 do 12:00 na tel. 05 / 66 00 107. Natančnejše informacije pa vam bomo posredovali v eni izmed naslednjih številk občinskega glasila, po objavi razpisa. dr. Vanja Cencič Goriška lokalna energetska agencija POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V mesecu juniju in juliju 2010 se bo na območju celotne Slovenije za potrebe Statističnega urada RS izvajal popis kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji imamo približno 100.000 kmetijskih gospodarstev, ki jih bo popisalo približno 800 popisovalcev. Izvajalec popisa je konzorcij podjetij Digi data d.o.o., Geodetski zavod Celje d.o.o. in LUZ d.d.. KAJ JE TO POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV? Popis kmetijskih gospodarstev sodi med osnovna statistična raziskovanja na področju kmetijstva, s katerim zberemo osnovne podatke o stanju in razvojnih trendih na področju kmetijstva. S popisom kmetijskih gospodarstev zberemo podatke o strukturi kmetijske proizvodnje, zemljišč, o tehnološki opremljenosti ter delovni sili na kmetijskih gospodarstvih. V raziskovanje so vključena vsa t.i. evropsko primerljiva kmetijska gospodarstva. Popis se v skladu z zakonodajo EU izvede na vsakih 10 let. V letu 2000 je bil v Sloveniji izveden prvi samostojni popis kmetijskih gospodarstev. V letošnjem letu bo od 1.6. do 15.7. potekal popis kmetijskih gospodarstev v vseh državah članicah EU, s čimer bodo pridobljeni zelo pomembni podatki za celotno Evropo, ki bodo medsebojno primerljivi. Statistični urad RS USPEŠNO DELO SEŽANSKEGA OBMOČNEGA BORČEVSKEGA ZDRUŽENJA Za drugega podpredsednika organizacije izvolili Bojana Pahorja »Sežansko območno združenje borcev za vrednote NOB, ki šteje skoraj 1400 članov, od katerih je 587 bivših borcev in aktivistov OF, je v lanskem letu sprejelo 51 novih članov. Tako združuje 805 članov, ki sicer niso sodelovali v NOB, ker jih je večinoma rojenih po vojni, imajo pa pozitiven odnos do NOB in so pripravljeni sodelovati pri ohranjanju in uresničevanju vrednot NOB. Mladi se vključujejo v vodstva krajevnih organizacij, občinske odbore in druga delovna telesa. Seveda pa je pred borčevsko organizacijo trajna naloga, da bodo poskrbeli za nove oblike dela,« je na nedavni redni letni skupščini sežanske borčevske organizacije v veliki sejni dvorani sežanske občine dejal njen predsednik Emil Škrl. Pomembna vsebina delovanja združenja so prav proslave, zborovanja in komemorativne svečanosti. Tako so v preteklem letu organizirali šest velikih proslav ter tri spominske dneve. Utečeno sodelovanje imajo z občinami. Tako z divaško, ki praznuje spominski dan na preboj in žrtve Brkinske čete na Kozjanah, z Občino Hrpelje - Kozina, ki se s svojim spominskim dnevom spominja žrtev in požiga na Artvižah in Rodiku, ter z Občino Sežana, ki se z občinskim praznikom spominja prihoda prvih partizanov na Primorsko leta 1941. Spominski dnevi so kakovostno organizirani in privabljajo veliko število obiskovalcev s Primorske in Tržaškega, ki jih navdušujejo ne samo slavnostni govorniki, ampak tudi kakovostno izpeljani kulturni programi. Na proslave prihajajo tudi mladi, ki se udeležujejo pohodov po partizanskih poteh. Lani pa so sežanski borci prisostvovali tudi na proslavah v Cirju, na Trnovem, Nanosu, Dražgošah, Ljubelju, Žuženberku, Kučibregu in Traškem. »Letos bomo pripravili množičen odhod na osrednjo slovensko proslavo v Ljubljano, ki bo 8. maja na temo konca 2. sv. vojne in na kateri bo spregovoril predsednik države. Prav tako se bomo udeležili proslave v Ajdovščini 5. maja za obeležitev ustanovitve prve slovenske vlade ter osrednje primorske proslave 18. septembra v Ilirski Bistrici 11 med ljudmi ob koncu 2. sv. vojne in priključitve Primorske k matični domovini,« je poudaril Škrl. Združenje deluje na območju od Komna do Socerba, kjer je vrsta kraških jam, ki jih iredentisti in fašisti v Trstu razglašajo za fojbe, v katerih naj bi končali svoje življenje italijanski državljani. Prav na področju mednarodnega sodelovanja se pojavljajo oblike delovanja, ki so za borčevsko organizacijo moteče, kot denimo: razglašanje vseh kraških jam za domnevne fojbe, provociranje fašističnih skupin na Krasu (Vilenica, Lokev …), izdaja zemljevidov z italijanskimi poimenovanji krajev kot v času Italije vse do bivše rapalske meje, poselitev Krasa oz. Primorske z italijanskimi državljani, ugodnosti pri podeljevanju italijanskega državljanstva Primorcem, 10. februar kot državni praznik in spomin na eksodus, oviranje postavitve spominske plošče slovenskim žrtvam v Rižarni, negativen odnos tržaškega župana Di Piazze do podelitve častnega naziva pisatelju Borisu Pahorju itd. Na področju spomeniškega varstva tesno sodelujejo z novogoriškim Zavodom za spomeniško varstvo, pristojnimi občinami in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Na območju vseh štirih kraških in brkinskih občin imajo 150 spomenikov in spominskih obeležij NOB ter 16 grobnic (od teh šest velikih). Spomenike in grobnice redno vzdržujejo in obnavljajo. Lani so odkrili spomenika padlim borcem NOB v Križu in Divači. V letošnjem letu naj bi med drugim sanirali glavni spomenik na Kozini in sem prenesli spominsko ploščo s pročelja hrpeljske šole. Na sežanskem bodo obnovili osrednji spomenik na Štjaku in grobnico v Sežani, 30. maja pa bo proslava ob 50-letnici postavitve spomenika NOB v Skopem. V divaški občini bodo izvajali obnovitvena dela na grobnici v Senožečah in spominski plošči v Otoščah, v komenski občini pa bo naknadno izdelan pregled potreb sanacij in vzdrževanja spomenikov. Na skupščini, kjer so sprejeli poročilo o delu v lanskem letu in program za tekoče delo, so izvedli tudi volitve drugega podpredsednika. Ta je postal Bojan Pahor, predsednik sežanske krajevne borčevske organizacije. Podpredsednica združenja je že Vesna Coja, ki skrbi za povezovanje z goriškim prostorom. Olga Knez Foto: Olga Knez VOJKO TURK NOVI PREDSEDNIK SEŽANSKEGA DRUŠTVA DIABETIKOV Za uspešno 8-letno delo so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Vladimirju Janjiću in še nekaterim članom društva, ki združuje 340 članov. Sežansko društvo diabetikov, ki je pred leti praznovalo dvajsetletnico aktivnega delovanja in uspešno opravlja humanitarno poslanstvo društva v javnem interesu, je zadnja dva mandata (8 let) vodil predsednik Vladimir Janjić. Na občnem zboru društva 3. aprila v Sežani so se mu zahvalili za aktivno in požrtvovalno delo ter za novega predsednika društva izvolili Vojka Turka, predsednika KS Tomaj. Janjiću so podelili naziv častnega člana društva in zlato plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije. Pregledali so opravljeno delo, sprejeli program dela za tekoče leto in podelili društvena priznanja. Prejeli so jih: dr. Ljubislava Škibin, Saša Likavec Svetelšek, Olga Knez, Darinka Škamperle in Majda Volovec. Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar, podžupan sežanske občine Iztok Bandelj, predsednik društva diabetikov Ilirska Bistrica Ivan Bergoč, direktorica sežanskega zdravstvenega doma in predsednica kraške podružnice Društva za srce dr. Ljubislava Škibin in drugi, je poročilo o delu v letu 2009 podal predsednik Vladimir Janjić, ki je poudaril uspešno delo v preteklem letu ter izpostavil uspehe dru- 12 Nagrajenci z leve: Olga Knez, Majda Volovec, Vladimir Janjić, Darinka Škamperle in dr. Ljubislava Škibin štva v zadnjih osmih letih, odkar je vodil društvo. Lani so organizirali kar štiri predavanja o sladkorni bolezni, deset pohodov, 7-dnevno rekreativno zdravljenje v Rogaški Slatini, obisk sejma Narava in zdravje v Ljubljani, udeležili so se športnih iger, ob sežanskem občinskem prazniku organizirali meddru- štvene športne igre, skrbeli za socialno potrebne člane in še marsikaj drugega. Skupaj s kraško podružnico društva za zdravje srca in ožilja ter Kraškim drenom že tretje leto pripravljajo prireditev Za zdrava srca Krasa, s katero obeležujejo svetovni dan sladkorne bolezni. »Več kot 18 let je bilo društvo brez lastnih med ljudmi prostorov. Uspeli smo jih dobiti in opremiti. Članstvo narašča in tako imamo 340 članov, a bi želeli, da se nam pridružijo še novi v vseh štirih občinah Krasa in Brkinov. Ob dvajsetletnici društva smo organizirali proslavo, izdali brošuro, prejeli občinsko priznanje in priznanje Zveze društev diabetikov Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje,« je o glavnih dosežkih poročal Vladimir Janjić. V nov upravni odbor so med drugim imenovali tudi podpredsednika Pavla Škamperleta, tajnika Ivana Kruleja in blagajnika Jožeta Volovca. Predsednik slovenskega društva diabetikov Janko Kušar je poudaril, da je sežansko društvo med najbolj dejavnimi društvi na Slovenskem, kjer deluje 39 društev, združenih v Zvezo društev diabetikov Slovenije, ki letos slavi 55-letnico svojega delovanja in ima nekaj manj kot osem tisoč članov. V Sloveniji je več kot 120 tisoč sladkornih bolnikov, v društva pa jih je vključenih le 15 odstotkov. Zaskrbljujoč je podatek, da se povečuje sladkorna bolezen pri mladih. Program za leto 2010 predvideva več pohodov, izletov, predavanj, delavnic idr. Tako so bili 9. aprila skupaj s Kraškim drenom in Društvom za srce na ogledu tovarne zdravil Krka v Novem mestu, 13. aprila so priredili učno delavnico v Hrpeljah, 17. aprila so sodelovali na vsedržavni čistilni akciji, 27. aprila so se udeležili pohoda po partizanski poti Dane pri Divači–Vareje, 8. maja načrtujejo pohod na Kozinskem, od 16. do 23. maja pa rekreativno zdravljenje v Rogaški Slatini. Udeležili se bodo športnih iger v Celju (29. maj), športnega srečanja v Ilirski Bistrici (12. junij), izleta (19. junij), pohoda na Kokoš (17. julij), v Smodnišnico (14. avgust), na Komenskem (4. september) in Kozinskem ter za Kačišnco. Odpravili se bodo na sejem narava in zdravje (2. oktober), organizirali martinovanje, proslavo ob mednarodnem dnevu sladkornih bolnikov, meddruštveno srečanje, prednovoletno srečanje, obiskali bolne idr. Po končanem občnem zboru je dr. Stojan Kralj iz sežanske diabetološke ambulante predstavil osnove sladkorne bolezni in povezavo sladkorne bolezni in visokega krvnega pritiska s kronično ledvično boleznijo, saj je letošnji svetovni dan ledvic, 11. marec, potekal pod geslom »Ščitimo svoje ledvice«. Olga Knez Foto: Olga Knez 1. BRKINSKA REGATA Jadralni klub Aurora je 24. aprila organiziral svojo prvo regato. Ker smo že v enem od prejšnjih glasil povedali, da bi radi čim bolj predstavili naše brkinske kraje ter promovirali podjetja hrpeljsko-kozinske občine in obmorskega zaledja, smo regato poimenovali Brkinska regata. Z obmorskim podjetjem Cleanport d.o.o. iz Izole, ki je poskrbelo za odlično organizacijo, smo skupaj preživeli prekrasen jadralski dan. Na barkah razreda J24 je bilo deset različnih posadk. Veliko je bilo članov Aurore in njihovih prijateljev, jadranja pa so se z veseljem udeležili tudi vrhunski jadralci ter popolni začetniki. Sodelujoče ekipe so si nadele naslednja imena: BrkiniAurora, ZvezdeAurore, Tanortabulši, Wekings, Čelje2, All4One, Agapeja, NeKompliciriNč, UnderForty in GroznoTežki. Po jutranji marendi, ki je bila seveda nabita z brkinskimi dobrotami, kot so klobase, slivova marmelada, domači kruh in sir pa seveda slivovka in slaščice, je sledila regata. Na vodi je vladal tekmovalni duh, prepreden z obilico humorja, prijetnega sodelovanja med člani in, kar je najpomembnejše, uživanju jadranja s prijatelji. Med množico ljudi so se stkala nova poznanstva, ki nam bodo pri nadaljnjem delu prišla v pomoč. Po štirih plovih smo se počasi začeli vračati v marino. Na svojih barkah smo pospravili jadra ter se polni norih in svežih vtisov začeli vračati v Hanger. Tam nas je že čakala Aldotova pojedina, ki nam je teknila kot le kaj, saj nas je morje kar pošteno izmučilo. Po tem super okrepčilu pa ni bilo druge, kot da se prepustimo glasbi naših domačinov Hot Line Bandu. Ob glasbi kar nismo mogli ostat mirnih nog. Žur … žur … super žur, ki se je še bolj razvnel, ko nam je Boris končno prebral rezultate regate. 1. mesto si je absolutno zaslužila posadka Agapeja s krmarjem Alešem Musičem. Tokrat so bili nepremagljivi … ja, verjetno jim je pomagal navijač s štirimi tačkami! 2. mesto si je priborila skupina All4One, fantje, ki so izbrali Tejo Plešec za krmarko, ali pa ona njih … kdo ve? In še 3. mesto … punce, punce, punce … to so ZvezdeAurore. Anji Dorošenko je s svojo posadko, ki so se na koncu izkazale kot prave Brkinke s popolnim znanjem manevriranja barke, uspelo osvojiti vse prisotne! Vse posadke so dobile zaslužena prizna- nja, prve tri pa prelepe pokale. Lepo nam je bilo, predsednik Aurore pa je v govoru izrazil željo, da regata, čeprav je šele prva, postane tradicionalna. Še enkrat bi se v imenu kluba zahvalili vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspešnem dnevu. Posebna zahvala Cleanportu, Vertisu, OneSailsu, Kaasu, društvu Dimnice, Vitrumu, Plami pur, Termoplastim, Hot Line Bandu, Aldotu, Kverinotu, sodelujočim, soncu in burji in vsem, ki ste nas pri projektu vzpodbujali. Prihodnje leto vabljeni na drugo brkinsko regato … af 13 med ljudmi ANGEL RACMAN – 80 LET Pred kratkim je Angel Racman praznoval 80 let življenja. Na nogometnem igrišču v Krvavem Potoku smo se zbrali vsi njegovi prijatelji in proslavili ta visoki jubilej. Angel je bil rojen v Nasircu. Osnovno šolo je obiskoval v Hrpeljah, poklicno šolo pa v Mariboru. Njegova ‘specialnost’ so bili dizel motorji in visokotlačne črpalke Bosch. Svoj poklic je dopolnjeval s specializacijami v nemški tovarni Mercedes-Benz. Večino delovne dobe je bil aktiven v servisu Mercedes-Benz v Kopru. Po upokojitvi se je z družino vrnil v domači kraj, Nasirec. Že desetletja je aktiven v Nogometnem klubu Jadran, kjer se vključuje v mnoge delovne akcije pri vzdrževanju igrišča, okolja in bivalnih objektov. Neprecenljiv pa je njegov prispevek pri vzdrževanju mehanizacije. S svojo požrtvovalnostjo, optimizmom in strokovnostjo je lahko zgled sedanjim in novim generacijam. Na nedeljski slovesnosti mu je nogometni klub podaril simbolno darilo, spomin na leta skupnih hotenj in uspehov. Dragi Angel, želimo ti še mnogo zdravih, srečnih in aktivnih let! Tvoji nogometaši Angel (v sredini) je prejel priznanje kluba za dolgoletno delo. NOVICE IZ RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA Oglašamo se vam z novicami iz našega rokometnega društva. Na željo trenerja reprezentance Marjana Potokarja in njegovih pomočnikov Janija Klemenčiča in Nikole Radiča smo v torek, 20. aprila, v Modri dvorani ponovno gostili pregledni trening kandidatov za reprezentanco Slovenije letnika 1996 in mlajših. V lanskem mesecu decembru smo že gostili podoben trening, le da takrat z večjim številom kandidatov. Tokrat se je trener odločil, da seznam skrči. Povabil je igralce iz skupine ZAHOD: RK Cimos Koper, RK Mitol Sežana, RD Istrabenz Plini Izola, RK Kronos Logatec, RK Ajdovščina ter naš RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina. Trenerji so nas že takrat pohvalili kot izvrstne gostitelje ter nas prosili za ponovno organizacijo preglednega treninga. To je za naše društvo zelo lepo priznanje in ponosni smo, da so nam organizacijo zopet zaupali. Veseli nas, da se lepo počutijo tako trenerji kot igralci, ko obiščejo našo Občino Hrpelje - Kozina. Čeprav je bil seznam v primerjavi z decembrskim skrčen, smo na njem zasledili tudi štiri naše fante RD Jadrana 2009 Hrpelje Kozina. V ožji izbor skupine ZAHOD so bili vabljeni Andrej Kljun, Grega Obreht, Manuel Zdravkovič in Mitja Sankovič. Omenjeni igralci so tudi vabljeni na rokometni kamp, ki ga organizira Rokometna zveza Slovenije avgusta v obmorskem letovišču Pacug pri Portorožu. 14 Reprezentanti Andrej, Mitja, Manuel in Grega Radi bi se še enkrat zahvalili vsem, ki so nam pomagali izpeljati sezono 2009/2010. Zahvaljujemo se Občini Hrpelje - Kozina za finančno pomoč skozi vso sezono ter za sofinanciranje mednarodnega turnirja na Slovaškem, Športni zvezi Občine Hrpelje - Kozina za pomoč pri udeležbi na turnirju in donatorjem: - Adachem d.o.o. - Avtoprevozništvo Zvonko Gulja s.p. - Baša Damjan s.p. - Eurotrans d.o.o. - Discount Tedesco - Dolina - Droga Kolinska d.d. - Gold tours d.o.o. - Kocjančič Slavko s.p - Orodjarstvo Kobal – Kobal Bogdan s.p. Konec meseca junija se bomo udeležili še enega mednarodnega turnirja v Banja Luki. Več o tem pa v prihodnji številki glasila. S športnimi pozdravi, RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina med ljudmi SVETOVNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V ROKOMETU PORTUGALSKA/BRAGA 2010 Doživetje v zgodbi Šolsko leto 2009/10 je leto, ko je na vrsti tudi svetovno prvenstvo srednjih šol, ki je letos potekalo v Portugalskem mestu Braga od 19. do 27. marca 2010. Vsa dekleta 1. in 2. letnika Gimnazije Šiška smo bile navdušene, ko smo izvedele, da se bomo tudi same udeležile tega velikega dogodka. Pričele smo z zbiranjem donacij, pri čemer nam je bila v največjo pomoč profesorica Saša Vesel. To ni bilo lahko delo, saj v današnjih časih primanjkuje denarja. Nekako nam je večino potrebnega denarja uspelo zbrati. S trenerko Sonjo Čotar smo pridno trenirale, da bi lahko čim bolje predstavile Slovenijo. Bolj kot se je bližal petek, 19. marca, bolj so se večala naša pričakovanja in bolj smo bile vznemirjene. Vse nestrpne smo končno dočakale jutro, ko smo se zbrali pred šolo. V spremstvu sončnih žarkov sta se pripeljala dva kombija, v katera smo naložili prtljago, se udobno namestili in odpeljali na letališče v Milano. Pot je hitro minila. S seboj naj bi vsaka imela 18 kg prtljage in še potice in štruklje. Na letališču smo si prisvojile neobratujoč tehtni trak in si čas krajšale s tehtanjem prtljage in sebe. Še preden smo se dobro zavedle, smo lahko skozi okno letala opazovale, kako se mesto pod nami manjša. Med letom smo doživeli manjše tresljaje, a smo varno pristali na portugalskem letališču. Na avtobusu, ki nas je peljal do Brage, smo spoznale štirinajstletnega Alberta. On je za nas skrbel ves čas turnirja. Lepo nas je pozdravil, nato pa odpeljal na večerjo in do hotela. V hotel smo prispele že malce utrujene. Porazdelile smo se v sobe ter dobile kartice namesto ključa. Odklepanje vrat je postalo pravi podvig. Velikokrat smo ostale pred vrati, ker je kartica ostala v sobi. Zbudile smo se v pričakovanju, saj smo se zavedale, da gre danes zares. Čakala nas je prva tekma. Po zajtrku smo imele čas, da smo se v miru pripravile in odšle na tekmo. V garderobi so pred tekmo sledile še besede trenerke Sonje. Rekla nam je: »Punce, igrajte se rokometa, uživajte v igri.« Teh besed smo se skušale držati, kolikor se je dalo. Verjetno bi jih lahko v celoti upoštevale, a smo imele malo smole z igralno površino, saj je zelo drsela. Padale smo kar same od sebe. Tudi za Italijanke so bili enaki pogoji. Kljub malce nerodnim pogojem pa smo jih vseeno premagale. V teku dne smo končno spoznale tudi rokometaše iz Ptuja. Sprva smo bili malce zadržani eden do drugega, a je beseda v naslednjih dneh že lažje stekla. Zvečer je bila otvoritvena slovesnost, kjer nas je pozdravil vodilni mož ISF, nam zaželel uspešno udeležbo ter prijetno druženje. V nadaljevanju so se nam predstavile tudi domače plesalke, ki so nam v baletnem nastopu predstavile življenje deklet v starih časih. Posebna atrakcija pa je bila kotalkarska skupina, ki je kar lebdela po parketu. V nedeljo sta nas čakali dve tekmi. Končno smo dočakale tudi portugalsko sonce, a pred nami je bil malce težji dan. Najprej smo igrale z domačinkami. Tekma je bila kar napeta. Prvi polčas smo začele malce preveč zmedeno, kar nas je potem precej drago stalo dveh dragocenih točk. V drugem polčasu pa smo malce uredile zmedo v svojih glavah in jih dohitele ter celo povedle, a nam je žal na koncu zmanjkalo tisto malo športne sreče in smo izgubile za en gol. Žalostne, predvsem pa jezne same nase, smo odšle na kosilo. Po krajšem počitku smo odšle na drugo tekmo proti Poljakinjam. Na klopi nas je bilo samo 13, saj je ena od nas prejšnjo tekmo dobila direkten rdeči karton in je imela prepoved igranja. Nesrečno dopoldansko tekmo smo odmislile in se povsem posvetile Poljakinjam. Seveda brez preizkušanja, koliko prenesejo živci naših profesoric Sonje in Saše ter fizioterapevta Davida, tudi tokrat ni šlo. Ta tekma nam je dala misliti, da če vodiš za pet golov, nisi še zmagal. Toda kljub padli koncentraciji smo zmagale in uspešno zaključile dan. Ta večer nismo šle nikamor, saj smo bile utrujene in smo si morale odpočiti. Naslednji dan smo lahko spale malo dlje, saj nas je 50-minutno uživanje na igrišču čakalo šele popoldan. Toda celega popol- dneva nismo izkoristile samo za daljši počitek. Alberto nam je razkazal svoje mesto. Ulice so nenavadno široke ter čiste. Videle smo tudi nekaj starih zgradb, o katerih nam je Alberto znal veliko povedati. Vsem pa so se pocedile sline, ko smo se sprehajale mimo pomarančnih dreves. Tisti oranžni sadež te je kar vabil, da bi ga utrgal. Popoldansko tekmo proti Švici smo uspešno zaključile. Tako smo ohranile možnost za uvrstitev med prvih osem. Zvečer smo se vsi udeleženci zbrali v telovadnici, kjer je potekala predstavitev držav. Skupaj s Ptujčani smo našo stojnico obložili s slovenskimi dobrotami (potica, štruklji, pršut) ter raznimi letaki, ki so si jih obiskovalci lahko vzeli s seboj. Na odru pa smo svojih pet minut slave izkoristili za predstavitev polke ob spremljavi Avsenikove Golice. V torek nas je čakala težka naloga. Nujno smo potrebovale zmago proti Nemčiji. Na igrišču smo pustile srce. Žal pa smo na koncu izgubile za dva gola. Razočaranje je bilo toliko večje, saj smo vedele, da odtlej igramo od 9. do 16. mesta. Kljub porazu sta bili profesorici zelo ponosni na našo igro. Dokazale smo, kaj se zgodi, če damo svoj maksimum. V nadaljevanju dneva je bilo še vedno čutiti malce žalosti v zraku, a se je proti večeru razblinila. Večerja tokrat ni potekala v šolski menzi, ampak malce drugače. Po hitrem ogledu Atlantika smo vstopili v velik prostor, po katerem so bile razporejene mize, obložene s hrano. Za lažjo prebavo je v ozadju igrala glasba. Ko smo si napolnile želodčke, smo pridobivale nova poznanstva, si izmenjevale različna mnenja … V nadaljevanju tekmovanja smo se borile 15 med ljudmi od 9. do 16. mesta. Proti Braziliji smo si z dobro igro priigrale zmago. V nadaljevanju tekmovalnega dela pa smo žal popustile in dosegle 12. mesto. Predzadnji večer nas je Alberto odpeljal v disko. Tokrat je nastopil čas za kavbojke in majčke. »Ušmekane« smo cel večer plesale ob glasbi. Na plesišču pa so nam delali družbo tudi ostali udeleženci in udeleženke tekmovanja. Zadnji dan smo si ogledale finalni tekmi. Pri dekletih sta finalno tekmo odigrali Avstrija in Srbija. Tekma je bila na trenutke zelo izenačena, a na koncu je zlato pripadalo Avstrijkam. Pri fantih pa je boj potekal med Slovaško in Iranom. Tekma ni bila napeta, saj so Slovaki svojo premoč na igrišču pokazali že v prvem polčasu in tako zasluženo osvojili prvo mesto. Po podelitvi medalj najboljšim ekipam, pri dekletih so to bile ekipe Avstrije, Srbije in Madžarske, pri fantih pa ekipe Slovaške, Irana in Romunije, je sledila predaja zastave hrvaškim predstavnikom, saj bo naslednje tekmovanje potekalo na Hrvaškem. Vrhunec večera pa sta bili plesna in gimnastična skupina. Izvajali sta neverjetne akrobacije in plesne korake. Na koncu so še nas povabili na plesišče, da se malo razmigamo. Ta večer smo izkoristile, da smo se poslovile od novih prijateljev, si izmenjale telefonske številke ter facebook naslove. Seveda so si na plano utrle pot tudi solzice žalosti. Posebej smo se poslovile od Alberta, ki smo ga vse vzljubile. Tudi sam je vsako posebej objel in ji zaželel srečo. Pravi kavalir, ni kaj. Kar s seboj bi ga vzele. Ker pa to ni prišlo v poštev, smo domov prinesle lepe spomine in eno nepozabno izkušnjo s tako velikega tekmovanja. Za nas to tekmovanje ni pomenilo samo igranja rokometa, temveč tudi nove življenjske izkušnje. Ogromno novega smo se lahko naučile v teh devetih dneh, ki smo jih preživele skupaj. Profesorici Sonja in Saša sta nam dali veliko koristnih nasvetov, tako na športnem področju kot na drugih življenjskih področjih. Alberto nas je podučil malo o portugalski arhitekturni zgodovini, domačini pa so nam pokazali, da so Portugalci zelo prijazen narod. Glavna stvar, ki smo jo spoznale, pa je, zakaj je rokomet ekipni šport. Če držiš skupaj kot ekipa, lahko storiš marsikaj in s tem presenetiš marsikoga. Hvala vsem, ki ste nam omogočili to lepo izkušnjo! za ekipo napisala Janja Štavar Na Kozini nas pozdravlja nov kraj zabave Gre za lokal, ki je svoja vrata odprl že pred časom, a ga je v roke prijelo novo podjetje, ki bo v njem v bodoče pripravljalo zanimive dogodke. To je gostinski lokal BV8 na kamionskem terminalu Scania, podjetje pa se imenuje Koradin-Laba d.o.o. iz Kopra in se z gostinstvom ter prirejanjem koncertov in raznih zabavnih prireditev ukvarja že vrsto let. Njihov zaščitni znak je BELLAVITA BAR, kjer so že imeli številne odmevne koncerte in ostale zabavne prireditve. Podoben način zabave pa želijo prenesti tudi na Kozino in v Brkine nasploh. Prvi večji dogodek napovedujejo v soboto, 22. maja: koncert legendarnega pevca Oliverja Dragojevića z Dupini ter predskupino Oni. Prodaja vstopnic po 10 EUR: v BV8 na Kozini, v Bellavita baru v Kopru in v restavraciji La Bellavita. BV8 vas vabi na novo destinacijo zabave na Kozini! Dogodke lahko spremljate tudi na www. bellavita.si ali na facebooku Bellavita-V8Kozina. Ester Mihalič ZLATO PRIZNANJE V BRKINE Na turistični kmetiji Škapin v Vrabčah na Krasu je tudi letos potekalo ocenjevanje salam in klobas pod naslovom Vrhe - Kras - Brkini 2010. To je že tretje ocenjevanje zapored in vse kaže, da bo postalo tudi tradicionalno. Kot vsa ta leta sta se kmetijska pospeševalca iz Kmetijsko pospeševalne službe Sežana, Srečko Horvat in Milena Štolfa, potrudila in uspešno organizirala tekmovanje. Na tekmovanje je bilo prineseno 35 vzorcev suhomesnatih izdelkov. Petčlanska komisija, ki je ocenjevala klobase in salame, je letos poostrila kriterije ocenjevanja. Navkljub temu ni bilo izločenih mesnin, kar kaže, da so se tekmovalci bolj potrudili in na ocenjevanje prinesli zares kakovostne izdelke. Med tekmovalci je bil tudi Jadran Železnik iz Artviž, ki ima dopolnilno dejavnost za predelavo mesa. V kategoriji salam je prejel bronasto priznanje, za inovativni izdelek »klobaso v prati« pa zlato priznanje. Bronasto priznanje pa je, dva tedna pred tem tekmovanjem, prejel tudi na »Salamijadi« v Gorenjem Jezeru pri Cerknici. Helena Gašperšič 16 med ljudmi KRPAN 2010 – izbor žganj na Pivškem 2010 Sekcija žganjekuharjev, ki deluje v okviru Turističnega društva Pivka, je pod vodstvom Borisa Klemna organizirala že 12. tradicionalno prireditev – izbor žganj na Pivškem. Letos je bila udeležba nepričakovano velika, saj so na ocenjevanje prinesli kar 134 žganj. Svoje vzorce so prispevali žganjekuharji in žganjekuharice iz občin Pivka, Postojna, Il. Bistrica, Divača, Hrpelje Kozina in Bloke. Pred samim ocenjevanjem je bilo organizirano predavanje na temo embalaže, pridobitve geografske zaščite in izdelave same zaščitne znamke. Sadjarjem je predaval Jože Požrl iz Divače, ki je tudi izdelal zaščitne znake in etikete za geografsko zaščiteni žganji BRKINSKI SLIVOVEC in KRAŠKI BRINJEVEC. Predsednik društev pridelovalcev Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca Franc Jelušič pa je povedal, kako so iskali in kako so izbrali prave steklenice, ki so sedaj že prepoznavne. Ocenjevanje žganj je opravila strokovna komisija iz Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, v sestavi predsednice Milene Štolfa in članov Danijele Volk in Bogdana Črva, ki je imela res težko delo. Žganja so razdelili po skupinah in kar štiri dni so potrebovali, da so pokušali vsa. Ocenili so 35 sadjevcev, 49 slivovih žganj, 25 hruškovih in 25 brinjevcev, nato so med boljšimi v vsaki skupini izbrali najboljšega, in ti so si prislužili Krpana, iz lesa izrezljano skulpturo. Ocenjevanje je bilo anonimno in do zaključne prireditve v petek, 16. aprila, se ni vedelo, kdo so zmagovalci. Prireditev so organizirali v Krpanovem domu v Pivki in bilo je res slovesno, za kar je poskrbel tudi Aleš Canttaruti, ki je vse skupaj povezoval. Najprej so zapeli pevci Pevske skupine Slavina, nato je prisotne pozdravil predsednik sekcije žganjekuharjev Boris Klemen in podžupan Občine Pivka Boris Rebec. Nato so podelili 21 bronastih priznaj, po nastopu ansambla Jožeta Bajca, 68 srebrnih in na koncu še 36 zlatih priznanj. Priznanja so podelili podžupan Občine Pivka Boris Rebec, strokovni vodja LAS – Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar in predsednik Kulturnega društva Pivka Peter Ženko, Milena Štolfa pa je pojasnila, kako je potekalo ocenjevanje, in poudarila, da so ocenjena žganja odlična, kar dokazuje število podeljenih priznanj. Dodala je še, da so žganjekuharji obrnjeni v pravo smer in, kot pravi budistična modrost, morajo v tej smeri nadaljevati. Zato je tudi Franc Jelušič prisotne povabil k sodelovanju v društvih pridelovalcev Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca. Pred vrhuncem prireditve, podelitvijo Krpanov, se je še enkrat predstavila Pevska skupina Slavina. Predsednik sekcije žganjekuharjev Boris Klemen je podelil Krpane najboljšim med najboljšimi. Krpana za sadjevec z oceno 19,33 je prejel Franc Lešnjak iz Postojne, za hruškovo žganje z oceno 19,33 Franka Volk iz Senožeč, za slivovo žganje z oceno 19,66 Sadjarska kmetija Morelj iz Buj in za brinjevec z oceno 19,16 Jurij Anton Zelen iz Senožeč. Preden so se prisotni preselili v zgornje nadstropje, kjer so imeli pogostitev in pokušino vseh ocenjenih žganj, je ansambel Jožeta Bajca še enkrat zaigral. Prireditev je Turistično društvo Pivka skupaj s sponzorji, Občino Pivka, Občino Postojna, Občino Bloke, Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in gostilno Kara pripeljalo do konca v upanju, da se čez eno leto zopet srečajo. Milena Štolfa www.hrpelje-kozina.si 17 med ljudmi POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! Preden si bil spočet, sem si te želela, še preden si bil rojen, sem te ljubila, in komaj si se rodil, bi zate umrla. To je čudež življenja. (vir: internet) DOBRODOŠLI, ELISA, MAJ in EMA! Tjaša Škerjanc in Nastja Zadel Deklic lani več kot dečkov Čeprav smo skoraj že na polovici leta, se za hipec spomnimo na rubriko »Pozdravljeni, novorojenčki« v letu 2009. Moja prva osebna izkaznica Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: ELISA DELALIĆ rojena: 8. 2. 2010 v Postojni dolžina in teža: 52 cm, 3330 g starša: Tina in Džemal še nekaj o Elisi: Mali črnolasi Elisi se ni prav nič mudilo na svet in tako je štiri dni po roku prišla ravno na praznik. Mlada mamica pove, da je nosečnost potekala brez zapletov, »kot da ne bi bila noseča«. Tudi porod je bil hiter, ves čas pa jo je bodril očka. Da bo deklica, sta starša vedela, zato tudi imena nista skrivala. Male Elise sta se najbolj razveselila pranona Milena in mladi nono Boris. Oba jo zelo radi pestujeta, nono pa tudi popazi nanjo. V tem je vešč tudi stric Sebastjan. Mala »štruca«, kot ji pravijo, je že prava pozerka. Ponoči pridno spi in pridobiva na teži. Podnevi, ko je lepo vreme, pa se sprehajajo in delijo Elisine nasmehe po Vrhpoljah. Ko jim čas dopušča, obiščejo nono, nonota in kar tri tete v Povirju. Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: MAJ DODIČ rojen: 10. 2. 2010 v Postojni dolžina in teža: 56 cm, 4240 g starša: Sergeja in Simon bratec: Miha še nekaj o Maju: K družini Dodič smo se ponovno odpravili po dobrih dveh letih. Pozimi se je družinici pridružil Maj, ki jih razveseljuje iz dneva v dan. Velikega dogodka, kot je rojstvo sinka, tatko seveda ni zamudil. Za spol sta vedela le starša, za vse ostale pa je bila to skrivnost. Z Majevim rojstvom je veliki bratec postal dve leti in pol star Miha, ki je nad malim dojenčkom navdušen in ga ima zelo rad. Starša pohvalita drugorojenca, da lepo prespi noči in pridobiva na teži. O njem pravita, da je pravi dobrovoljček, ki je vedno pripravljen podariti ljubek nasmeh. Majevega rojstva so se razveselili tudi noni, nonota in pranona. Ob malih dveh korenjakih jim gotovo ne bo dolgčas. Družino smo obiskali na njihovem domu na Kozini. Moja prva osebna izkaznica ime in priimek: EMA ZUPANČIČ rojena: 25. 2. 2010 v Izoli dolžina in teža: 50 cm, 3155 g starša: Jana in Matej še nekaj o Emi: Za Zupančičeve je bilo rojstvo male Eme razlog za dvojno slavje. Seveda je bila prvi vzrok težko pričakovana, prikupna Ema, v tem času pa so se tudi preselili v novo hišo v Prešnici. Da bosta dobila deklico, sta starša vedela že pred njenim rojstvom, in tako je zanjo ime izbrala mamica. Njuna mala sreča lepo pridobiva na teži, prespi noči, zelo rada pa ima čofotanje v vodi. Lepe dni radi izkoristijo za sprehod z vozičkom. Emi najbolj prijajo makadamske poti, saj jo rahlo tresenje kaj kmalu zaziba v spanec. Rojstvo vnukinje je očaralo stare starše, ima pa Ema tudi tri tete, ki bodo malo nečakinjo gotovo razvajale. 18 Lahko bi rekli, da je bilo lansko leto »leto deklic«, saj se jih je rodilo za tretjino več kot dečkov: deklic - 27 dečkov - 18. V enaindvajsetih družinah so dojenčkov jok zaslišali prvič, drugorojenčkov je bilo osemnajst, za tretjega otroka so se odločili v treh družinah, obiskali pa smo tudi družino z dvojčki. Večina rojstev se je zgodila v postojnski porodnišnici, na drugem mestu je Izola, predstavili pa smo tudi novorojenčke, rojene v Ljubljani, in enega, ki je na svet prijokal v Trstu. Največ novih občanov je doma v Hrpeljah (6), sledijo Rodik (4), Nasirec, Prešnica in Kozina (3), Klanec, Kovčice in Obrov (2) ter Gradišica, Slope, Povžane, Rožice, Gradišče, Slivje, Markovščina, Golac, Tublje, Javorje, Ocizla in Brezovica (1). Obiskali pa smo tudi nekaj novorojenčkov, ki s svojimi družinami živijo izven naše občine, in sicer v Sežani (2), Colu pri Repentabru, Šmarjah pri Kopru, Il. Bistrici, Podgradu in Kopru (1). In med katerimi imeni so izbirali starši? Za deklice: Mia, Nika, Luna, Gaelle, Erna, Leja, Zala, Vanesa, Tena, Anais, Nina, Lea, Ema, Kiara, Urša, Eva, Manca, Gabriela, Maja, Vita, trikrat Teja, po dvakrat pa Lara in Julija. Za dečke: Jure, Žan, Matic, Jan, Elija, Žiga, Leon, Jakob, Luka, Enej, Erik, Anes, Maks, Rok, Lan, Blaž, Miha in Nik. Številka 45 je res spodbudna, želimo si, da bi bila rubrika tako pestra in polna krasnih otročičkov še naprej! Vabimo pa vse novopečene starše, ki jih je naše oko mogoče po nesreči spregledalo, da se nam oglasite (Ester Mihalič: 051 677 017 ali [email protected]) in z veseljem vas bomo obiskali. Tjaša Škerjanc med ljudmi V slovo Odšla si … draga hči, žena, mama in nona VANDA ERCIGOJ (16. 9. 1964–15. 3. 2010) SPOMIN … EDINI, KI OSTANE, MOČAN NAD VSEM, EDINI CVET, KI NE OVENE, EDINI VAL, KI SE NE RAZBIJE, EDINA LUČ, KI NE UGASNE. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, zahvala tudi gospodu župniku Iztoku Mozetiču, pogrebnemu zavodu Klun, pevcem, podjetju Godina, Občini Hrpelje - Kozina ter govornici Daliji Čeranič. Žalujoči mama Milena, mož Boris, sin Sebastjan z Mileno in hči Tina z Džemalom in Eliso. Tehnike doseganja čustvenega osvobajanja Knjižnica Kozina, sreda, 21. april 2010 Hitra, učinkovita in enostavna tehnika, s katero lahko takoj preženemo skrbi, tesnobo, dvignemo motivacijo, preženemo dvom v možnost lepšega življenja. Skoraj ne gre verjeti, pa vendarle je o tehniki EFT (Emotional Freedom Technique) ali tapkanja akupresurnih točk ali doseganja čustvene svobode veliko povedala na sredinem srečanju Študijskega krožka »Spoznaj se« simpatična Pika Rajnar, AAMET certificirana predavateljica in učiteljica matematike iz Ljubljane. Metoda deluje v trenutku in je popolnoma prenosljiva ter za njeno izvajanje ne potrebujemo posebnega prostora ali posebne skupine. Metoda pomaga na različnih ravneh življenja in premakne običajen potek reakcije, da radost do življenja privre spet na dan. Če se metodo EFT izvaja redno in vztrajno, je rezultat takojšen in temeljit, tako vsaj trdi Rajnarjeva. Umetnost izvajanja metode EFT je obširno prikazana na video in avdio posnetkih ter v EFT Priročniku, ki je brezplačno na voljo na spletni strani www.eft-slovenija.si. Patricija Dodič Foto: Tina Kompare Zdravljenje zemlje v Knjižnici Kozina V sredo, 14. aprila, je v Knjižnici Kozina gostoval Marko Pogačnik, diplomirani kipar in zdravilec zemlje s številnimi izdanimi knjigami, kot so Elementarna bitja, najnovejša Skrivno življenje zemlje, Tako široko srce, Ko se boginja vrne idr. Morda ga večina pozna po tem, da je izrisal slovenski grb, deluje v društvu Vita in v preteklosti skupaj z Drnovškom v Gibanju za pravičnost in razvoj. Pogačnik je omenil, da je bil v času OHO-jevanja – z Iztokom Geistrom – njegov največji učitelj Srečko Kosovel, danes ga navdušuje Dalajlamova filozofija, saj je po njegovem srčna in pristna. Od leta 1979 avtor deluje na področju poglobljene ekologije, imenovane geomantija, in se intenzivno posveča zdravljenju Zemlje. Razvil je litopunkturo, metodo zdravljenja urbanega in krajinskega prostora. Kamnite klade s kozmogrami postavlja na določene točke v prostoru in s tem doprinese k uravnoteženju in zdravljenju tako prostora kot ljudi. Zaveda se, da je v ljudeh potrebno spremeniti odnos do narave, ker skoznjo govori in sporoča Zemlja sama, zato organizira in vodi različne delavnice na to temo. Knjige je sprva izdajal v nemščini in angleščini, saj v Sloveniji ni bilo odziva, kasneje je zbirki Znamenja oblikoval naslovno podobo in knjige začel izdajati tudi v slovenščini. Slovenci, trdi, smo do takih in podobnih proučevanj precej skeptični, čeravno se situacija in razmišljanje o alternativnem zdravljenju počasi spreminjata na bolje. Pogačnik pravi, da večkrat naleti na negativne reakcije ljudi, vendar je prepričan, da gre le za strah elite na oblasti pred morebitnimi ali očitnimi spremembami. Gaja oz. Zemlja se le odziva na nevarnost uničenja. V nastajanju je njegova nova knjiga z naslovom Kvantni preskok Zemlje, v kateri omenja spremembe, ob katerih bo moralo veliko ljudi narediti zavestne premike v razmišljanju in delovanju. Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič 19 med ljudmi Kulturno literarni večer v Prešnici V petek, 9. aprila, smo v dvorani naše stare preške šole gostili člane študijskega krožka »Beseda slovenske Istre«. Zbrali smo se v večernih urah, ki pa zaradi prelepega vremena sploh niso bile tako večerne. Člani omenjenega krožka so ljubitelji prostora, v katerem so se rodili in kjer živijo – Slovenska Istra. Zajema prostor od Dragonje, Sečovelj, Malije, Gažona, Sergašev, Koštabone, Puč, Sirčev, Ospa, Podgorja, Mačkolj, Doline in Trsta. Ohranjajo jezik, narečje, ki so ga govorili ljudje na tem področju. Združujejo jih vrednote, ki so jim jih zapustili njihovi predniki, in želja do ohranitve in predstavitve nekdanjega življenja in tradicije zanamcem in prijateljem. V ta namen že vrsto let izdajajo vsakoletni zbornik »Brazde s trmuna«. Trmun je tista zaraščena, nepreorana njiva, ki kliče po prenovi, po rojstvu, po dajanju. Tako člani in zunanji člani tega krožka čistijo, trgajo iz pozabe dogodke, običaje, navade, praznovanja, vesele, srečne in tudi nesrečne dogodke, s katerimi so živeli naši predniki. Vestno jih zapisujejo, da ostajajo in kot semena čakajo, da vzklijejo v primernem času in obrodijo v človeku, ki so mu zapisi polepšali dan in razširili obzorje. Tokrat so svojo 14. številko Brazd s trmuna predstavili v Prešnici, saj imajo nekateri zapisi v predstavljenem zborniku avtorstvo našega sovaščana Ivana Pečarja, ki o starih pripovedkah, nekdanjem načinu življenja in tradiciji ve veliko, in to tudi z veseljem deli z rado- vedneži mlajših generacij. Zato nam je v tem večeru tudi povedal zgodbo o nastanku imena vasi Prešnica in nekaj pomnenja vrednih resnic o slovenskem jeziku in odraščanju pod italijansko besedo. Osrednja tema letošnjega zbornika je praznovanje velike noči in Božjepotne poti v Istri, ki se je lepo prilegla predstavitviji ravno v tednu po veliki noči. Večer je bil pester in zanimiv. Zbornik so predstavili člani krožka Marija Andrejašič Koren, Ivan Novak, Danila Tuljak Bandi, Marija Šavron Jerman in Cvetka Starc. Dogajanje pa sta popestrila nadvse zabavna pripovedovalca istrskih zgodb Viktorija Pucer Štromar in Radoslav Kostantin – Košte, ki sta s svojim bogatim narečjem in zanimivimi zgodbami nasmejala občinstvo. Tudi glasbenih točk nismo pogrešali, saj sta nam z odlično pripravljenimi melodijami postregli flavtistka Lucija Stopar in violinistka Lea Žabkar, ki je izvajala istrske ljudske pesmi. Večer pa je vodila mentorica študijskega krožka »Beseda slovenske Istre« Nadja Rojac. Po končani predstavitvi smo si lahko ogledali bogato razstavo umetniških del Danile Tuljak Bandi, Marije Andrejašič Koren in Radoslava Kostantina – Košteja, prigriznili domače dobrote pridnih gospodinj in malo poklepetali. KS Prešnica (s pomočjo izbranih besed članice krožka Marije Andrejašič Koren) NIKO POLES S PRIJATELJI ZA DAN ŽENA Mladi virtuoz na diatonični harmoniki Niko Poles iz Ritomeč v partizanskih Brkinih, ki bo letos maja dopolnil 20 let in je lani izdal svojo prvo zgoščenko Raj tipk, je ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, pripravil zanimiv in doživet koncert, ki ga je poklonil vsem ženam in materam. Kulturni dom v Hrpeljah je bil premajhen za tako veliko zanimanje, saj bi po besedah hrpeljsko-kozinskega župana Zvonka Benčiča Midreta napolnili še dve taki dvorani, ki sprejme po 250 obiskovalcev. Dobre glasbe, predvsem narodno zabavnih viž, pa tudi misli in pesmi o materah ni manjkalo. V svojem pozdravnem nagovoru je domači župan simbolično izročil rdeč nagelj Nikovi mami Leonidi in poudaril veliko zaslug pri organizaciji koncerta, ki gredo mlademu Niku in njegovim staršem Leonidi in Stojanu. Nato je za prijetno vzdušje poskrbela mednarodna zasedba izvajalcev, ki so prišli iz raznih slovenskih krajev kot tudi iz Hrvaške in Italije. Niko je namreč učenec prof. Zorana Lupinca iz Šempolaja, od koder so prišli mladi Kraški muzikantje, ki igrajo šele leto in pol, druži pa jih veselje do glasbe in prijateljstva. Kraški muzikantje, ki nastopajo na šagrah in raznih drugih prireditvah, so tokrat občinstvu poklonili Kraško polko, Spomin in Kraguljčki na saneh. S Hrvaške pa so dodobra razgi- 20 bali občinstvo Šapjanski muzikanti. V Šapjanah pravijo, da je v vsaki hiši po en muzikant. Skupina nastopa od leta 1998, pretežno pa igra za pusta. Niko, ki je lani pripravil prečudovit koncert ob izidu prve zgoščenke v domačem kraju, ki si ga je ogledalo več kot 1500 obiskovalcev, je tokrat zaigral v duetu bratov Poles, ob zaključku pa še z ansamblom Navihani lisjaki, ki ga je ustanovil pred več kot osmimi leti. Nastopili so tudi njegovi učenci (okrog 30 jih ima), pa med ljudmi tudi ansambel Biseri, brkinska skupina Ku Adn z Brezovega Brda, ki igra že pet let in bo kmalu izdala svojo zgoščenko, Duet iz Dolenjske ter Martin Šabec in drugi. Na prireditvi, ki jo je odlično povezovala Alenka Lukač, pa so s pesmijo in besedili na temo matere in žena nastopili tudi učenci domače osnovne šole. Niko Poles je namreč leta 2007 osvojil naslov absolutnega mladinskega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko in virtuoznost in hitrost prstov se mu je tudi tokrat poznala pri nastopanju. Prireditev so vsi nastopajoči zaključili z vsem znano pesmijo in napevom Na Golici, saj ni veselice brez Golice. Seveda so poželi obilen aplavz številnega občinstva. Niko pa je vsem obiskovalkam voščil ob dnevu žena in napovedal svoj jesenski koncert »Niko in prijatelji«. Vse obiskovalke pa so v znak pozornosti prejele tudi rdeč nagelj. Olga Knez Foto: Olga Knez PRIMORSKA POJE SE JE ZA LETOS IZPELA Na področju štirih kraško brkinskih občin smo letos gostili PRIMORSKO POJE v Lokvi in v soboto, 24. aprila, tudi v Kulturnem domu Hrpelje. Nastop sedmih pevskih zborov je bil posebno doživetje za čas pred prazniki, saj smo bili na pragu DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU in prvomajskih praznikov. Še več kot to, letošnja najbolj množična pevska manifestacija, enainštirideseta po vrsti, nosi v sebi spomin na dva pomembna dogodka iz naše preteklosti, polna boja za obstanek. S pesmijo na ustih se spominjamo požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu pred devetdesetimi leti in junakov na Bazoviški gmajni, pobitih pred osemdesetimi leti, in sporočamo v svet: ŠE SMO TU IN OSTAJAMO KOT POKONČNI SLOVENCI. Tako sporočilo je napolnilo kulturni dom v Hrpeljah, kjer je pevce pozdravil domači župan ZVONKO BENČIČ MIDRE in opozoril, da nas je pesem spremljala skozi vse viharje življenja in je prav pesem tista, ki nas ohranja kot narod. O velikih uspehih PRIMORSKE POJE je spregovoril predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, prof. ANTON BALOH, sam pevec in dirigent mnogih zborov in pevskih skupin pri nas na Primorskem in v čezmejnih krajih na Tržaškem. Sam deluje buditeljsko in je nadvse ponosen, ko zbor zaživi in ga preda drugemu zborovodji. »Iz roda v rod duh išče pot« bi mnogi zaključili oziroma ovrednotili njegovo poslanstvo. In letošnja revija je nosila v sebi še eno sporočilo – zbori so segali po domačih skladateljih in domačih avtorjih besedil. V Hrpeljah so peli naslednji zbori: ZDRUŽENI MEŠANI PEVSKI ZBOR REPENTABOR, Repentabor, Sežana, z zborovodkinjo LOREDANO GUŠTIN, OBALNI OKTET KOPER – oktet povratnikov brez zborovodje, saj je v vseh enako močna ljubezen do petja, MOŠKI PEVSKI ZBOR PERGULA iz Svetega Petra z zborovodjem MATEJEM LAZARJEM, ŽENSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, Nova Gorica, z zborovodkinjo JOŽICO GOLOB, MOŠKI PEVSKI ZBOR SREČKO KUMAR, Kojsko, Brda, z zborovodjem ALEKSANDROM SLUGO, ŽENSKA VOKALNA SKUPINA DANICA, Sovodnje ob Soči, z zborovodkinjo PATRICIJO RUTAR VALIČ in MEŠANI PEVSKI ZBOR FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ, Števerjan, z zborovodkinjo ALEKSANDRO PERTOT. Za vsakega izmed nastopajočih zborov velja, da se pevci vztrajno družijo, vadijo in vse počno z ljubeznijo, kar jim daje moč za korak v prihodnost. Ljubiteljski kulturi, v katero sodijo, ni lahko v teh težkih gospodarskih časih, toda pevci se ne dajo. Kako bi se, ko pa nosijo bogato tradicijo pevske kulture na Slovenskem! Veseli pa smo tudi, da zborovodje zavzeto skrbijo za strokovnost in svežino petja, pa da znajo pevci v svoje vrste privabiti tudi mlajše. »Kdor poje, zlo ne misli,« smo slišali na reviji, pa še »… tudi zlo ne dela«. Vemo, da je to utopija, prav tako pa vemo, da ljudje potrebujemo priložnost, da se duhovno sprostimo in notranje obogatimo. In petje daje te priložnosti. Zato, kdor le more in zna – prijazno vabljen v naše zbore. S ponosom zaključujemo razmišljanje: PRIMORSKA POJE IMA SVOJO PRIHODNOST. Hvala vsem, ki čutite enako kot mi, ki ste bodisi organizatorji, pevci ali samo obiskovalci koncertov – brez vsakega izmed vas bi bil svet kot pomlad brez cvetja. Za hrpeljski koncert PRIMORSKA POJE smo poleg pevcem dolžni zahvalo tudi domačemu Moškemu pevskemu zboru SLAVNIK in Občini Hrpelje - Kozina, ki sta poskrbela za brezhibno organizacijo – če pa je kaj zaškripalo, oh ja, pa saj ni življenja brez zadrege. Pomembno je, da je konec dober. In z nami je bilo tako: BILO NAM JE LEPO, PA ŠE NAPOLNILI SMO DVORANO, čeprav smo dan prej proslavljali in gostili borčevsko prireditev. Če v sebi čutiš, potem si vzameš čas, ne dan za dnem, lahko tudi za več dni hkrati. Taki smo in prav je tako! Ana Godnik Utrinek s koncerta Beneških fantov v KD Hrpelje Rudeči cvet …, to in še marsikatero smo zapeli skupaj s simpatičnimi Beneškimi fanti! Tudi obujali spomine na prve nastope, ki so bili tudi v stari dvorani hrpeljskega Zadružnega doma. Nekateri smo po zaključku koncerta, na katerem je obnovljena skupina Beneških fantov zaigrala vse stare in tudi nekaj novih pesmi, z glasbeniki še pokramljali in se fotografirali za spomin. Ester Mihalič 21 med ljudmi Jona, besni prerok Med nas je v torek, 20. aprila, prišel prvovrstni gledališki igralec Gregor Čušin iz Koroške Bele na Gorenjskem. V nastopu se je navezal na svetopisemsko zgodbo o preroku Jonu, ki se je zaradi upiranja božjim načrtom znašel v trebuhu velike ribe. Čušin se v predstavi stalno pogovarja z Bogom in z Njim prepira, občinstvo pa nago- varja z vprašanji kot: Kaj je sploh bistveno za kristjane? Da imajo opravljene vse zakramente oziroma po domače »vse papirje« ali da dejavno živijo iz vere. Glede božjih zapovedi je pogosta praksa, da bi si jih radi po svojem okusu prilagodili, Čušin pa je poudaril, da so božje zapovedi v paketu ali pa jih ni. Ves čas nastopa se upira »odhodu v Ninive, kamor ga pošilja Bog«, občinstvo pa izziva z vprašanjem aktualizacije današnjih Niniv. Nenehno tudi išče primernejše od sebe, ki so tudi bolj usposobljeni za oznanjanje Ninivljanom, ter je pri tem kritičen do cerkvene hierarhije. Na koncu Čušin odide v Ninive, pa ne zaradi Njega, niti zaradi sebe, pač pa zaradi svojih otrok, in sklene, da bo šel znova in znova, kolikor krat bo potrebno. Čušin, ki je s tem večerom pri nas sklenil že drugo gostovanje (pred dobrim letom smo lahko sledili predstavi Evengelij po Čušinu), je že napovedal novo zgodbe, tako da se lahko bogatega večera nadejamo tudi v prihodnje. JBA Ko zagorijo kresovi Na večer pred praznikom dela po vsej Sloveniji zagorijo kresovi. Pri nas so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948, proslavljali pa so ga ob zvokih pihalnih godb, s slavnostnimi paradami in sprevodi, govori in streljanjem častnih salv … Na vzpetinah so zakurili kresove, in ta običaj se je ohranil do danes. Kresovanje je tradicija, je družaben dogodek, ki združi mlado in staro. Tudi letos je bilo že samo postavljanje kresa za matarsko mladino (Bač, Materija in Povžane) velika stvar. Priprave so se začele skoraj mesec dni prej. Glavno delo – gradnja skoraj sedem metrov visokega in šest metrov širokega kresa v obliki piramide – pa je trajalo kar tri tedne. Ob kresu, ki je bil največji do sedaj, se je zbralo veliko domačinov, predvsem mladih, ki so se družili in zabavali do zgodnjih jutranjih ur. V pripravo kresa so vložili veliko delovnih ur in prostega časa. Tako pač je, tradicija veleva, da kres v Materiji pripravlja mladina, in tako bo verjetno tudi v prihodnje. Zakaj prižigamo kresove na večer pred prvim majem? S kresovi simboliziramo mednarodno solidarnost delavcev in so spomin na krvave dogodke iz Chicaga v začetku maja leta 1886, ko so delavske organizacije od delodajalcev s haymarketskimi izgredi zahtevale širitev delavskih pravic, med drugimi tudi osemurni delavnik. Na ta dan je bilo ubitih več ljudi, nekaj delavcev celo obsojenih na smrt, zato so demonstracije v spomin na dogodke iz Chicaga potekale vsako leto na prvi dan v 22 maju, kasneje pa prerasle v prave proslave. Prvi kres v Sloveniji naj bi pred več kot stotimi leti prižgale delavke Tobačne tovarne v Ljubljani. Da bo običaj prižiganja tradicionalnega kresa tudi v prihodnje živel, bo v Materiji poskrbela matarska mladina ali t. i. gasilski podmladek. Zato se bo na večer pred 1. majem matarski kres »pr'lipcah« nad Bačem še mnoga leta spogledoval s kresovi v matarskem podolju, Čičariji in v Brkinih. Slavko Gerželj Foto: Slavko Gerželj Priloga: telekomunikacije Občina Hrpelje - Kozina na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/2007 – uradno prečiščeno besedilo UPB4) objavlja PREDLOG SEZNAMOV DEJANSKIH KONČNIH UPRAVIČENCEV za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje 1. Predlog seznama dejanskih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na področju posameznih krajevnih skupnosti je izdelan na podlagi vloženega zahtevka na Državno pravobranilstvo RS v letu 2004 in sklenjene poravnave z Državnim pravobranilstvom. Zahtevek na DP in seznam sta bila izdelana na podlagi obstoječe dokumentacije iz arhivov krajevne skupnosti in dokumentov, ki jih je pridobila Občina Hrpelje - Kozina in se nanašajo na izgradnjo telefonskega omrežja. 2. V času objave imajo predlagani dejanski upravičenci oziroma osebe, ki niso uvrščene na ta seznam, pa se smatrajo za upravičence, možnost pisnega ugovora na seznam. Ugovor je možno podati na podlagi dokazil, iz katerih je razvidno vlaganje. Obrazec ugovora je objavljen na spletnem portalu občine. Ugovor je potrebno v pisni obliki oddati na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina, v roku 15 dni od objave tega seznama na spletnem portalu občine na naslovu: http://www.hrpelje-kozina.si/cms/index.php, oziroma na oglasni deski Krajevne skupnosti. Kot dokazilo za uvrstitev na seznam se upošteva listina, ki dokazuje sodelovanje v akciji izgradnje telefonskega omrežja, zlasti pogodba s krajevno skupnostjo oz. dokazila o plačilu za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja na območju naselja v krajevni skupnosti. Upravičenci, ki na podlagi seznama še niso podali vloge za vračilo, morajo le-to podati do 4. 6. 2010. Obrazec je dostopen na spletnem portalu občine. 3. V primeru, da je dejanski upravičenec s tega seznama umrl, postanejo upravičenci do vračila sredstev njegovi zakoniti dediči oz. za pravno osebo njeni pravni nasledniki. Ti morajo svojo upravičenost dokazati s sklepom o dedovanju oz. dokumentom, ki izkazuje pravno nasledstvo. Dediči se lahko medsebojno dogovorijo o izplačilu v deležu. Zakoniti dediči in vsi ostali dejanski končni upravičenci bodo o nadaljnjih postopkih obveščeni. 4. Po preteku 15-dnevnega roka za posredovanje ugovora iz točke 2. tega razglasa bo po obravnavi ugovorov pristojna komisija izdelala in objavila seznam končnih upravičencev. 5. Predlagani dejanski upravičenci za vračilo sredstev iz naslova vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so sklepali pogodbo s krajevno skupnostjo, so: • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Hrpelje, leto 1987. Po samoupravnem sporazumu št. 2-854/1-87, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO HRPELJE in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije, številka: NT-KP-A03-3049/2004-2-LJ-U: Krajevna skupnost: HRPELJE Pogodba KS: 88/88 Zap. št. Ime 1. Edvard 2. Vlado 3. Marija 4. Slavko 5. Dalija 6. Franc 7. Slava 8. Borislav 9. Milan Priimek Abram Bak Benčič Bernetič Čeranič Čermelj Čermelj Ercigoj Ferluga Naselje: VRHPOLJE, KRVAVI POTOK, MIHELE, NASIREC Poravnava DP: NT-KP-A03-3049/2004-2-LJ-U Naslov Vrhpolje 32 Vrhpolje 19 Vrhpolje 11 Vrhpolje 18 Vrhpolje 5 Vrhpolje 30 Vrhpolje 7 Vrhpolje 3 Vrhpolje 20 Leto: 1988 Pošta 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. Albin Srečko Karlo Boris Dušan Danica Silvester Bojan Neva Milan Pavel Viktor Srečko Jadran Marjan Silvester Pavel Marko Neva Danilo Peter Mirjan Rado Stanislav Jelka Ivan Jadran Mara Zorko Emilija Edvard Boris Janez Marija Silvan Željko Radivoj Ciril Marija Viljema Albin Boris Anton Stanislav Bojan Branko Rajko Sonja Kapun Kapun Kastelic Magajna Ražem Svetina Šikošek Višnjevec Višnjevec Fontanot Burič Cergol Dariš Dekleva Hrvatin Kastelic Kavčič Koltneker Lukežič Metlika Metlika Mihalič Mihalič Mihalič Skočaj Tratnik Višnjevec Žerjav Žerjav Ferfila Grapajc Metlika Mihalič Mihalič Racman Barba Bernetič Cek Dariž Mihalič Mihalič Racman Ražem Višnjevec Višnjevec Višnjevec Višnjevec Vrhpolje 35a Vrhpolje 27 Vrhpolje 31 Vrhpolje 17 Vrhpolje 23 Vrhpolje 29 Vrhpolje 13 Vrhpolje 8 Vrhpolje 24 Krvavi Potok 33 Krvavi Potok 18 Krvavi Potok 3 Krvavi Potok 12 Krvavi Potok nh Krvavi Potok 5 Krvavi Potok 11 Krvavi Potok 26 Krvavi Potok 38 Krvavi Potok nh Krvavi Potok nh Krvavi Potok 32 Krvavi Potok 6 Krvavi Potok 13 Krvavi Potok 7 Krvavi Potok 2 Krvavi Potok nh Krvavi Potok nh Krvavi Potok 14 Krvavi Potok 15 Mihele 15 Mihele 17 Mihele 5 Mihele 3 Mihele 1 Mihele 6 Nasirec 7 Nasirec 10 Nasirec 15 Nasirec 13 Nasirec 3 Nasirec 4a Nasirec 6a Nasirec 7 Nasirec 17 Nasirec 17 Nasirec 11 Nasirec 14 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina Seznam je zaključen pod zaporedno številko 56, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Materija, leto 1989 Po samoupravnem sporazumu št. 02-164/1-88 in 02-1159/1-87 sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO MATERIJA in PTT promet Sežana ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3051/2004-6-LJ-TU. Krajevna skupnost: MATERIJA Naselje: BREZOVICA, ROŽICE, GRADIŠICA, SKALeto: 1989 DANŠČINA, BAČ, POVŽANE, MATERIJA Pogodba KS: 02-1159/1-87 in št. Poravnava DP: NT-KP-A03-3051/2004-6-LJ-TU 02-164/1-88 Zap. št. Ime Priimek Naslov 1. Vida Blažina Brezovica 42 2. Anton Blokar Brezovica 18 3. Viljem Blokar Brezovica 52 4. Jordan Čevna Brezovica 30 5. Ivanka Gerk Brezovica 48 Pošta 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 23 Priloga: telekomunikacije 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 24 Karel Mirko Ivan Jože Anton Mira Anton Drago Kvirin Milan Darij Cvijeta Jože Rado Roman Roman Branko Franc Damjan Marjo Jože Marija Aldo Viljem Vladimir Jože Franc Marjan Marjan Jadran Ivan Darko Cvetko Frančiška Vladimir Mitja Anica Marino Franc Nevenka Nevio Igor Stanko Stanko Jožefa Avgust Anton Franc Ivan Ivan Slavko (Stanislav) Edi Marica Franc Albin Ivan Janko Jože Milan Žarko Mirko Leonello Bojan Darij Ivana Zvonomir Ivan Jože Zdenka Petar Jože Zorko Ivan Gerk Grželj Hotež Kastelic Koblar Koblar Okretič Vatovec Vatovec Vatovec Vran Ban Bolčič Bolčič Grk Jankovič Katič Krebelj Križman Maganja Matevlič Metlika Škerjanc Škerjanc Škerjanc Švab Vatovec Zadnik Drožina Ivančič Kineže Kranjc Škerjanc Škerjanc Zadnik Boštjančič Gerdevič Gerdevič Hrvatin Mlinarič Poles Racman Škerjanc Poles Grdevič Babuder Babič Babuder Ban Ban Benčič Segulin Fabjan Gerželj Gec Godina Gropajc Mahne Škerjanc Milosavljević Benčič Persegatti Renko Sever Sila Sila Stančič Škerjanc Ivanovič Zec Žnebelj Ban Fabjančič Brezovica 49 Brezovica 11 Brezovica 24 Brezovica 35 Brezovica 21 Brezovica 45 Brezovica 31 Brezovica 23 Brezovica 27 Brezovica nh Brezovica 43 Rožice 1 Rožice 3 Rožice nh Rožice 9 Rožice 18 Rožice 11 Rožice 13 Rožice 15 Rožice 16 Rožice 19 Rožice 17 Rožice 4 Rožice 5 Rožice 20 Rožice 2 Rožice 8 Rožice 6 Gradišica 8 Gradišica 1 Gradišica 2 Gradišica 6 Gradišica 10 Gradišica 4 Gradišica nh Skadanščina 12 Skadanščina 6 Skadanščina 9 Skadanščina 13 Skadanščina 2 Skadanščina 7 Skadanščina 4 Skadanščina 5 Skadanščina 1 Skadanščina 8 Bač pri Materiji 1a Bač pri Materiji 20 Bač pri Materiji 15 Bač pri Materiji 14 Bač pri Materiji 12 Bač pri Materiji 3a Bač pri Materiji 19 Bač pri Materiji 18 Bač pri Materiji 5a Bač pri Materiji 11a Bač pri Materiji 6 Bač pri Materiji 6a Bač pri Materiji 9a Rozmanova ulica 25 Rodiška cesta 7 Bač pri Materiji 13 Bač pri Materiji 17 Bač pri Materiji 22 Bač pri Materiji 29 Bač pri Materiji 22 Bač pri Materiji 22a Bač pri Materiji Bač pri Materiji 24 Bač pri Materiji 25/a Bač pri Materiji 16 Bač pri Materiji 9 Povžane 30 Povžane 4a 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6240 Kozina 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. Dragomir Vilibald Mirjam Drago Branko Stanislav Žarko Jože Albin Jožef Albin Miroslav Anton Alojz Stanko Darko Egon Slavica Ferdinand Franc Stanislav Slavko Božo Godina Mesarec Bubnič Renko Nedoh Šiškovič Fabjančič Babuder Hrvatin Fabjančič Hrvatin Babuder Kljun Fabjančič Mavrič Kastelic Kocjančič Uršič Godina Ukovič Gerželj Roknič Povžane 22 Povžane 18 Povžane 24 Povžane 2f Povžane 2b Povžane 1b Povžane 2e Povžane 20 Povžane 2a Povžane 5 Povžane 3a Povžane 29 Povžane 28 Povžane 26 Materija 18c Materija 20 Materija 21 Materija 4 Materija 2a Materija 17b Materija 18b Materija 5 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija Seznam je zaključen pod zaporedno številko 100, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Gradišče pri Materiji, leto 1989 Po samoupravnem sporazumu št. 02-931/1-89, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO GRADIŠČE PRI MATERIJI in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3046/2004-LJ-3-T Krajevna skupnost: GRADIŠČE PRI MATERIJI Pogodba KS: z Mršnik Janez, 6. 12. 1989 Zap. št. Ime Priimek 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. Stanko Bendra Mirko Carič Marija Debeljak Franc Dekleva Rado Dodič Vera Dodič Stojan Juriševič Janko Kakovič Franc Klun KS Gradišče Darko Mihalič Franc Mihalič Jože Mihalič Boris Miklavec Predelava poliuretanskih mas Šepič Marija Samsa Slava Šepič Amalija Šturm Franc Šturm Franc Šturm Karlo Šturm Peter Šturm Stanko Šturm Stanko Šturm Zvonko Šturm Naselje: GRADIŠČE PRI Leto: 1989 MATERIJI Poravnava DP: NT-KP-A03-3046/2004-LJ-3-T Naslov Pošta Gradišče pri Materiji 32 Gradišče pri Materiji 40 Gradišče pri Materiji 4 Gradišče pri Materiji 9a Gradišče pri Materiji 16 Gradišče pri Materiji 10 Gradišče pri Materiji 33 Gradišče pri Materiji 26 Gradišče pri Materiji 46 Gradišče pri Materiji 35 Gradišče pri Materiji 9 Gradišče pri Materiji 18 Gradišče pri Materiji 41 Gradišče pri Materiji 51 Gradišče pri Materiji 19 Gradišče pri Materiji 51 Gradišče pri Materiji 20 Gradišče pri Materiji 12 Gradišče pri Materiji 15 Gradišče pri Materiji 21a Gradišče pri Materiji 36 Gradišče pri Materiji 31 Gradišče pri Materiji 31a Gradišče pri Materiji 11 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov Priloga: telekomunikacije 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. Predelava poliuretanskih mas Šepič Karlo Volk Nadja Volk Jože Vouk Lucijan Vouk Rajko Zdravkovič Angel Žnebelj Gradišče pri Materiji 51 Gradišče pri Materiji 46a Gradišče pri Materiji 38 Gradišče pri Materiji 8 Gradišče pri Materiji 47 Gradišče pri Materiji 14 Gradišče pri Materiji 13 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov Seznam je zaključen pod zaporedno številko 32, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Obrov, leto 1989 Po samoupravnem sporazumu št. 02-74/1-89 in št. 02-1188/1-87, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO OBROV in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3052/2004-LJ-2-T Krajevna skupnost: OBROV Pogodba KS: z dne 8. 9. 1989 Z a p. Ime št. 1. Drago 2. Milan 3. Zmago 4. Boris 5. Stanislav 6. Cvetko 7. Emil 8. Boris 9. Franc 10. Franc 11. Jože 12. Rudi 13. Branko 14. Renato 15. Peter 16. Darko 17. Jože 18. Rajko 19. Cvetka 20. Marija 21. Anton 22. Anton 23. Anton 24. Anton 25. Bogdan 26. Edvard 27. Oskar 28. Romano 29. Stanko 30. Stanko 31. Valter 32. Vincenc 33. Vladimir 34. Zdravko 35. Valerija 36. Žarko 37. Liljana 38. Maristela 39. Josip 40. Franc 41. Boris 42. Josip 43. Franc 44. Franko Naselje: OBROV, JAVORJE, BREZOVO BRDO, POLJANE, GOLAC Poravnava DP: NT-KP-A03-3052/2004-LJ-2-T Leto: 1989 Priimek Naslov Pošta Barba Benčič Butinar Dodič Gombač Jursinovič Križman Ljubič Ljubič Ljubič Ljubič Ljubič Maslo Mikolj Valenčič Sluga Sluga Sluga Šturm Urh Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Valenčič Železnik Železnik Žnebelj Drakulič Florenin Gerdevič Gojak Gojak Ivančič Ivančič Javorje 35 Javorje 28 Javorje 51a Javorje 16 Javorje 26 Javorje 44 Javorje 39 Javorje 27 Javorje 18 Javorje 18 Javorje 14 Javorje 17 Javorje 15 Javorje 2 Javorje 51c Javorje 9 Javorje 10 Javorje 5a Javorje 29 Javorje 50 Javorje 12 Javorje 38 Javorje 51b Javorje 13 Javorje 25 Javorje 41 Javorje 11 Javorje 46 Javorje 41a Javorje 52b Javorje 49 Javorje 8 Javorje 25 Javorje 4 Javorje 43 Javorje 33 Javorje 24a Golac 67 Golac 78b Golac 41 Golac 36 Golac 22 Golac 42 Golac 21 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. Mirko Jože Antona Danilo Franc Miloš Mirko Vera Željko Marija Božica Jože Miroslav Anton Stanko Franc Jolanda Jože Marija Zlatan Nevijo Ana Marija Franc Olga Albina Vid Albin Pavla Radomir Jožef Jadran Ivan Jože Franc Jože Robert Stojan Franci Anton Boris Drago Drago Guerino Ivan Jožef Jožef Jožica Marjan Pavel Orina Damjan Danilo Viljan Frank Stanislav Zdenko Albina Radovan Franc Dorijan Franc Josip Božidar Urban Marija Davorin Jože Jožko Gabriel Mima Ciril-Jožef Jože Ivančič Juriševič Juriševič Juriševič Juriševič Juriševič Juriševič Juriševič Juriševič Karleuša Maglica Maglica Maglica Mamilovič Mamilovič Mršnik Mršnik Mršnik Juriševič Božič Demojzes Klajič Kocjan Cesar Černetič Debeljak Debeljak Frank Frank Frank Gustinčič Tomšič Bubnič Bubnič Ceglar Ceglar Ceglar Ceglar Čandek Dodič Dodič Dodič Dodič Dodič Dodič Dodič Dodič Dodič Dodič Dodič Dodič-Mihalič Fatur Fatur Fatur Radoš Gerdevič Gustinčič Hrvatin Hrvatin Ivančič Juriševič Jursinovič Kocjan Kovačevič Legat Dodič Miklavec Miklavec Miklavec Novak Novak Počkaj Prosen Golac 14 Golac 72 Golac 16 Golac 64 Golac 61 Golac 5 Golac 3 Golac 79 Golac 4 Golac 44 Golac Golac 52 Golac 59 Golac 87 Golac 94 Golac 94 Golac 23 Golac 75 Golac 74 Poljane 59 Poljane pri gradu 3 Poljane 7 Poljane 22 Brezovo Brdo 18 Brezovo Brdo 20 Brezovo Brdo 12 Ivana Turšiča 1 Brezovo Brdo 1 Brezovo Brdo Brezovo Brdo 6 Brezovo Brdo 9 Brezovo Brdo 11 Obrov 61b Obrov 17 Obrov 46 Obrov 53a Obrov 57 Obrov 55a Obrov 55c Obrov 59b Obrov 18 Obrov 61e Obrov 52a Obrov 62a Obrov 7 Obrov 5 Obrov 2 Obrov 10 Obrov 32 Obrov 53 Obrov 56 Obrov 35a Obrov Obrov 35 Obrov 61b Obrov 62 Obrov 21 Obrov 13a Obrov 59a Obrov 41 Obrov 61c Obrov 55b Obrov 62c Obrov 63a Obrov 49 Obrov 45 Obrov 55d Obrov 6 Obrov 59 Obrov 58 Obrov 55 Obrov 48 Obrov 51a 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 25 Priloga: telekomunikacije 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. Zdravko Milan Zdenko Jože Mirjan Rado Viljan Rojc Sluga Tomažič Udovič Valenčič Valenčič Žitko Obrov 9a Obrov 13a Obrov 50 Obrov 51 Obrov 52a Obrov 22 Obrov 47 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov Seznam je zaključen pod zaporedno številko 124, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Tatre, leto 1989 Po samoupravnem sporazumu 02-109/1-88, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO TATRE in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3059/2004-5-LJ-TU Krajevna skupnost: TATRE Pogodba KS: z dne 18. 8. 1989 Zap. št. Ime 1. Albin 2. Mirko 3. Jadranka 4. Pavel 5. Branko 6. Karel (Zvonko) 7. Jordan 8. Slavko 9. Ivan 10. Jože (Maks) 11. Franc (Danilo) 12. Franc 13. Marija (Ivan) 14. Ivan 15. Darjo (Robert) 16. Maks 17. Stojan 18. Ivanka 19. Jelena 20. Matjaž 21. Bogdana Priimek Mahne Mahne Mezgec Filipčič Filipčič Dujmovič Blaževi Gustinčič Gajšak Filipčič Cek Gustinčič Mezgec Tomažič Družina Poplašen Mahne Stranščak Dujmovič Gajšak Blaževič Naselje: TATRE Leto: 1989 Poravnava DP: NT-KP-A03-3059/2004-5-LJ-TU Naslov Pošta Tatre 32 6243 Obrov Tatre 39 6243 Obrov Tatre 20 6243 Obrov Tatre 16 6243 Obrov Tatre 4 (Liminjanska 6) 6243 Obrov Tatre 23 6243 Obrov Tatre 24 6243 Obrov Tatre 13 (Beblerjeva 16) 6243 Obrov Tatre 7 6243 Obrov Tatre 30 (Zadružna ul. 3) 6243 Obrov Tatre 8 6243 Obrov Tatre 14 6243 Obrov Tatre 28 (Oljčna pot 10) 6243 Obrov Tatre 9 6243 Obrov C. na Markovec 4 6243 Obrov Tatre 37 6243 Obrov Tatre 35 6243 Obrov Tatre 36 6243 Obrov Tatre 23 (Tovarniška 10) 6243 Obrov Tatre 7 6243 Obrov Tatre 3 6243 Obrov Seznam je zaključen pod zaporedno številko 21, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Slivje, leto 1987 Po samoupravnem sporazumu št. 02-1176/1-87, 02-239/1-88, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO SLIVJE in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3058/2004-LJ-11-T Krajevna skupnost: SLIVJE Pogodba KS: 42/87 Zap. št. Ime 1. Ivan 2. Darjo 3. Gina 26 Naselje: SLIVJE, OREHEK, HOTIČNA, VELIKE LOČE, MRŠE, MARKOVŠČINA, RITO- Leto: 1987 MEČE, KOVČICE Poravnava DP: NT-KP-A03-3058/2004-LJ-11-T Priimek Naslov Pošta Berginc Slivje 26 6242 Materija Cergol Slivje 23 6242 Materija Kuštrin Slivje 12a 6242 Materija 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. Jože Branko Neva Dušan Milan Franc Milan Dušan Anton Karlo Jože Amalija Jadran urad Silvo Vladimir Dušan Franc Silvo Ervin Jadran Stanislav Franc Alojz Anton Danilo Frančiška Zlatko Alojz Karel Anton Roman Karina Miroslav Branko Stojan Rozalija Aleksander Rado Zoran Robert Vladimir Jože Karlo Slavka Boris Jožef Franc Evgen Boris Dušan Marjo Emil Albin Marjan Franc Radenko Stanislav Anton Rihard Anton Anton Pavla Damjan Frančiška Marjan Franc Anton Franc Emil Franc Janko Zdenko Maglica Mahne Mahne Mezgec Mezgec Šiškovič Škerjanc Grk Renko Šturm Žerjav Žitko Žnebelj Župnijski Ban Cetin Grželj Gvardjančič Mezgec Frank Lukač Benulič Cergolj Kocjančič Kocjančič Kocjančič Skočaj Vouk Zadnik Zadnik Dodič Ivančič Mezgec Močan Novak Plašinger Plešincer Skočaj Skočaj Janaškovič Lipovec Lukač Mezgec Mezgec Mezgec Volk Benulič Boštjančič Bubnič Dodič Družina Družina Jakulin Juriševič Juriševič Kljun Kljun Kljun Kocjančič Kocjančič Lukač Počkaj Rakar Segulin Segulin Segulin Sigulin Skočaj Škrlj Železnik Božič Dodič Frank Slivje 12 Slivje 1a Slivje 31 Slivje 28 Slivje 18 Slivje 21 Slivje 25 Slivje 7 Slivje 14 Slivje 10a Slivje 36 Slivje 10a Slivje 5 Slivje 2 Mrše 10 Mrše 5 Mrše 3 Mrše 11 Mrše 16 Orehek 8 Orehek 6 Velike Loče 14 Velike Loče 5 Velike Loče 17 Velike Loče 16 Velike Loče 1 Velike Loče 18 Velike Loče 7 Velike Loče Velike Loče 11 Hotična Hotična 2 Hotična 9 Hotična 10 Hotična 18 Hotična Hotična 6 Hotična 3 Hotična 11 Kovčice 4 Kovčice 21 Kovčice 23 Kovčice 8 Kovčice 7 Kovčice 10 Kovčice 5 Markovščina 28 Markovščina Markovščina 5 Markovščina 8 Markovščina 21 Markovščina 4 Markovščina Markovščina 31 Markovščina 16 Markovščina 34 Markovščina 19 Markovščina 22 Markovščina 15 Markovščina 6 Markovščina 12 Markovščina 1 Markovščina 35 Markovščina 7a Markovščina 11 Markovščina 32 Markovščina 29 Markovščina 1 Markovščina 30 Markovščina 35 Ritomeče 1 Ritomeče 9 Ritomeče 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6242 Materija 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov Priloga: telekomunikacije 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. Karlo Marino Franc Benjamin Karlo Slavko Stojan Karlo Mirko Silvo Kakovič Kakovič Malečkar Poles Poles Poles Poles Stavanja Valenčič Čač Ritomeče 5 Ritomeče 3 Ritomeče 11 Ritomeče 12 Ritomeče 14 Ritomeče 8 Ritomeče 12a Ritomeče 4 Ritomeče 15 Gradišče pri Materiji 23 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov 6243 Obrov Seznam je zaključen pod zaporedno številko 86, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. · Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Rodik, leto 1987 Po samoupravnem sporazumu št. 3 685/4-88, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO RODIK in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3055/2004-8-LJ-F Krajevna skupnost: RODIK Pogodba KS: 4/87 Zap. št. Ime 1. Drago 2. Franc 3. Franc 4. Željko 5. Albin 6. Doroteja 7. Franc 8. Jože 9. Damjan 10. Rajko 11. Bruna 12. Jasna 13. Jože 14. Bogdan 15. Anton 16. Rado 17. Tatjana 18. Mirko 19. Evgen 20. Franc 21. Zorko 22. Ludvik 23. Zlatko 24. Milan 25. Stojan 26. Vladimir 27. Jožef 28. Gostilna Mahorčič 29. Šaban 30. Edi 31. Boris 32. Marjan 33. Marija 34. Darko 35. Mirko 36. Franc 37. Rado 38. Bojan 39. Zvone 40. Severin Mizarsto Počkaj 41. Vitomir 42. Evgen Priimek Babič Babič Babuder Babuder Bernetič Bernetič Bernetič Bernetič Bogataj Bubnič Carli Bellina Cerkvenik Cizelj Čebohinj Čepar Čepar Čepar Ćirović Dobrila Dujmovič Dujmovič Erman Erman Godina Godina Godina Gorup Herbaš Hrvatin Ivančič Jerala Klun Korva Korva Lukovec Lukovec Mahnič Mihelj Miklavčič Mljač Naselje: RODIK Leto: 1987 Poravnava DP: NT-KP-A03-3055/2004-8-LJ-F Naslov Pošta Rodik 5c 6240 Kozina Rodik 28 6240 Kozina Rodik 54 6240 Kozina Rodik 48 6240 Kozina Rodik 81 6240 Kozina Rodik 43 6240 Kozina Rodik 19 6240 Kozina Rodik 3f 6240 Kozina Rodik 2 6240 Kozina Rodik 57 6240 Kozina Rodik 14 6240 Kozina Rodik 42 6240 Kozina Rodik 9 6240 Kozina Rodik 3b 6240 Kozina Rodik 36 6240 Kozina Rodik 69 6240 Kozina Rodik 107 6240 Kozina Rodik 82 6240 Kozina Rodik 38 6240 Kozina Rodik 47 6240 Kozina Rodik 105 6240 Kozina Rodik 67 6240 Kozina Rodik 107 6240 Kozina Rodik 68 6240 Kozina Rodik 3c 6240 Kozina Rodik 39 6240 Kozina Rodik 55 6240 Kozina Rodik 52 6240 Kozina Rodik 56 6240 Kozina Rodik 24 6240 Kozina Rodik 27 6240 Kozina Rodik 106 6240 Kozina Rodik 59 6240 Kozina Rodik 6a 6240 Kozina Rodik 108 6240 Kozina Rodik 5e 6240 Kozina Rodik 5a 6240 Kozina Borova ul 4 hrp 6240 Kozina Rodik 3d 6240 Kozina Rodik 35 6240 Kozina Rodik 72 6240 Kozina Rodik 61 6240 Kozina 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. Vida Štefan Igor Anica Alojz Franc Franc Karlo R Marija Marija Marjan Srečko Nadja Stojan Angelica Albin Viljam Ivan Franc Edvard Župnijski urad Bojan Penko Pozderec Požar Prelec Race Race Race Race Race Race Race Race Sarkić Škapin Skočaj Sluga Sluga Sosič Trampuž Željko Volčič Rodik 78 Rodik 6 Rodik 99 Rodik 4b Rodik 70 Rodik 18 Rodik 25 Rodik 63 Rodik 65 Rodik 40 Rodik 6b Rodik 98 Rodik 41 Rodik 62 Rodik 58 Rodik 76 Rodik 4 Rodik 75 Rodik 8 Rodik 30 Rodik 46 Rodik 4d 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina Seznam je zaključen pod zaporedno številko 64, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Ocizla, leto 1988 Po samoupravnem sporazumu št. 02-147/1-89, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO OCIZLA in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3056/2004-5-E Krajevna skupnost: OCIZLA Pogodba KS: 02-147/1-89 Zap. št. Ime 1. Stojan 2. Edi 3. Jadran 4. Božidar 5. Emil 6. Savo 7. Zvonko 8. Vinko 9. Božidar 10. Emil 11. Oskar 12. Rado 13. Stanko 14. Zoran 15. Janko 16. Oskar 17. Joško 18. Srečko 19. Viktor 20. Miro 21. Danilo 22. Jože 23. Cvetko 24. Mitja 25. Alojz 26. Vladimir 27. Ivan 28. Slavica 29. Ivan 30. Fradel 31. Zvone Naselje: OCIZLA, KLANEC PRI KOZINI, PETRINJE Poravnava DP: NT-KP-A03-3056/2004-5-E Priimek Naslov Korošec Ocizla 23 Andrejašič Ocizla 11 Andrejašič Ocizla 13a Bernetič Ocizla 8 Černetič Ocizla 30 Černetič Ocizla 1a Jurič Ocizla 1c Korošec Ocizla 34 Mihalič Ocizla 31 Mihalič Ocizla 31a Mihalič Ocizla 16 Mihalič Ocizla 24 Mihalič Ocizla 35 Mihalič Ocizla 35 Petrinja Ocizla 3 Počkaj Ocizla 22 Povh Ocizla 24 Povh Ocizla 14 Povh Ocizla 4 Starc Ocizla 20 Zobec Ocizla 2a Zobec Ocizla 12 Albreht Klanec 12 Bolčič Klanec 5 Cergol Klanec 10a Cergol Klanec 15b Čule Klanec 8a Emil Klanec 4 Fatur Klanec 18 Francelj Klanec Lipovšek Klanec 3 Leto: 1988 Pošta 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 27 Priloga: telekomunikacije 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. Edo Boris Ema Emilija Ivan Slava Silvo Marija Pavle Milan Milan Rado Zvonko Marija Kristjan Župnijski urad Mirko Vlasta Jože Ljuba Goran Jadran Rado Stojan Peter Stane Mirko Tatjana Dragica Loger Memon Metlika Metlika Metlika Pajk Pečar Peršič Plestenjak Rojc Rudež Sancin Sedmak Sever Zidar Frank Ludvik Martinčič Mihalič Petrinja Petrinja Petrinja Petrinja Rijavec Rijavec Vujesinovič Parovel Petaros Klanec 10 Klanec 22a Klanec 28 Klanec 24 Klanec 40 Klanec 17 Klanec 1 Klanec 6a Klanec 13a Klanec 27 Klanec 34 Klanec 19 Klanec 17a Klanec 23 Klanec 31 Klanec 20 Petrinje 11 Petrinje 10 Petrinje 13 Petrinje 14 Petrinje 2 Petrinje 12 Petrinje 7 Petrinje Petrinje 8 Petrinje 18 Petrinje 5 Petrinje 17 Petrinje 9 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina Seznam je zaključen pod zaporedno številko 60, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Hrpelje, leto 1987 Po samoupravnem sporazumu št. 02-854/1-87, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO HRPELJE in PTT Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3048/2007-6-LJ-M. Krajevna skupnost: HRPELJE Pogodba KS: št. 02-854/1-87 Zap. št. Ime 1. Jože 2. Stojan 3. Anton 4. Milka 5. Karlo 6. Berto 7. Damjan 8. Dušan 9. Karlo 10. Marjan 11. Vojka 12. Dušan 13. Stevo 14. Nadja 15. Božica 16. Jože 17. Jože 18. Vlado 19. Silvo 20. Stanko Leto 1992 21. Nadja 22. Albert 23. Emil 28 Priimek Babič Babič Frank Godina Kovačič Križman Križman Križman Križman Križman Križman Mihalič Petrinja Poles Rojc Segulin Segulin Sosič Tomažič Uršič Babič Godina Gombač Naselje: TUBLJE Leto: 1987 IN 1992 Poravnava DP: NT-KP-A03-3048/2007-6-LJ-M Naslov Pošta Tublje 16 6240 Kozina Tublje 29 6240 Kozina Tublje 25 6240 Kozina Tublje 27 6240 Kozina Tublje 2c 6240 Kozina Tublje 22a 6240 Kozina Tublje 30 6240 Kozina Tublje 24 6240 Kozina Tublje 4 6240 Kozina Tublje 14 6240 Kozina Tublje 24a 6240 Kozina Tublje 20 6240 Kozina Tublje 26 6240 Kozina Tublje 21 6240 Kozina Tublje 21 6240 Kozina Tublje 1 6240 Kozina Tublje 11 6240 Kozina Tublje 6 6240 Kozina Tublje 2a 6240 Kozina Tublje 2b 6240 Kozina Tublje 19 Tublje 27 Tublje nh 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. Nela Renato Suzana Ivan (Anton) Darko Damjan Oskar Željko Milan Silvo Grozdanič Križman Kustič Ludvik Marsetič Škerjanc Škerjanc Šuber Valenčič Žnebelj Tublje nh Tublje nh Tublje nh Tublje nh (32) Tublje nh Tublje 23 Tublje 23 Tublje nh Tublje nh Tublje nh 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina 6240 Kozina Seznam je zaključen pod zaporedno številko 33, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. • Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Hrpelje, leto 1991 Po samoupravnem sporazumu št. 3-2297/1-90, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO HRPELJE in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3047/2004-6-LJ-F Krajevna skupnost: HRPELJE Pogodba KS: 38 Zap. št. Ime 1. Andrej 2. Štefanija 3. Jože 4. Vojka 5. Ivan 6. Miro 7. Franc 8. Franc 9. Stanko 10. Jože 11. Milena 12. Damjan 13. Anka 14. Bojan 15. Aldo 16. Pavel 17. Anton 18. Angel 19. David 20. Anton Priimek Benčič Benčič Fabjančič Fabris Godina Godina Jelušič Knez Koblar Lukač Lukač Marsič Mikolj Ogrin Opara Opara Počkaj Segulin Segulin Sosič Naselje: SLOPE Leto: 1991 Poravnava DP: NT-KP-A03-3047/2004-6-LJ-F Naslov Pošta Slope 27 6240 Kozina Slope 16 6240 Kozina Slope 32 6240 Kozina Slope 18 6240 Kozina Slope 14a 6240 Kozina Slope 24 6240 Kozina Slope 8 6240 Kozina Slope 19 6240 Kozina Slope 5 6240 Kozina Slope 10 6240 Kozina Slope 13 6240 Kozina Slope 6 6240 Kozina Slope 22 6240 Kozina Slope 7 6240 Kozina Slope 15 6240 Kozina Slope 6240 Kozina Slope 31 6240 Kozina Slope 26 6240 Kozina Slope 6240 Kozina Slope 3 6240 Kozina Seznam je zaključen pod zaporedno številko 20, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil. Kontaktna oseba za informacije v zvezi v vračilom vlaganj je Kristina Došen (05 / 6800 150). Robert Kastelic Zvonko Benčič Midre Predsednik komisije za vračilo vlaganj ŽUPAN v javno telekomunikacijsko omrežje 10 let www.ocizla.si 10. jubilejni pohod po tigrovski spominski KROŽNI poti OPIS POTI Tigrovsko spominsko krožno pot (TSKP) začnemo pred Kamunsko hišo v središču vasi, na pročelju katere so domačini postavili spominsko tablo tigrovcem domačinom. Lahko pa pot pričnemo tudi nad vasjo, kjer je vaški vodnjak (tu se lahko odžejamo in oskrbimo z vodo) in bivši kal, preurejen v parkirišče. Tam stoji lesen kažipot, ki kaže, da moramo skozi vas, mimo placa, kjer so na mestu, kjer je stala Luketova hiša, vaščani uredili plesišče. Pot nas pelje skozi vas. V zidu je javna pipa, ki ne 'obratuje'. Nad njo skrinjica z vpisno knjigo TSKP. Na električnem drogu nas kažipot usmeri v desno na Šturek, od koder je nekaj razgleda. TSKP je označena z rumenimi krogci in z rumenimi smernimi puščicami. Razgled s Šturka: Na S je Kokoš in greben, ki se vleče na Veliko Gradišče. V nadaljevanju je videti košček 'kozinskega' Videža, nakar nam razgledovanje zapre gozd, ko se malone na J prikaže Slavnikov greben in onkraj Drage je greben Žbevnica–Goliči–Kojnik–Jampršnik. Od njega se za Petrinjami (jih ni videti) vleče v našo smer polje Smelavc, ki ga na levi oklepa Kravlak, na desni Brgod. Zadaj je odet v bore neizrazit vršič Soligrada. Desno od njega smo na Gavju, še bolj desno sta obe, takisto pokriti z bori, Velika in Mala Štrkljevica (na kartah Škrklovica). Do Žagnce, prostranih borovih gozdov desno od Socerba (ga ni videti), je še Črni vrh. Na koncu Žagnce sem je še dolgo travnato in skopo poraslo sleme Solin. Desno je Vrh Griže, kjer je v njegovih nedrjih eno najdaljših gradišč v teh krajih. S Šturka ob njivah, vinjah in travnikih zavijemo desno v gozd strmo navzdol. Zdaj se kolovoz prelevi v stezo, ki nas ob trepelikah, grmiču bodeče lobodike (zaščitena in na tem območju zelo redka vrsta!), cerih, gabrih, po nizu v tla vkopanih stopničk privede v strugo potoka Luza. V njej je na desnem bregu tabla z napisom. Bilo je to pobočje včasih golo. Vse, kar je na njem zraslo, si posekal s kosirjem. Drobne fraske so ženice rabile v krušnih pečeh, saj so se malone vsak dan s polnimi plenjerji kruha podajale na dolgo pot v Trst. Tudi paslo se je tod. Danes sta bregova porasla z gozdom. Na desni je Dolna Šturkovca. Na levem bregu je tik nad strugo izvir Luza. Na desnem bregu so pod panjem grčaste bukve tri klopce. Pri izvidu Luza prečkamo potok in se ob klopcah vzpnemo v pobočje Presêrja, nato strmo v gostih ključih navzdol k potoku Korošca, ki priteče iz Zavriskovca. Prečimo ga, na onem bregu zavijemo levo (v strugi skočnika, kjer voda skače čez peščenjakove korše – sem so ženice prihajale prat) in ob njem nadaljujemo do sotočja z Luzo. Pridemo v gozd na območje Pr'Malna, a je mlin nižje. K njemu nas popelje mlinščica, ki začne na sotočju. Teče po levem bregu Korošce, a kmalu izgine. Uničili sta jo bili dve granati, ki ju je med vojno l. 1944 (med bombardiranjem Žavelj) tu odvrglo vojaško letalo. Od sotočja nadaljujemo po desnem bregu tik ob vodi. Ko je za nami mogočen cer, nas stezica usmeri levo na lesen mostič, ki drži čez Korošco k malnu. Malnrjev malen: Je manjši štirioglati objekt tik ob Korošci, zidan iz siuga kamna. Od njega je ostalo le merišće. Na Z strani sta bili dve mlinski kolesi, nad mlinom je manjša akumulacija, v katero je vodo dovajala mlinščica. Mlin naj bi obratoval še med obema vojnama. Od mlina se napotimo ob kratki mlinščici k potoku in k od daleč vidnemu zidu. Z leve od Ocizle privede širok kolovoz. Tu prečimo potok in stopimo na desni breg. Vse, kar se dviga nad potjo, je bječćina oz. beška last. Zapustimo kolovoz. Steza gre levo po opuščeni njivi, kjer je veliko leske, gacje in nekaterih 'vodoljubnih' dreves: jauš in tapuolo. Steza drži vštric s potokom, ki živahno žubori po 'dolini'. Svet je zdaj raven, dolina se širi. Na oni strani struge debel beli gaber, da jih malo takšnih vidiš tod okoli, in dober lučaj vstran mogočna bukev. Na tej strani struge so visoki in vitki topoli. Potok vijuga po flišni podlagi. V levem bregu 29 10 let www.ocizla.si Beški slap Žlebina Hrast Detajl prtona je erozija razgalila peščenjakove korše. V strugi je na desnem bregu pregrada, ki blaži nje učinke. Za hrbtom pustimo topole, ko se pred nami odpre velik travnik. Steza pred njim zavije v desno. Na vrhu (koncem maja v njem cvetijo brstične lilije) spet v levo in ob obzidanem travniku navzdol. Na oni strani Korošce v šopu jauš lovska preža. V pobočjih desno nad potjo je včasih raslo dosti jurčkov in žrdan, saj je iz teh krajev znano reklo: Izvir Luze v njej in za njim je bil včasih vinograd. Še višji zid iz siuga kamna na desni zdaj nastopi, kjer so za njim bili trije vrtovi Podgrajo. Tik za zidom v hudi gošči štirna, ki je še 'aktivna', a žal nedostopna. V rahlem klančiču smo hitro na cesti, ki se desno dvigne v Beko. Prva hiša, ki jo z okljuka ceste vidimo, je Ferjanova, kjer se je možno navezati na Stezo prijateljstva. Na cesti zavijemo v levo in pod Bendelarko, večjim kamunskim travnikom nad potjo ter med Tremunoma pod njo brž sestopimo na preval Mozar. Tu je obnovljen kal, v bližini je komunska lipa. Na prevalu so včasih molzli ovce. Od tod ime. »Jurje jen žrdana, to je bjećka hrana«. Ne le njihova, tudi ociska, naj bo še nam dovoljeno pristaviti, da ne bi komu krivice delali. K posebnežu nas po nekaj korakih od travnika privede stezica. No, a ni posebnež ta hrast? Kar ob potoku. Celotno območje po njem zdaj prevzame ime. Korošca! Na levem bregu se širi velik travnik, na katerem še kosijo, steza po njivi, kjer je bila včasih fazanerija. O njej in ne o njivi danes ni sledov. Še čez 'nizko' koronco, že stopimo na njivo, takisto opuščeno in zaraščeno. Po krajši plešini z brezo in dvovrho jaušo se odpre travnik, ki je včasih bila njiva. V nadaljevanju se dolina odpre v velik, gladko pokošen travnik, po potoku imenovan Korošca. Na njem, ko nastopi njihov čas, naletimo na brstične lilije. Korošca: Velik travnik je to, ki ga še danes kosijo. Ob njem na levi teče potok in na Z koncu v slapu pade v Maletovo jamo. Prečimo travnik, stopimo v redek gozd in med koroncami in trmuni se zlagoma dvigamo po bječćine v območju Nadgabra in pod Zalozico desno nad nami, sprva v V smeri, zatem zavijemo v levo. Pod nami na levi je Šućovka, kjer je večja poseka. Od tu gremo po travah v desno in strmo navzdol k potoku Vir. Po strmih terasah (prva je nastala zaradi plazu, ki se je tu zgodil pred več leti) zavijemo desno in se spustimo v Staje. Včasih so sem na prezimovanje prignali svoje ćape ovac Ćići. 'Pristanemo' na kolovozu, ki v gozdove Šućovke. Pod nami je večja izravnava, kjer je bila še med obema vojnama karbonica. Oglje da so pekli Furlani, ki so bili majstri te obrti. Steza se spusti nanjo in po strmem bregu k potoku (markacija). Lepše pa je nadaljevati po kolovozu v desno, saj ves čas hodiš po ravnem nad strugo potočka. V njem vidiš najprej Kalužo. Hodila da se je vanjo kopat vsa vaška mularija in tu da se je marsikdo naučil plavati. Od lipe na desni in topolu na levi prečimo preval in takoj za topolom zapustimo cesto (ta se odvije čez Soline na Socerb), zavijemo levo in se po plešini mimo škurša na levi spustimo v gozd (meja med flišem in apnencem je na tem mestu ostra) in k prvemu breznu »S3«. Pozimi, ko pade temperatura pod ničlo, iz njega rado 'diha'. Še kratko navzdol na začetek Lok do Jurjeve jame. V desno se loči steza mimo njive v Ocizlo. Po njej so hodili beški otroci v šolo. Malce naprej sta na desni še dve udrtini – japnci. Zdaj prečimo Vir. Na desnem bregu dobrih deset korakov naprej se pride do Ščédenca u putu'ke. Je vjelban izvir, žal zanemarjen. V nadaljevanju potoka so Žlebine. Na onem bregu zavijemo v levo in se po ravnem napotimo nad slap. Od njega privede strma stezica (če bi prej sledili oznakam, bi prišli k slapu po strugi potoka in bi se po tej stezici dvignili iz nje), mi pa, ko imamo na desni stare trjese, ki se stopničasto dvigajo v Kozare, nadaljujemo po ravnem do okljuka v desno. Območju se reče Podkal. Ob Kozarah zavijemo v desno in se pod visokonapetostnim daljnovodom dvigamo v klančič. Pod nami se odprejo Loke, večja zaraščena dolina, v kateri so bile nekdaj njive. Na levi je za grublo bila včasih vinja. Na desni nepredirna gošča. Zid Slap v Žlebini: Strugo potoka Vir zapirajo poševne plasti peščenjakov. Voda je skozi čas nanje odložila debelo zaveso lehnjaka, po kateri se preceja voda in pada v spodnji tolmun. Sem so še po vojni prihajale Bečanke s škafi na glavah in sez lupatami v rokah prat. Z njimi so med pranjem udrihale »pu štracah. Ob kolinah so sem prihajale čistit čreva. Od slapa nadaljujemo pod Mejicami, kjer je na levi udrtina – stara japnca, v kateri so gasili apno. Pohodniki 30 Na desni se dviga pobočje, ki je beška komunela. Dvignemo se do podrtega zida, ob njem rahlo navzdol k potoku Viru, ki ponikne v Šemetovi jamci, v koritih, ki končajo pred naravnim mostom in Miškotovo jamo. Pred koriti se steza dvigne v pobočje, ovešeno z rjeznco. Po njej prečimo pobočje nad koriti, ki se pred mostom precej razširijo v globok žleb, kjer je spodmol, kjer je med vojno bil bunker, kamor so se pred Nemci zatekale aktivistke. Po stezi navzdol na naravni most (če je mokro, drsi). Spodaj na desni je vhod v Miškotovo jamo, ki je najdaljša jama na tem območju. Z mosta se dvignemo nad žleb in nadaljujemo po plastnici k bližnji Maletovi jami. Vanjo čez stopničast skalnat odstavek slapi potok Korošca v osemmetrskem zavesastem slapu. Iz jame se na zahod dviga ozek in strm žleb, prava tesen. Vštric z njim se 10 let www.ocizla.si Studenec ob žlebu dvigne nadenj naša stezica do Blaževega spodmola. Skozenj se pride v Ocisko jamo po okoli sto petdeset metrov dolgem podzemnem rovu. Seveda ne brez svetilke. Vanj so se zatekali Bečani in Ocizlani med vojno. Od spodmola, posebej kadar je mokro, je najbolje nadaljevati od table desno čez Pedonovco, lep travnik, takisto Blažev. Pri krepkem topolu stopimo na kolovoz, ki sem pride od Mozarja. Na njem v levo med visoke rdeče bore in k naslednji Ocizeljski jami, na katero nas opozori lična tabla (kolovoz nadaljuje v levo na travnik Korošco, ki smo ga malo prej gledali z V strani). Po mešanem gozdu smo kmalu na počivališču sredi večje kotanje, kjer so mize in klopi. Tu je tudi razpotje. V levo krene krajša varianta TSKP v Ocizlo. Po daljši poti, ki zavije desno, prečimo ponavadi suho strugo potoka (malce naprej konča v Ociski jami), se dvignemo v pobočje Male Štrkljevice, kjer levo od trivrhega cera naletimo na brezno. Nadaljujemo po gozdu, nad 'nemim' potokom. Steza se glede na zaraščenost umika zdaj levo, zdaj desno, zdaj gor, zdaj dol, a ves čas lagodno po Predkorošci, do katere je imelo pravico vseh triintrideset ociskih jusrjo. Končno izbijemo na večji travnik, kjer pogled splava na Slavnikov greben. Na sosednjem slemenu stoji cerkvica sv. Marije Magdalene in malce naprej razpotegnjena vasica Ocizla. S travnika stopimo med brine in med njimi po ravnem nadaljujemo do kolovoza. Na njem v desno nekaj časa ob 'nemem' potoku na levi in ko se potok 'odteče' stran smo pred deponijo, kamor so med gradnjo avtoceste zvozili veliko materiala. Ob travniku stopimo na makadamsko cesto (v levo prideš po njej v Ocizlo, desno na Socerb in magistralno cesto KP–LJ), obidemo Naravni most Cerkev deponijo in se napotimo proti Ocizli. Na levi vrh slemena spet cerkvica, desno od nje so na njem razložene ociske domačije. Pod cerkvico so v Razliki številne njive. Zapomnimo si le travnik, sredi katerega je lovska preža. Na desni so nad cesto zadnji obronki Brgoda. V njem zanimiva geološka podrobnost: nekaj reber laporja opoke, ki so ga včasih kopali in z njim posipavali poti. Za deponijo na levi pod nami spet 'nemi' potok, onkraj njega našo pozornost pritegne Tu'šćev topol, prav gotovo eno najmogočnejših ociskih dreves. Smo že na drugi strani Brgoda, kjer je na desni pod cesto kamunska njivica. Ob njej je društvo Zveza posadilo lipo v spomin na prezgodaj preminulega prijatelja Ocizle, Karla Kocjančiča. On ima veliko zaslug, da se je postavilo spominsko ploščo tigrovcem. Na koncu njivice smo na razpotju. V levo se loči pot v Razliko, naravnost gre v Ocizlo (najprej čez most z dvema vjelboma, više gori ob dveh studencih; tu je mogoče TSKP predčasno zaključiti in se vrniti na izhodišče). Na razpotju pred mostom zavijemo v desno in nadaljujemo ob 'nemem' potoku na levi in z zidom opasani ogradi na desni. Ko se ta zaključi, smo pred mini muzejem na prostem. V betonsko ploščo so 'potopljene' ostaline iz prve vojne. Na bližnjem hrastu več tabel z napisi. Od muzejčka nas steza strmo dvigne v pobočje Brgoda do niza osemnajstih kavern. Izhajajo iz prve vojne. Naredili naj bi jih češki oz. poljski vojaki. Pred tretjo kaverno je kup izkopane zemlje. Stari Ocizlani vedo povedati, da je bila v kaverni jama, iz katere je bilo po daljšem deževju slišati vodo. Jamarji iz zamejskega Boršta naj bi se v to jamo spustili, a so prišli le do vode. Ko je več kot pol kavern mimo, nas steza zasuka v desno in nas Jama s slapom v gostih in strmih ključih dvigne na greben Brgoda. Na tabli nas napis opozori na bunker iz prve vojne. V tleh na treh mestih opazimo nadzidane, zasute luknje. Ko se prevesimo čez greben, se znajdemo ob meandrastem strelskem jarku, ki se kačasto zvija po pobočju. Ob njem v levo. Na koncu še levo na greben, kjer naletimo na cikcakasti zid. Še skozenj in po pobočju nazaj h kavernam in na spodnjo cesto. Prečkamo njo in potok ter se začenjamo vzpenjati v pobočje hriba v smeri S. Dvignemo se na prvi robček, pa spet dol v širok žleb, kjer so včasih bile tri karbonice. O njih ni vidnih sledov. Globoko pod nami teče potok Cumpet. Evo ga, še en grmič bodeče lobodike, ki smo ga napovedali na začetku poti. Zlagoma se po gozdu dvigamo nad strugo potoka proti slapu Cumpetu. Med postavnimi drevesi smo kmalu pri tabli, ki opozarja na slap Cumpet. Podobna zgodba kot pri prejšnjem slapu v strugi Vira pod Beko. Z brega na breg gredo poševno vzporedni gosti in razgaljeni korši peščenjaka, na katere je voda odložila nabreklo plast lehnjaka. Slap je v območju Brusa. Nad slapom prečimo potoček in nadaljujemo po desnem bregu vštric z vodo. Že smo pri betonskem zajetju. Zajet izvir je to, od koder je po ceveh speljana voda do dveh korit in javnih pip pod Ocizlo. V tolmune potočka so včasih ženice s škafi na glavah prihajale prat. Nad zajetjem je visok in dolg zid. Kar ob potoku dalje, ki ga ob topolu še zadnjič prestopimo in se po paštnah med gacjami dvignemo na travnik (nad njim vinja), po njem v levo do konca na kolovoz in gor h Krmonovem studencu, od koder je za hrbtom nekaj razgleda. Še kratko v vas med hiše in dol h Kamunski hiši. Krog je sklenjen. Kapelica 31 10 let www.ocizla.si Ocizla in njene znamenitosti Ocizla je vas na pobočju hriba, obrnjena proti soncu. Skozi dolino Glinščice ujame blago mediteransko klimo, a ji strupena kraška burja prav nič ne prizanaša. Najstarejšo zapisano letnico 1851 nosi Koroščeva hiša, na portonu cerkve Marije Magdalene pa je zapisano leto 1671. Pred prvo svetovno vojno je vas štela preko 200 ljudi, med italijansko okupacijo in kasneje pa jih je veliko odšlo s trebuhom za kruhom na Obalo ali preko luže v Ameriko – do današnjih sto ljudi. V prvi polovici 20. stoletja je Ocizla spadala pod Upravno enoto Dolina in v vasi je bila občina, le-ta se je kasneje prenesla v Klanec in nato na Kozino. Iz tistih časov se spominjamo tudi železnice Kozina–Trst, hotela in bogatega, aktivnega delovanja Društva Zveza z godbo na pihala in dramsko skupino. Društvo smo ponovno postavili na noge 21. maja 1999 in ga poimenovali Športno, kulturno in turistično društvo Zveza. Iz druge svetovne vojne ohranjamo v spominu 26. maj 1944, ko so Nemci požgali del vasi. Kar nekaj naših mož je služilo tudi v italijanski vojski na Sardiniji, Korziki in drugje. Padlim med NOB in žrtvam fašistov je posvečen spomenik na Kržadi (na križišču za Klanec, Petrinje in Beko). Na pročelju »komunske hiše« od 10. junija 2000 stoji spominska plošča tigrovcem – rodoljubom, ki so delovali med leti 1933 in 1940. Istočasno so člani društva markirali Tigrovsko krožno pot mimo Ocizle in Beke, ki je redno obiskana. Pot pelje mimo naravnih in kulturnih znamenitosti Ocizle in Beke. Sredi vasi ponosno stoji obnovljena »komunska hiša«, naš vaški dom, ki je bila zgrajena leta 1900, da bi nudila zatočišče domačinom. Leta 2001 smo »na Kalu« v vasi prenovili kapelico in vanjo postavili kip međugorske Marije, ki so ga prinesle ociske žene z romanja. Novi kip je nadomestil prejšnjega iz 16. stoletja, ki so ga leta 1971 ukradli. Spomladi 2001 so se začela dela na domači cerkvi Marije Magdalene, ki je bila zgrajena leta 1611. Možje so imeli številne »rabute« in dobro leto kasneje je bilo veliko delo končano. Cerkev ima novo streho, omet, okna, vrata, notranjo opremo in celotno elektroinštalacijo. Tudi pot do cerkve je asfaltirana. 25. avgusta 2002 smo cerkev blagoslovili. Od cerkvenih znamenj je bila tedaj na vrsti kapelica pri cerkvi (Kralov pil) in vrnitev dragocene plošče z zapisom molitve očenaš v bohoričici. Izdelal jo je domači umetnik Ivan Mihalič, ki je bil zidar in kamnosek samouk (1792–1865). Za opasilo 2006 smo odlitek velike etnološke vrednosti postavili v novo kapelico, ki jo je blagoslovil škof Metod Pirih. Tudi danes v vasi pridnih rok ne manjka in pri marsikateri hiši najdete natančnega in domisel- Ocizla nega lesarja, kamnoseka in druge mojstre, tudi mojstre besede. Ocizla ima dve knjižici pesmi in zapisov o Ocizli nekdaj in danes avtorice Majde Mihalič Tomaštove. Obiskovalci naše vasi lahko posežejo po štirih različnih razglednicah, katerih fotografije so prispevali člani FK Žarek. Kot zanimivost lahko omenimo Tržačana, znamenitega pisatelja Scipia Slatoperja, ki je v Ocizli letoval leta 1911 in takrat ustvaril delo »Il mio Carso« (Moj Kras). V vasi sta dva »ščedenca«, ki jo varujeta vsak z ene strani: Krmonov in vaški ščedenc pri Povščevih z letnico 1829. Zanimiv je tudi Toščev porton iz leta 1893. Leta 2009 je vas obnovila zgornji »lavatojo« pod vasjo, v načrtu pa ima še obnovo spodnjega. »Zjogo« je pred nekaj leti dobil končno podobo in sedaj služi svojemu namenu. V teku je še obnova »lože« na Kalu. Vas Ocizla se nenehno obnavlja in razvija. Živi. Majda Mihalič Tomaštova, ljudska pesnica Tigrovska skupina iz Ocizle Težka leta italijanske fašistične okupacije so preteklost, vendar nobenih razlogov ni, da bi nanje pozabili. Odgovorni za takratne zločine nočejo ohraniti zgodovinskega spomina, kajti najlažje je izbrisati takšno neprijetnost. Nasprotno, tisti, ki so pretrpeli in preživeli strahote tistega časa, danes težko verjamejo, da se je to zares zgodilo. V vasi Ocizla pa še živi spomin na tigrovsko skupino, delujočo v tem kraju v letih 1933–40, Tigrovski pohod torej takrat, ko je bil italijanski fašizem na višku moči. Hvalevredno je, da vaščani ohranjajo spomin na te hrabre fante, ki so delovali v hudih razmerah in žrtvovali svojo mladost, potem pa doživljali krutost in ponižanja kot obsojenci v italijanskih ječah. 9. junija 2000 so vaščani Ocizle ob sodelovanju Društva TIGR Primorske odkrili spominsko ploščo tej tigrovski skupini, ki krasi komunsko hišo. Skupino, ki se je oblikovala že leta 1933, so sestavljali: Andrej Počkaj (vodja), brata Franc in Rudi Mihalič, Just Bolčič, Ivan Slavec in Ivan Mihalič. Skupina je delovala povsem samostojno in izvajala akcije po tigrovskih metodah (požigi šol, izobešanje zastav, trosilne akcije, grozilna pisma in podobno). Delovanje skupine je kra- jevno obsegalo območje Malega Krasa, zlasti vasi Ocizla, Klanec, Socerb, Krvavi Potok (požig šole), Hrpelje, Kozina in Rodik. Skupino je leta 1940 izdal domačin. Sledil je sodni proces pred Posebnim sodiščem v Rimu, kjer so bili obsojeni na dolgoletno ječo. Po razpadu Italije leta 1943 so se obsojenci vračali domov bolni, strti, s hudimi posledicami. Po vojni so vsi odšli v prerani grob. Zgodba o trpljenju teh fantov in mož še ni dorečena in prav kliče po poglobljeni raziskavi. Naj ta spominska pot, po kateri so se gibali in izvajali akcije mladi tigrovci – domačini Ocizle, postane tradicionalna pot, posvečena spominu na njihovo delo. Vaške steze in poti so jih vodile do pomembnih točk, primernih za izvedbo tigrovskih akcij, ki so bile takrat izredno odmevne med domačim prebivalstvom. Društvo TIGR Primorske pričakuje, da bo ŠKTD Ocizla Tigrovsko spominsko krožno pot čim prej razširilo na vse poti in steze, tja od Socerba, Beke, Krvavega Potoka, Rodika, Hrpelj, Kozine in Klanca, po katerih je korakala v akcije tigrovska skupina iz Ocizle. Karlo Kocjančič Fotografije priloge: Tatjana in Božica Mihalič, Branko Bratož Ježek in Ivan Likar,. 32 Očistimo Slovenijo v enem dnevu OČISTIMO OBČINO HRPELJE - KOZINA »Ptički na drevesih že čivkajo, da bo 17. 4. 2010 vseslovenska prostovoljska čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu.« To je samo eden od sloganov, ki so se pojavljali tako rekoč v vseh medijih. Pa smo jo očistili! Našo Slovenijo! Akciji se je po vsej Sloveniji pridružilo 250.000 prostovoljcev, kar je veliko več, kot smo pričakovali. Očistili smo okrog 80.000 kubičnih metrov smeti, okrog 1100 cbm samo v naši občini. Akcija se je, kot je bilo načrtovano, pričela ob 9h, ponekod tudi prej. Vaščani Kovčic in člani Društva ljubiteljev terenskih vozil so se čiščenja divjega odlagališča lotili že dva vikenda prej in so ga na dan akcije tudi dokončno očistili. Glede na teren in količino odpadkov, s katerimi so se »spopadli«, so v občini pravi zmagovalci! Predstavniki krajevnih skupnosti so vrečke na občini prevzeli že nekaj dni prej in marsikdo je komentiral: »To je za našo vas preveč, saj ne bomo vsega napolnili.« Na lep sončen dan pa so telefoni zvonili že ob 10.30 – zmanjkalo nam je vreč! Udeležba je bila res neverjetna, da o količinah pobranih smeti sploh ne govorim. Nekateri so s čiščenjem končali že prej, kot je bilo načrtovano, nekateri pa šele pod večer. Obljubljenega golaža je v Materiji kar hitro zmanjkalo, saj je udeležba presegla pričakovanja. Še dobro, da je gostilničar Šime poskrbel za vsa lačna usta, ansambel Ku adn pa je utrudil tudi tiste, ki se dopoldne nis(m)o utrudili dovolj. Presegli smo vsa pričakovanja: v naši občini so se akciji pridružile skoraj vse vasi, okrog 1000 prostovoljcev. V nekaterih vaseh je udeležba presenetila same predsednike krajevnih skupnosti, vsekakor pa se je skupno pobralo ogromno odpadkov – skupaj v naši občini za okrog 95 ton smeti! V celoti se je očistilo 7 velikih divjih odlagališč, popisanih pa jih je bilo okrog 420. Ta številka zajema vsa odlagališča, od najmanjšega do največjega, točnega števila v celoti očiščenih odlagališč še nimamo. Še enkrat se bo potrebno podati na teren, popisati in popraviti v registru še vsa neočiščena in očiščena odlagališča, ki nam bodo služila kot pomoč pri organizaciji naslednjih akcij. Iz registra se od velikih odlagališč v občini izbrišejo divja odlagališča: v Slivju, na Kovčicah, na Kozini in na Baču! Upam, da bodo očiščena odlagališča takšna tudi ostala! V primeru, da vidite kakšno novo nastalo odlagališče v naravi, ga, prosimo, pri- javite medobčinskemu redarstvu ali na občino. Situacije seveda ne moremo spremeniti v enem dnevu. Za vse bomo potrebovali še več takšnih akcij. Zagotovo pa bomo leta 2012, ko bo potekala svetovna prostovoljska čistilna akcija, v prednosti pred drugimi državami. Iskrena hvala vsem, ki ste 17. aprila pustili svoje delo in pomagali preseči magično številko pričakovane udeležbe ter pobirali smeti, ki kazijo našo prelepo naravo. V teh dneh je še prav posebej čudovita. Upam, da se je s to čistilno akcijo predvsem dvignila okoljska zavest vsakega izmed nas. Predvsem sem bila zadovoljna, ko sem videla, kako so otroci iz vrtca in šole z veseljem sodelovali. Oni so tisti, za katere se je vredno potruditi, seveda pa jih tudi naučiti, da se smeti ne odlagajo v bližnjem gozdu, ampak ločene na ekološki otok. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji, in seveda še posebej tistim, ki so ponudili svoja lastna vozila za odvoz odpadkov do zbirnih točk in deponij. Hvala županu Zvonku Benčiču Midretu ter občinski upravi, ki je akciji stala ob strani od začetka do konca, KS Materija za pomoč pri organizaciji malice, podjetju Ecowash za pomoč pri dobavi vrečk ter seveda podjetjema KSP Sežana ter podjetju Dinos, brez katerih ne bi šlo. Po dolgih letih se je spet izkazal duh prostovoljstva, dovolite mu, da se izkaže še kdaj. Valerija Pučko, prostovoljka Društva ekologov Vsem občanom, ki ste se pridružili akciji Očistimo Slovenijo, se želim zahvaliti za sodelovanje pri akciji – in pri tem mislim tako na čiščenje, organizacijo v vasi, potrpljenje pri odvozu smeti kot tudi lastno iniciativo in dodatne pobude! Akcija je bila za občino velik korak k čistejšemu okolju v naših krajih! Župan Zvonko Benčič Midre NAGRADNO VPRAŠANJE Kakšne barve so bile na čistilni akciji 17.4. vrečke za plastiko? Odgovore pošljite do 27.5. na mail: [email protected] ali po pošti na naslov: Občina Hrpelje-Kozina, za glasilo, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Nagrada: izžrebali bomo pet nagrajencev s pravilnim odgovorom, ki bodo prejeli majčko z logotipom akcije Očistimo Slovenijo! 33 Očistimo Slovenijo v enem dnevu KRITIČNO DO ČISTILNE AKCIJE Na vas sem prišla iz mesta, kjer je, odkar pomnim, za smeti skrbelo tedanje komunalno podjetje ali pa kakor se je že imenovalo. V vaseh pač to ni bilo urejeno. Smeti so se odmetavale kjerkoli. Najraje v gozd ali tja, kjer je bilo očem skrito. Kasneje so se vaščani odločili oziroma so se tudi z odgovornimi na občinah dogovorili za vaška smetišča, sedaj imenovana »divja odlagališča«. Pogled nanje je srhljiv. Kaj vse je v njih! Še bolj srhljivo pa je, da se na nekdanja smetišča še danes dovažajo odpadki, čeprav imamo reden odvoz smeti, ekološke otoke in še marsikaj. Moti tudi to, da je ob glavnih cestah vsak dan polno smeti. Dan pred akcijo Očistimo Slovenijo so delavci Cestnega podjetja Koper očistili vse smeti ob cesti Krvavi Potok–Obrov in verjetno še naprej. Pa kaj?! Še istega dne so – ne tujci, domačini! – že odmetavali smeti skozi avtomobilska okna. Mogoče pa mislijo, da je tako prav. Čista notranjost avtomobila in umazana narava. Tudi odziv za sodelovanje je bil vsaj pri nas boren. Bilo je rečeno, da bodo pomagali otroci iz vrtca. Ni jih bilo. Drugi so si našli za tisti dan neodložljivo delo, čeprav se je o čistilni akciji govorilo že lep čas. Osebno v naši vasi, bližnji in daljni okolici nikoli in nikjer nisem odvrgla niti lističa od bonbona, pa sem se navkljub zdravstvenim težavam udeležila akcije. Čistila sem tuje smeti. Ni mi žal. Žal mi je, da nas je bilo malo. Žal mi je, da moji sovaščani nimajo radi svoje vasi, zame ene najlepših vasic v Brkinih. Žal mi je, da ne razumejo, da smeti onesnažujejo podtalnico, da puščajo zanamcem slabo dediščino. Vesela pa sem, da so pri nas sodelovali pri čiščenju vojaki Slovenske vojske in štiri neznane osebe, ki so se pripeljale iz Kopra. Upam, da bomo ob pomoči naše občine, ki ima vedno posluh za prave akcije, čistilno akcijo ponovili jeseni, ob večji udeležbi domačinov, in okolico Artviž očistili še dokaj zajetnih kupov smeti. Tokrat se je akcije na Artvižah udeležilo 6 vaščanov iz 4 družin. Bilo pa nam je vseeno lepo. Helena Gašperšič TATRE 34 Jamarski prispevek čistejši Rižani Štirje člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra so sodelovali v »slovenskem samoočiščenju« z iznosom okoli 200 kg odpadkov iz Jame pod škrlo in bližnje doline. Jama se nahaja na robu slepe doline pri Brezovici v Matarskem podolju, odkoder podzemne vode dosežejo vodovodno zajetje Istrske Slovenije v približno enem tednu. Na zbirno mesto je bilo odpeljanih okoli 200 kg gospodinjskih odpadkov, mrhovine, plastike in kemikalij. Akcijo so finančno podprli slušatelji Univerze tretjega obdobja iz Ljubljane iz razredov prof. dr. Jurija Kunavra. Na posnetku zbiranje vreč z ločenimi odpadki na dnu brezna Franc Malečkar Foto: Franc Malečkar GRADIŠČE VRHPOLJE Očistimo Slovenijo v enem dnevu Očiščena tudi Jama nad Frnažo Na dan vseslovenske čistilne akcije v sklopu Ekologov brez meja smo člani Jamarskega društva Hrpelje - Kozina očistili Jamo nad Frnažo v bližini Brgoda, ki je veljala za vaško smetišče. Iz nje smo potegnili več vrst odpadkov, kot so plastika, steklo, nekaj kosovnih odpadkov in med njimi celo motor. Smeti se je nabralo za eno traktorsko prikolico, kar je veliko več, kot smo pričakovali. Jama je sedaj v celoti sanirana in postavljena spet v naravno stanje. Za čiščenje Delovna sobota Začel se je lep sončen dan! Obrovci smo se v velikem številu odzvali vabilu OČISTIMO SLOVENIJO. Z vrečami in rokavicami smo se zbrali na igrišču in se razdelili v tri skupine. Dobre volje smo odkorakali na svoje delo. Našli smo veliko velikoooo odpadkov npr. hladilnike, pralne stroje, plastične embalaže, karoserije avtomobilov ... Vse smeti smo naložili na prikolico in jih odpeljali na ekološki otok. Obrov se čisti, ker pa vemo, da se ga v enem dnevu ne da očistiti, se zavedamo, da bodo takšne akcije še potrebne. Obenem pa naprošamo ljudi, da se zavzamejo za čisto naravo, vse tiste nevestne, ki niso »domačini«, pa naprošamo, naj za svoje smeti poskrbijo. Agrarna skupnost Obrov se zahvaljuje vsem udeležencem čistilne akcije. Ana Miklavec smo potrebovali štiri ure. To jamo smo izbrali, ker se nahaja na vodonosnem območju – le štirideset metrov nad potokom Glinščice. V čistilni akciji smo sodelovali Davor Mesarec, Zlatko Miklavec, Vid Miklavec, Damjan Orel in Alen Vitez. Veseli smo, da smo izbrisali še eno divje odlagališče v naravi in s tem naredili korist vsem nam in naravi. V naši občini je približno petnajst odstotkov jam onesnaženih, kar ni malo, zato upamo, da to število ne bo več naraščalo, kvečjemu upadalo. Po končanem delu smo dan zaključili s krajšim sprehodom po lepem spomladanskem gozdu ter se naužili svežega zraka in ČISTE NARAVE. Davor Mesarec BREZOVICA BAČ SLOPE 35 Očistimo Slovenijo v enem dnevu Čistilna akcija v Prešnici Tudi v Prešnici nismo ostali čistih rok. V soboto, 17. aprila, smo se vaščani zbrali »pr turni«, kjer smo se pogovorili o čiščenju najbolj potrebnih področij. Razdelili smo si barvne vrečke, v katere smo ločevali najdene odpadke. Najprej smo očistili okolico igrišča ter območje ob cestah, nato pa smo se podali na lov za odpadki v podzemlju. USPEŠNA ČISTILNA AKCIJA NA KOZINI Pridni Kozinci! Zbralo se nas je okrog 60 krajanov, ki smo na dan čistilne akcije pokazali, da nam je mar za kraj, v katerem živimo. Zagotovo zasluži pohvalo prav vsak, ki se je akcije udeležil, posebej pa želim izpostaviti in se javno zahvaliti: · Borisu Resinoviču (Andrej Resinovič s.p.), ki je poskrbel za strojno mehanizacijo in pomagal pri čiščenju »dolince« ter odvozih, · Hortikulturi d.o.o. iz Sežane, ki je z dreves odstranjevala »okrasne« najlone, ki jih iz industrijske cone odnaša veter na južni del Kozine, · Igorju Marcu in Tomažu Paliski, ki sta s svojima kamionoma skrbela za sprotni odvoz odpadkov, · Franetu Čeparju, ki je s čiščenjem nadaljeval še nekaj dni po akciji, · ravnateljici OŠ Hrpelje Janji Babič, ki je prevzela »zeleni« podmladek, ter · predstavnikom lovske družine. Tanja Trebec Benedejčič, za KS Kozina Kot lahko vidite na sliki, je bilo največ kosovnih odpadkov, sledila jim je plastična embalaža ter steklo, našlo pa se je tudi nekaj nevarnih odpadkov, predvsem avtomobilskih akumulatorjev. Ob čiščenju smo sklenili, da bomo v prihodnje akcijo ponovili, in upamo, da narava ne bo nikoli več tako nasmetena. Domen Benčina OCIZLA RITOMEČE 36 MRŠE Očistimo Slovenijo v enem dnevu Očistimo Slovenijo v enem dnevu V akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu smo se vključili tudi vsi iz Vrtca Hrpelje. Aktivni smo bili teden pred tem. Začela je skupina Rožice, ki je na igralno-delavnem popoldnevu očistila okolico vrtca in posadila češnjo, ki nam jo je podaril Agromarket Kozina. Za posluh se zahvaljujemo g. Janku Godini. Najstarejši smo se odpravili mimo vasi Hrpelje proti pokopališču. Na začetku smo bili kar malce užaljeni, saj nismo našli nobene smeti. Že v prvem grmovju in travi pod pokopališčem nas je čakal »zaklad« (sveče, vrečke in ostala krama), s katerim smo napolnili kar tri velike vreče. Nekoliko dlje od našega vrtca se je odpravila skupina Ribice, ki je s skupnimi močmi nabrala dve veliki vreči smeti. Pri čistilni akciji je bila pomembna tudi naša varnost in skrb za higieno in zdravje, zato smo si vsi pred čiščenjem nadeli rokavice, vzeli vreče in odšli veselo na delo. V akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« so bili otroci zelo aktivni, zainteresirani za delo in z doseženim rezultatom zadovoljni. Veliko jih je sodelovalo tudi v soboto v domačem okolju, kar je bilo razvidno iz številnih fotografij, ki so jih prinesli od doma. Romana Dujmovič in Mateja Bolčič OČISTIMO SLOVENIJO V soboto, 17. aprila, je bila organizirana največja prostovoljska okoljska akcija. Prostovoljci so čistili divja odlagališča. V vaseh so se ljudje zbrali in čistili okolico vasi. Ker pa smo mi Eko-šola, smo se odločili, da bomo tudi mi pomagali očistiti Slovenijo. V petek smo se zadnji dve uri zbrali vsi razredi in pa seveda tudi učitelji, da bi očistili okolico šole. Eni so čistili igrišče, drugi travnike, tretji pločnike. Nekateri so celo barvali ograjo poleg pločnikov. Najstarejši so čistili dolino, v kateri je bilo veliko železnih in nevarnih odpadkov. Odpadke smo morali pobirati ločeno, zato smo imeli različne vreče: rdečo, rumeno, zeleno in črno. Naše vreče so se kar hitro polnile. Zelo smo bili veseli te akcije, saj je za dve uri odpadel pouk. Moram pa priznati, da je bila za nas ta koristna aktivnost tudi zdrava, saj smo bili na svežem pomladanskem zraku. Upam, da bomo od sedaj naprej bolj skrbeli za okolje in ne bomo malomarno metali smeti v naravo. Slovenija je sedaj bolj čista in želim si, da bi tako tudi ostalo. Martina Poles, 7. b 37 Očistimo Slovenijo v enem dnevu KLANEC RODIK KOVČICE ROŽICE KRVAVI POTOK SLIVJE 38 HRPELJE med ljudmi Majske prireditve v Klancu Spet prišel je maj, visoko, vitko smreko v našem gozdu smo poiskali, posekali smo jo in jo v vas pripeljali. Na placu smo jo olupili, jo z vencem in zastavo okrasili ter MLAJ na most nad Glinščico pritrdili. Večer pred praznikom sm o pod cerkvijo velik KRES zakurili in ob njem rajali ter se veselili. Ob ognju smo se greli, pogovarjali, pili in jeli, pa tudi nekaj pesmi smo lepo zapeli. Še dobro nismo se naspali, ko godbeniki so nas zjutraj na 1. maj na noge dali. Brkinska godba 2000 nas je obiskala, pred tem se je pod našo stoletno lipo, zaradi fotografiranja zadržala, in nato od cerkve v hoji do vasi BUDNICE igrala. Na placu pod mlajem vaščani smo se zbrali in ubrano glasbo godbe poslušali. Veliko aplavza smo jim namenili in z domačimi sladkarijami pogostili. Na placu sredi vasi, kljub burji, naš mlaj še vedno trdno stoji, naj to velja tudi za naše pridne, vaške ljudi. Bogdan Martinčič Prvi maj na Ostriču/Žabniku Na praznik ironije, ko delavce vsepovsod odpuščajo, je prekrasno vreme podžgalo stopala, da se nas je nekaj navdušencev zbralo na igrišču v Obrovu in jo odmahalo proti Zagradu in naprej proti visoooookim vrhovom na meji s Hrvaško. Pred tem smo bili prejšnji večer priča ognjenemu ‘diablu’ na vrh Briga, ki so ga pripravili pridni obrovski mladinci in ki je z vso močjo odganjal še zadnje kosce zimskega spanja. Prijetna hoja je bila tudi najmlajšim v veselje, tistim starejšim pa se nam je prilegla na zapihanem žabniškem vrhu ‘mobi prisrčnica’, ki je ogrela srca in izostrila pogled na okoliške vasi in pokrajino. Da bi nam niti slučajno ne bilo dolgčas, se je hoji pridružila pesem na kitari, odlična jota pri Cepčovih na Golcu in seveda obljuba ‘ko bwg da’, da se naslednjič dobimo ob isti uri na istem mestu – v tolikšnem ali pa morda večjem številu. Patricija Dodič Foto: Danijela Jerkovič 39 mladarije ZBUDILI SMO VAS S KORAČNICO … … in zato bi se radi zahvalili vsem predsednikom krajevnih skupnosti, ki so nas povabili. Pa tudi našemu županu, ki nas je že ob sedmih zjutraj pričakal na Gorici v Hrpeljah. In vsem prijaznim krajanom vasi Hrpelj, Petrinj, Ocizle, Nasirca, Kozine, Tubelj ter Brezovice, ki so nas toplo sprejeli in nas pogostili. No, na našem popotovanju nas je spremljal tudi fotograf Slavko Gerželj, ki je naše godbenike potrpežljivo fotografiral, za kar se mu prav posebej zahvaljujemo. Upravni odbor Brkinske godbe 2000 Foto: Slavko Gerželj, razen foto Ocizla: Ester Mihalič PRVOMAJSKA BUDNICA USPEŠNO IZVEDENA Kot vsak 1. maj tudi letos ni šlo brez prvomajske budnice. Letos pa smo budnico izkoristili tudi zato, da smo se fotografirali v več vaseh. Godbeniki smo se s starši zbrali v Hrpeljah pred osnovno šolo ob 7h zjutraj in se najprej odpravili v vas Hrpelje, kjer so nas že čakali vaščani. Pot smo nadaljevali do Petrinj, kjer smo zaigrali nekaj koračnic, se posladkali, potem pa odšli v Ocizlo. Zatem je bil na vrsti Klanec, kjer smo se po zaigranih koračnicah prav tako posladkali ob polni mizi dobrot, ki se jim ni bilo moč upreti. Kasneje smo odšli v Nasirec, pa na Kozino, kjer nam je prisluhnilo tudi veliko mimoidočih. Potem smo odšli še v Tublje in s tem skoraj zaključili budnico. Na vrsti je bila le še Brezovica, kjer je po končanem igranju sledil tradicionalni piknik za godbenike in njihove starše. Tudi vsakoletni »turnir« košarke smo odigrali. Manjkal je le nogomet, ker igrišče ni uporabno. Imeli smo to srečo, da je bilo vreme lepo in smo se lahko nastavljali močnemu pomladnemu soncu, ki nas je grelo že od zjutraj. Piknik je trajal do večernih ur in s tem se je zaključilo prijetno celodnevno druženje. Erina Rener Borovič 40 mladarije RAZGIBANE INTENZIVNE VAJE V NARAVI Lani smo po tekmovanju v Rivi del Garda spoznali enega od slovenskih orkestrov, katerega člani so se po končanem nastopu ravno zabavali pred avtobusom poleg našega. To je bil Pihalni orkester Šentjur. Dokler ni prišel naš čas za odhod, smo se jim pri »zabavi« pridružili tudi mi. Vodstvo naše in njihove godbe si je izmenjalo nekaj podatkov, pa tudi »brkinsko darilce« ni manjkalo. Letos pa so nas povabili v Šentjur na »predpripravljalni« koncert za tekmovanje. Na povabilo smo se seveda odzvali in se v nedeljo, 25. aprila, z avtobusom odpravili na Štajersko. Tja smo prispeli ob 16h in gostitelji so nas lepo sprejeli. Imeli smo še nekaj prostega časa, saj se je koncert pričel ob 18h. Nastopili smo trije orkestri in pričarali lepo vzdušje na trgu pred cerkvijo, kjer ni manjkalo poslušalcev. Bili smo drugi po vrsti, pred svojim nastopom pa smo poslušali še orkester iz Polzele. Zaigrali smo Festival overture, Born to Rock, Lojtrco in Celebration and Song. Za lepši zaključek koncerta smo orkestri združili moči in zaigrali tri koračnice pod taktirko dirigenta šentjurskega orkestra. Predsednik BG 2000 Marko Filipovič se je gostiteljem v kratkem govoru zahvalil in jim izročil simbolično darilo, ki smo ga prinesli s Primorske. Seveda pa tudi lačni nismo ostali, saj je bilo za vse lepo poskrbljeno. Po koncertu se tokrat nismo vrnili domov, temveč smo pot nadaljevali do Čateža, kjer smo ostali še tri dni na intenzivnih vajah in se pripravljali na tekmovanje. Nastanjeni smo bili v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica. Bili smo pozni, pa tudi napihali smo se za ta dan, zato smo v nedeljo odšli le še spat in se spočili za naslednji dan, ko nas je čakalo veliko dela. Prvi dan smo zajtrkovali ob 8h, nato smo imeli prosti čas do 9.30 h, potem sekcijske vaje do kosila, ki je bilo ob 13h (seveda z odmori). Po kosilu smo imeli zopet prosti čas za rekreacijo, namreč, ni manjkalo košarke in nogometa na igrišču za domom. Okoli 16h so sledile še krajše sekcijske vaje, ki pa so se kmalu spremenile v skupno vajo, s katero smo bili lahko zadovoljni, saj smo že v enem dnevu naredili veliko. Ob 18h je sledila večerja, po večerji ura počitka, nato pa smo do 20.30 vadili korakanje na igrišču. Naučili smo se veliko. Treba je poudariti, da je tudi veliko godbenikov, ki tega še niso počeli, in so te vaje pripomogle tako k obnovitvi znanja kot tudi učenju novega. Drugi dan je bil zajtrk prav tako ob osmih, nato sekcijske vaje ob 9.30 h, kosilo ob enih popoldne, potem počitek, ob 15.30 h pa smo imeli skupno vajo kar zunaj. Nekje na sredini nam jo je zagodel dež, ravno toliko, da smo vse pospravili, nato pa je deževati prenehalo, a smo čas »suhega« vremena izkoristili raje za šport in zabavo ter z vajami nadaljevali po večerji. Po vajah smo si ogledali še posnetek koncerta »trubaške« skupine Mnozil Brass, ki ga je prinesel eden od godbenikov. Tretji dan smo namesto sekcijskih vaj dopoldne začeli s korakanjem, ki pa je tokrat trajalo dlje – do kosila. Izpopolnjevali smo naučeno in poskusili nekaj novih obratov, ovinkov … Po kosilu smo morali, žal, pospraviti, saj je bil to dan odhoda domov. Ko so ob 16h prišli starši, je sledil še krajši koncert tega, kar smo vadili in kar smo se novega naučili ali izpopolnili. Dirigent Tomaž Škamperle je bil z intenzivnimi vajami zelo zadovoljen, prav tako pa je bilo všeč tudi nam, da smo vadili v drugem okolju, predvsem v naravi. Po vrhu vsega pa smo imeli še lepo vreme. Zdaj lahko le še pridno vadimo in čakamo na bližajoče se tekmovanje, ki bo tega meseca v Vidmu – Dobrepolje. Upamo, da bo naš trud čim bolj poplačan. Erina Rener Borovič DRUŠTVO BRKINSKA GODBA 2000 REŠKA CESTA 14 6240 K O Z I N A e-mail: [email protected] Hrpelje, 20. 3. 2010 Smo na redni občni zbor pricepetali, da bi lanska poročila brali, pa pogledali v bodoče, o, kaj vse bi naredili, če bilo bi mogoče. Da bi prostor svoj imeli, smo si močno zaželeli. Pa so slišali nas »tam«, in kar nas preselili drugam. Je župan nam ključ prinesel in vse v nov prostor odnesel. Smo ostali brez besed, a vsi veselo odšli na ogled. ZAHVALA županu Zvonku Benčiču – Midretu, vsem svetnikom, direktorici občinske uprave Saši Likavec Svetelšek ter celotni občinski upravi za izkazano velikodušnost in skrb, da ste nam pomagali in nam predali nov prostor, kjer bodo naši godbeniki nadaljevali glasbeno popotnico. Prav tako se zahvaljujemo ravnateljici Janji Babič, ki nas je vsa leta potrpežljivo gostila v prostorih osnovne šole. UO BG2000 P.S.: OTVORITEV BO, KO BO PROSTOR AKUSTIČNO UREJEN IN PRIMEREN ZA VAJE. 41 mladarije USTVARJALNE PRVOMAJSKE POČITNICE Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana je za osnovnošolske otroke (1.–5. razred) pripravilo ustvarjalne počitniške aktivnosti. V prostorih občine so v sredo, četrtek in petek potekale ustvarjalne delavnice, ki so bile razdeljene na tri sklope. Otroci so izdelovali različne lutke, nekaj družabnih iger in čisto pravega vesoljčka ter leteči krožnik. Čeprav je bil obisk nekoliko skromen, so se vseeno imeli lepo. V mesecu maju in juniju bodo ustvarjalne delavnice potekale po naslednjem urniku: • vsako 1. in 2. soboto v mesecu od 10h do 12h v pritličju Občine Hrpelje - Kozina • Ustvarjalne delavnice vodita Nuša in Vanja Šturm. Vanja Šturm NA POTEPU OD SINJEGA VRHA DO PREDMEJE V letošnjem letu nam mladim planincem vreme rado nagaja. Predvideni izlet za mesec marec je odneselo slabo vreme in skoraj bi se zgodba ponovila v aprilu, a se nismo kar tako predali. Izlet smo zaradi dežja prestavili s tretje na četrto nedeljo v mesecu. Burja in sonce sta nam že v zgodnjih jutranjih urah dala vedeti, da se bomo imeli lepo. Z avtobusom smo se ponovno odpeljali proti Vipavski dolini, skozi Ajdovščino proti Colu in do izhodišča naše hoje pod Sinjim vrhom. Kot nam je bilo že na avtobusu obljubljeno, je naša pot potekala malo gor in malo dol. Lepo vreme je poskrbelo tudi za lep razgled, tako smo lahko opazovali Ajdovščino, družbo nam je v daljavi delal tudi Nanos, prav pred našim nosom se je ponosno dvigal Čaven, nekje v daljavi pa nas je pozdravljal Mali Golak. Ogledali smo si tudi Otliško okno in občudovali rumene avriklje in modre svišče. Dan je v prijetni družbi hitro minil. Po Gori, kot ji pravijo domačini, nas je tokrat vodila Irena Cunja. Planinski pozdrav do 3. nedelje v maju, ko se odpravljamo na Dobrčo. Vanja Šturm – Lavrencija Kras v očeh otrok in mladostnikov! V soboto, prav na dan čiščenja Slovenije, je potekala pred Postojnsko jamo prireditev »Kras v očeh otrok in mladostnikov«. Učenci Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Divače, skupaj s starši in učitelji, smo se je udeležili že drugič. Na naši šoli smo celo šolsko leto spoznavali, nabirali in sušili čaje iz naše okolice. Skupaj z učenci smo oblikovali lične vrečke, jih potiskali in napolnili s posušenimi cvetovi. Vrečke smo opremili z napisom in receptom za pripravo čaja. Na dan projekta smo pred jamo imeli svojo stojnico in mimoidočim predstavili naše celoletno delo ter jim darovali vrečke s čaji. Zanimanje je bilo veliko, saj so nam izdelki pošli še pred koncem prireditve. Med prireditvijo smo si ogledali tudi stojnice drugih šol. Privoščili pa smo si tudi ogled Postojnske jame, Vivarija in Predjamskega gradu, ki je bila na ta dan prav po ugodno nizki ceni. CUEV Strunjan, Enota Divača 42 mladarije www.mdpm.si POČITNICE trkajo na vrata! Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Sežana smo pripravili pester izbor prostočasnih aktivnosti in počitniških programov za otroke in mladino Krasa in Brkinov. Z željo, da bi lahko pravočasno izdelali načrt aktivnosti in uskladili vse družinske dopustniške termine v času poletnih počitnic, vam sporočamo datume letošnjih letovanj: LETOVANJE V KRANJSKI GORI ZA PREDŠOLSKE OTROKE, ki letos vstopajo v osnovno šolo, bo v treh izmenah; od 18. do 22. junija 2010; od 22. do 26. junija 2010, od 26. do 30. junija 2010. V kateri izmeni bodo letovali vaši otroci, boste izvedeli na roditeljskem sestanku. Obiskali bomo Kekčevo deželo in njene žive junake, dolino Tamar, izvir Zelenci, se vozili s kočijo in se sprehodili ob strugi reke Pišnice do jezera Jasna. Kot pravi planinci bomo osvojili nekaj zahtevnih vrhov in poskrbeli za nepozabne družabne urice v družbi vrstnikov in vzgojiteljic. POČITNIŠKO VARSTVO: - od 28. junija do 31. avgusta 2010 za skupino najmanj 5 otrok. V času poletnih počitnic bomo v sodelovanju z osnovnimi šolami organizirali počitniško varstvo za otroke razredne stopnje. V primeru, da starši v času počitnic ne morete zagotoviti primernega varstva za svoje otroke, vas vabimo, da nas o tem čim prej obvestite, da bomo lahko pravočasno zagotovili zadostno število sodelavcev za izvajanje programa varstva in drugih počitniških aktivnosti za otroke. V sodelovanju z občinami Krasa in Brkinov ter lokalnimi donatorji si bomo prizadevali nuditi program varstva pod ugodnimi finančnimi pogoji. OTROŠKI CENTER PACUG PRI STRUNJANU ZA OTROKE OD 1. DO 5. RAZREDA - od 21. do 31. julija 2010 Med Fieso in Strunjanom se nahaja slikovit zaliv, v katerem je v borovem gaju edini otroški center za 170 otrok. Poleg udobnih namestitev nudi tudi veliko možnosti za šport in igro, predvsem pa je zaradi prodnate plaže zelo primeren za šolo plavanja tudi za najmlajše plavalce. Pester program športnih in družabnih aktivnosti bomo popestrili z izletom z ladjo in obiskom Izole, Strunjana in Pirana. Otroci razredne stopnje imajo možnost udeležbe tudi v krajši izmeni od 22. do 28. avgusta 2010, vendar v tem primeru ne morejo uveljavljati zdravstvenega regresa. MATERADA PRI POREČU ZA MLADOSTNIKE OD 6. RAZREDA DALJE - od 6. do 16. avgusta 2010 Mladinski center je v neposredni bližini Poreča in nudi številne priložnosti za rekreacijo, ustvarjanje, zabavo in druženje z vrstniki iz ostalih krajev Slovenije, saj sprejme 330 oseb. Druženje z vrstniki in skupno izvajanje razvedrilnih vsebin je nepozabno in ima svoj čar. Letovišče razpolaga z lastnimi urejenimi igralnimi površinami in športnimi igrišči za nogomet, odbojko, košarko, namizni tenis … Peščena plaža je primerna tako za otroke kot za izkušene plavalce. Na vseh letovanjih bodo otroke spremljali pedagogi, prostovoljci društva in medicinsko osebje. STARŠE OBVEŠČAMO, DA LAHKO UVELJAVLJAJO ZDRAVSTVENI REGRES ZA LETOVANJE OTROK, KI GA V TE NAMENE NUDI ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTE ZDRAVSTVENE TEŽAVE. REGRES LAHKO UVELJAVLJAJO OTROCI DO 15. LETA STAROSTI (na prijavnicah označite rubriko: želim uveljavljati zdravstveni regres). V PRIMERU DRUGIH RAZLOGOV ALI POTREB PO UVELJAVLJANJU FINANČNIH OLAJŠAV STARŠE PROSIMO, DA SE OSEBNO ZGLASITE NA DRUŠTVU, KJER VAM BOMO SVETOVALI IN POMAGALI PRI ISKANJU MOŽNOSTI ZA SUBVENCIONIRANE OBLIKE LETOVANJA. PRIJAVNICE IN INFORMACIJE O VSEH PROGRAMIH DOBITE NA SEDEŽU MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA VSAK DELAVNIK OD 8:00 DO 16:00 URE, TEL. 05 / 734 14 86 (www. mdpm.si). Ana Pangos sekretarka Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana Cvekarije Dan šole Končno smo ga dočakali – namreč dan šole. Letos je združeval kar tri projekte, in sicer Šport špas, druženje treh generacij in celoletni projekt Zdravje – Na zdravje!, katerega izdelki bodo predstavljeni v nastajajočem šolskem glasilu Brin in EKO-projekt. Zjutraj smo bili vsi mrkih obrazov, saj je bilo nebo temno in mračno. Ob 8.15 smo se na igrišču zbrali otroci, starši in stari starši. Na igrišču je bilo vzdušje še kar veselo. Ravnateljica nas je pozdravila in je imela kratek govor. Učitelj Peter nam je dal še zadnje napotke, kako bo potekal dan. Prvi trije razredi in pa njihovi starši ter stari starši, so se odpravili na kratek pohod okoli Hrpelj. Druga triada učencev je hodila do Rodika. Mi, najstarejši, smo hodili do Mihel. Tekači so najprej ogreli mišice, nato so tekli do Tubelj. Tam so imeli malico. Skupina kolesarjev se je odpeljala do Brezovice in nazaj. Ob 11.00 so nam naše pridne šolske kuharice razdelile joto, ki so jo seveda same skuhale. Dobili pa smo tudi pijačo. Po dobrem obedu smo si lahko ogledali stojnice, na katerih smo lahko tudi kaj poizkusili. Dve sta bili z mlečnimi izdelki, kjer so ponujali razne sveže sire, skuto, mleko in še marsikaj. Ena stojnica je vabila z raznimi vrstami medu. Predstavljali pa so tudi izdelke iz medu in satja, kot so čokoladni med, sveče … Seveda ni manjkala stojnica, ki je predstavljala domače brkinske jabolčne izdelke. Na zadnji pa so bila zelišča in zdrava peciva. Ob 11.30 nas je razveselil prihod Čukov. Naši najmlajši so ob njihovi glasbi plesali in predvsem uživali. Tudi starši so se opogumili in se zavrteli na plesišču. Najstarejši pa nismo bili tako pogumni in smo raje sedeli na tribunah ter opazovali dogajanje. No, nekatere pa so pri koncu le zasrbele pete in so se prepustili animatorki, ki jih je prepričala, da so zaplesali. Šola je vsem učencem podelila simbolične medalje za sodelovanje. Mimogrede naj omenimo, da je bilo vseh obiskovalcev na dnevu šole kar 550. 43 mladarije Medtem ko se je večina obiskovalcev zabavala, se je skupina novinark iz 8. b podala na intervjuvanje. Intervjuvance so s pomočjo diktafona spraševale, kakšna sta se jim zdela organizacija in sam potek dneva, kaj jim je bilo najbolj všeč, če jim je bila všeč ponudba hrane in ali imajo kakšen predlog za naslednje leto … Vprašanci so bili nekateri učitelji, učenci, starši, stari starši in drugi udeleženci. Tu je predstavljenih nekaj odgovorov in komentarjev: če bi ta dan organizirali med tednom, da bi odpadel pouk seveda.« »Ma, lepo je, enkratno, jaz sem se prireditve udeležila sicer šele pred pol ure. Prišla sem poslušat Čuke in zelo so mi všeč. Za osnovnošolsko mladino se mi zdijo tudi najprimernejši. Kar še več naj bo takih prireditev.« »Po mojem je ta dan uspel, še Čuki naj podaljšajo koncert vsaj za pol ure, pa bo še bolje.« »Tudi ločevanje odpadkov kar dobro uspeva. Ljudje se kar držijo reda in mečejo smeti v ustrezne zabojnike.« »Ni slabo, malo nas je stuširalo in Čuki so moj najboljši bend. Smeh.« Na vprašanje, če imajo še kakšen predlog za program dneva šole v naslednjem letu, pa so odgovarjali: »Ja, dodajte še balinanje, namesto Čukov pa naj igra kak lokalni bend. Sicer pa je zelo lepo.« Kako ste se imeli/se imate danes? Kaj vam je bilo najbolj všeč? »Lepo nam je, saj se družimo, jemo in telovadimo. Malo nam je nagajalo vreme, vendar nam je vseeno uspelo priti do cilja.« »Najbolj mi je bil všeč tatrski sir. Fajn so pa bili seveda tudi Čuki, jota, pohod in vse nasploh. Na poti smo videli staro železnico, kar mi je bilo še posebej zanimivo.« »Jaz sem tekla in bilo je super, samo proga je bila prekratka.« »Vse skupaj je bilo prav lepo, pa še vreme nas je ubogalo, mogoče bi lahko bila jota bolj gosta. Smeh.« »Jota je bila zelo dobra, pridne kuharice! Čuki pa niso toliko primerni za nas ta velike – osmarje in devetarje. Zdi se mi, da bi bilo bolje, 44 »No, mogoče bi lahko dodali med aktivnosti še kakšen šport z žogo.« »Namesto Čukov bi morali povabiti Big foot mamo.« »Ja, meni bi bilo zelo lepo, če bi bilo dodano še rolanje.« »Nimam besed. Lepo je in upam, da bo naslednje leto tudi tako.« »Pogrešam malo več starejših oseb. Otroci bi morali pripeljati malo več odraslih, več staršev, starih staršev, bratov, sester. Tako, da bi bilo to res pravo druženje treh generacij. Sicer se bomo prihodnje leto še bolj potrudili, da bi vključili še kakšno zanimivo dejavnost, da bo še več ljudi. Seveda pa je to odvisno vse od mentorjev, ki nam bodo na razpolago, in kot vedno, od finančnih sredstev.« Naša ravnateljica pa nam je povedala naslednje besede: »Imam se lepo. Veselim se, da danes vidim toliko otrok s starši in s starimi starši. Kot veste, je ta dan športni dan, in zato smo se odločili, da se bomo rekreirali in s tem poskrbeli za naše zdravje. Učenci so celo leto pridno delali, in kaže, da je naša marljivost obrodila nekaj sadov. Tudi sama sem se udeležila pohoda v Nasirec in moram priznati, da sem še vedno v kondiciji. Sicer nas je vreme malce užalilo z dežjem, a smo mu odpustili, saj sedaj že sije sonce. Tu na igrišču pa se odvija prava žurka. Mastimo se z joto in plešemo ob poskočnih mladarije ritmih skupine Čuki. Upam, da bo takih dni in lepih trenutkov še veliko.« Tako. Zaključimo lahko, da je bil ta dan zabaven in tudi poučen, saj so nas naučili, da je biti zdrav nekaj zlata vrednega. Komaj čakamo drugo leto, da se bomo spet skupaj družili in kaj novega naučili. Veronika in Martina Poles, 7. b intervjuvarke: Sara Valenčič, Zala Dodič, Katja Stojnič in Marjeta Spasovič, 8. b intervjuvanci: starši, stari starši, učitelji, učenci, kuharice DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU V petek, 16. aprila, se je v kranjskem bazenu odvijalo državno prvenstvo v plavanju. Na tekmovanju so nastopili tudi športniki invalidi, ki so se pomerili v različnih kategorijah na 50 m prosto. Našo šolo je zastopal Elvis Mihalič iz 7. a razreda in se uvrstil na odlično 2. mesto. Čestitamo! učitelj Peter Kastelic TEHNIČNI DAN NA SREDNJI LESARSKI IN GOZDARSKI ŠOLI V POSTOJNI s spoznavanjem poklicev gozdar in gozdarski tehnik ter praktičnim prikazom vaj dijakov gozdarjev, ki se bodo udeležili tekmovanja v Avstriji. Tako so naši učenci spoznali sklop poklicev in dejavnosti, pri katerih sta les in gozd primarna vrednota. učiteljica Anita Penko IZLET V RIŽARNO V sredo zjutraj smo se učenci obeh devetih razredov zbrali pred šolo in se odpravili v Trst. Tam smo obiskali Rižarno. To je bilo nacistično taborišče v času druge svetovne vojne. Vodič nam je opisal takratne grozljive razmere in nam na kratko predstavil zgodovino te stavbe, ki je bila pred tem luščilnica riža. Razkazal nam je zelo majhne celice, v katere so stisnili tudi več kot 10 ljudi hkrati. Nato smo si ogledali tamkajšnje prostore in muzej, kjer imajo nekaj stvari iz vojne. Po ogledu Rižarne smo odšli na uredništvo slovenskega časopisa – Primorski dnevnik. Urednik dnevnika nam je razdelil nekaj kopij časopisa in nam opisal postopek izdelave časopisa. Pokazal je tudi stroj za tiskanje časopisa. V Trstu smo obiskali še Dijaški dom Srečka Kosovela. Z ravnateljem Gorazdom Pučnikom smo se pogovarjali o razmerah slovenskih manjšin. Po pogovoru smo si ogledali nekatere oddelke dijaškega doma. V popoldanskih urah smo se z avtobusom odpravili domov. Peter Poles, 9. a 22. aprila so se učenci 6. razreda naše osnovne šole odpravili v Postojno. Dejavnosti v okviru tehničnega dneva so potekale na Srednji lesarski in gozdarski šoli v Postojni, in sicer v treh delih. V prvem delu so učenci spoznali poklice, ki se ukvarjajo s predelovanjem lesa. Taki poklici so: mizar, kolar, žagar … Ogledali so si tudi Moč besede sede. Le svetle besede se prelivajo v mavrico, v vseh barvah in odtenkih, dišijo po pomladi in mladostni igrivosti, so močne in zdrave, polne navdiha in sončnih poletov. Žarijo toplo in prijazno, spoštljivo in dragoceno, so okrogle in izbrane. Naj zvenijo in cvetijo. Podarjajmo si prav takšne. značilnosti lesa posameznih drevesnih vrst in se pogovorili o delih prečnega prereza debla. Sledilo je praktično delo, pri katerem so učenci v tehnični učilnici izdelovali lesene šatulje z logotipom Srednje lesne in gozdarske šole Postojna. Tehnični dan smo zaključili Naj usta najdejo nasmeh, kraljuje sonce naj v očeh, saj jutra vstajajo v barvah in dan potaplja se v zarjah. Naše besede živijo med svetlobo in temo. Ujete v trenutek časa čakajo … Da rastejo z mavrico. Mentorica mladim poetom Vlasta Race Boljunčič 45 mladarije April 2010 Zima Ljubezen, kaj je to? Jesen in zima Ljubezen pisanja Zima je letos pokazala zobe, saj zunaj močno mrzlo je. Ljubezen je bolezen, mi pravijo vsi. Seveda, če jih pa srce boli. Meni pa se zdi, da si ljubezen ti. Jesen lepoto riše, trenutke čas nam briše. Lepo je, ko čustva barvajo papir, ko zibamo v sebi mir, pišemo, kar si želimo in se s tem najbolj zadovoljimo. Lepo je, če ostane skrito, v bel papir zavito, razumemo mladost in svet in rastemo za nov polet. Ponosna sem, če mi to uspe, da vse kar čutim, na listu je, zloženo v preprosto rimanje. Ta dar je čudovita stvar, ko si zamisliš prav vse, ko te ni strah, da kdo za to izve. Naj ostane skrito, v srce zavito. Mateja Zadnik, 7. b Naše se mucke dóma držijo, ob topli peči najraje čepijo. Videl sem ptičke od mraza umirati, ker jih v hišo na toplo ne smemo zapirati. Na hišice s hrano ne pozabimo, zanje pozimi vedno skrbimo. Peter Lorger, 6. razred Ljubezen je nora, včasih prava nočna mora. Kdaj pa srce še zaboli, ko z drugo on nekje tiči. V zrcalo se poglejmo vsi, brez ljubezni sveta ni. Večno se imejmo radi, modri in zeleno mladi. Zima bliža se, lepo pri srcu meni je. Počitnic se že veselim, ker se od šole poslovim. Doma mi je tako lepo, brezskrbno lahko imam glavo. Klara Bilješković, 6. razred Pomladna ljubezen Pomlad Sonce z žarki zažari, vsepovsod cveti, pomlad diši, vse se vrti, zori. Veronika Poles, 7. a Dež po njej se razprši, sonce v njem se nam smeji. Sonce sveti prelepo, nam pri srcu je toplo. Pomlad vesela in dišeča z vremenom čudnim rada preseneča. Če bi sonce izginilo, dan objel bi vso temo. Spomladi rožice cvetijo, nova življenja se rodijo. Sončni žarki nas budijo, jezo nam takoj shladijo. Naša mavrična je želja, naj veliko bo veselja. Naj poletje bo, jesen, zima ali pa pomlad, vsak ob njem se čuti mlad. V šoli iz zadnje mu klopi, pogledam v oči, v njih se zaiskri, zvonček pomladni iz zemlje se budi. Suzana Milinkovič, 6. razred Jonas Aoun, 6. razred Martina Poles, 7. b Sonce Travniki cvetoči iz zemlje že žarijo, ptički pa pojoči na vse strani letijo. On na klopci sam sedi, obsijan obraz od sončne ima luči. Iz daljave ga opazujem in najino ljubezen kujem. NAJINA LETOŠNJA PEDAGOŠKA PRAKSA Čas hitro beži in prišel je 29. marec, ko sva Lea in Valentina pričeli najino letošnjo pedagoško prakso na OŠ Hrpelje. Ta dan sta naju lepo sprejeli najini mentorici Martina Kandare in Mojca Čermelj. Pravo dobrodošlico pa sva dobili šele takrat, ko sva prvič stopili v najina razreda, kjer sva preživeli čudovite štiri tedne. Učenci 1. b in 3. b razreda so naju s svojimi nasmehi in vragolijami spremljali skozi vse štiri tedne, ki smo jih preživeli skupaj. Hitro je minil ta čas in zadnji dan pred prvomajskimi počitnicami sva se tudi medve mo- 3. b razred skupaj z Valentino in Mojco rali od njih posloviti. Pri srcu nama je bilo prav težko, a spomini na najine sončke bodo v naju ostali za vedno. Ob tej priliki pa bi se radi zahvalili vsem delavcem na šoli, ravnateljici Janji Babič ter še posebej najinima mentoricama, ki sta nama ves čas poučevanja stali ob strani, nama svetovali in naju vzeli za svoji. Hvala še enkrat in nasvidenje še kdaj! 1. b razred skupaj z Leo 46 Lea Grk in Valentina Bolčič mladarije PROJEKTNI TEDEN: Jaz in zdravje Smo prvošolčki, vendar že znamo tudi sami malo poskrbeti za svoje zdravje. Vas zanima, kako? Poglejte na naše plakate, ki visijo na stenah pred učilnicama in v njih. Prijetno nam je bilo druženje z medicinsko sestro Barbaro v torek, 26. januarja, ko smo se učenci 1. a in 1. b združili in pogovarjali o skrbi za naše zdravje. V delavnicah smo dopolnili znanje ob izdelavi zanimivih plakatov. Še vedno pa nam je ostalo veliko energije, ki smo jo porabili z gibanjem na svežem zraku. V sredo, 27. januarja, smo se izkazali kot spretni pomočniki naše kuharice Nevenke Boštjančič in kuharja Dejana Križmana. Po njunih napotkih smo se na delo najprej pripravili, nato pa zavihali rokave in: očistili solato in drugo zelenjavo, narezali peteršilj, ožemali rdeče pomaranče, panirali piščančje meso, pripravili biskvitno testo, stepali smetano, mešali riž in škampe. Na vrsto so kmalu prišle še naše brbončice, ob pomoči katerih smo pripravljene dobrote tudi pojedli. Je tudi vam zadišalo iz šolske kuhinje? S polnimi trebuščki smo pomili posodo in pospravili kuhinjo ter se za prijetno druženje kuharjema zahvalili. Četrtek je bil namenjen likovnemu in glasbenemu ustvarjanju, pa tudi na gibanje na svežem zraku nismo pozabili. ˝Zdrav˝ teden smo zaključili s predavanjem zobne asistentke Bože o skrbi za čiste zobe, ki nas tudi redno mesečno obiskuje. Pod njenim budnim očesom smo si tudi pravilno umili zobe in obljubili, da bomo še naprej to pridno počeli tudi vsak dan po malici. S pozdravi, zdravje – na zdravje! Učenci 1. a in 1. b razreda z učiteljicama 4. REGIJSKO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLSKIH EKIP PRVE POMOČI V OSNOVNI ŠOLI DRAGOMIRJA BENČIČA - BRKINA Hitro in pravilno ukrepanje v nesreči rešuje življenja. Danes so že naši najmlajši izpostavljeni vsem mogočim nevarnostim. Že padec pri igri na igrišču, vožnji s kolesom ali rolko lahko resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Zato sta znanje prve pomoči in pripravljenost pomagati izrednega pomena. Po letih zatišja je Rdeči križ v okviru Evropske kampanje o varnosti v cestnem prometu ponovno obudil usposabljanja iz prve pomoči in tekmovanja ekip prve pomoči osnovnih šol. Letošnje regijsko tekmovanje je potekalo na naši šoli. Prisotne sta pozdravili: direktorica občinske uprave Saša Likavec in ravnateljica šole Janja Babič. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip iz osnovnih šol: Hrpelje, Tolmin, Most na Soči, Izola, Idrija in šola Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Ekipe so poleg teoretičnega znanja prve pomoči preverile tudi znanja iz cestno-prometnih predpisov in poznavanje Gibanja Rdečega križa. Nato pa so se pomerile še v praktičnih znanjih nudenja prve pomoči na treh prizoriščih nesreč. Seznanili so se tudi z oživljanjem s pomočjo avtomatičnega defribilatorja. Tekmovalci so morali pravilno pristopiti k ponesrečenim in jih ustrezno oskrbeti. V močni konkurenci je ekipa OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina zasedla 3. mesto. Bravo! Ekipo so setavljali: Kim Dekleva, Lara Maglica, Nina Šiškovič, Amela Sali, Nika Renko, Filip Fabjančič in Martin Mihalič. Pri organizaciji tekmovanja so pomagali tudi učenci prostovoljci in delavci šole. Posebna pohvala gre tudi sekretarki OZRK Sežana Dori Sedmak za vso njeno prizadevnost. Vsem se iskreno zahvaljujem za pomoč. Hvala tudi Zavarovalnici Triglav, ki je z darili še dodatno razveselila naše otroke. Članom ekipe čestitam za prikazano znanje in odlično uvrstitev! Iris Birsa, mentorica ekipe PP 47 mladarije ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA NA REGIJSKEM TEKMOVANJU V KOPRU Z NAJBOLJŠO RAZISKOVALNO NALOGO MED SREDNJEŠOLCI Dijaki Šolskega centra Srečko Kosovel Sežana so se 20. aprila na regijskem tekmovanju mladinskega raziskovanja, ki ga je v Kopru organizirala Fakulteta za management, odlično odrezali. Na tekmovanje smo prijavili 6 raziskovalnih nalog. Po odlično izpeljani predstavitvi in zagovorom nalog so se kar tri raziskovalne naloge uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 21. maja v Murski Soboti. Naloga z naslovom »Oživitev običajev Krasa in Brkinov« pa je prejela posebno nagrado za odlično nalogo, saj je bila izbrana kot najboljša med vsemi srednješolskimi raziskovalnimi nalogami. 1.˝OŽIVITEV OBIČAJEV KRASA IN BRKINOV Avtorici: Larisa Mahnič in Leonida Brezovec Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga Oživitev običajev Krasa in Brkinov je s področja turizma. V nalogi je bil izpostavljen problem pozabljanja na običaje. Avtorici naloge se zavedata, da je ohranjanje kulturne dediščine za nas in naslednje rodove izjemnega pomena, zato sta se odločili raziskati stanje na področju poznavanja običajev in njihovo rabo v vsakdanjem življenju. V nalogi je bil izpostavljen osnovni problem in hkrati hipoteza, da so običaji Krasa in Brkinov med ljudmi, sploh pa med mladimi, premalo poznani in cenjeni, zato počasi, a vztrajno tonejo v pozabo. Naloga se je uvrstila na državno tekmovanje in hkrati prijala priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo med srednješolskimi nalogami. 2. BRKINSKA SADNA CESTA Avtorji: Mitja Mršnik, Aljaž Zadnik in 48 Miha Zadnik Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga z naslovom Brkinska sadna cesta proučuje, ali je projekt Brkinska sadna cesta pripomogel k večji prepoznavnosti Brkinov in s tem tudi prepoznavnosti turističnih kmetij, katerih lastniki so se v ta projekt vključili ravno zaradi promocije njihovih kmetij. Tudi to nalogo je komisija ocenila kot zelo dobro ter ji podelila vstopnico na državno tekmovanje. 3. BREZPOSELNOST Avtorji: Samanta Mikuletič, Tina Klanac in Denis Bučković Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga raziskuje brezposelnost v Občini Sežana. Tema je zaradi recesije zelo aktualna. Osnovni problem, ki je v nalogi izpostavljen in je tudi osnova hipoteze, je, da se je brezposelnost v sežanski občini v letu 2009 močno povečala. Poleg osnovnega problema so dijaki v nalogi želeli ugotoviti strukturo brezposelnih glede na izobrazbo, starost, čas iskanja na zaposlitev ter mnenja zaposlenih in brezposelnih na temo brezposelnosti. Komisija je tudi to nalogo ocenila z visokim številom točk in tako dijakom omogočila predstavitev na državnem tekmovanju. 4. MLADI, ŽELJNI DELA Avtorice: Daša Cerkvenik, Žana Dakić in Lea Lah Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga z naslovom »Mladi, željni dela« obravnava problematiko študentskega dela dijakov in študentov prek študentskega servisa. Glede na to, da je naše kraje zajela recesija, so si avtorice zastavile dve osnovni hipotezi, in sicer so želele raziskati, ali se je povpraševanje po študentskem delu povečalo in ali se je ponudba del v času recesije zmanjšala. Poleg postavitve dveh osnovnih hipotez so z nalogo želele raziskati, koliko mladih dela, kako poteka delo, katera dela najpogosteje opravljajo, za katere namene porabijo honorar in ali so z delom in ponudbo študentskega servisa zadovoljni. 5. NAŠI KRAJI PRED IN V RECESIJI Avtorice: Ariana Dodič, Sabina Jupić in Doris Barbiš Mentorica: Patricija Kastelic Volf Raziskovalna naloga Naši kraji pred in v recesiji ugotavlja, ali se je življenje v času recesije kaj spremenilo. Recesija je v zadnjem času zelo aktualna beseda. Prav zaradi tega so si avtorice naloge izbrale to področje. Želele so ugotoviti, kakšen vpliv ima recesija na nas, podjetja in banke v naših krajih. 6. PRODUKCIJSKA HIŠA TRN Avtorji: Tina Franca, Ruby Rechberger Lakota in Nika Juren Mentorici: Maja Prešeren in Mojca Železnik Buda Namen projektne naloge Produkcijska hiša TRN je zbiranje mladih talentov na trenutno najbolj popularnih področjih: ples, glasba, igranje, risanje in manekenstvo. Idejo so razvili na podlagi predpostavke, da mladi ne znajo na kreativen način preživljati prostega časa. Z raziskavo so ugotovili, da je temu tako, zato so si kot rešitev zamislili Produkcijsko hišo TRN. Patricija Kastelic Volf mladarije EKO RIBICE Že celo šolsko leto se veliko pogovarjamo o skrbi za naravo in izdelujemo različne izdelke iz odpadnega materiala. Pričeli smo tudi z ločenim zbiranjem odpadkov tako, da smo si v igralnici izdelali koše za različne odpadke in sedaj pridno ločujemo. Predvsem pa smo se tej temi posvetili v času od 12. do 20. aprila. Izdelali smo papir, na katerega smo naslikali pomladno drevo, obiskal nas je zmajček Jurček, s katerim smo se zelo radi igrali, prebrali smo pravljico Sivi in zeleni otok in se odpravili na čistilno akcijo. Nekateri smo se udeležili tudi odmevne sobotne čistilne akcije in naše slike predstavili na plakatu. Na sliki si lahko ogledate, kako smo se s pomočjo zmajčka Jurčka učili ločevati odpadke. Martina Hrvatin Očistili smo okolico vrtca Tudi medvedki iz Materije smo se pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Dan pred tisto veliko soboto smo se skupaj s starši v popoldanskih urah zbrali pred vrtcem in si kar hitro razdelili naloge. Čistili smo igrišče pred vrtcem in njegovo okolico in v slabih dveh urah smo zbrali kar veliko odpadkov. Med našo igro na velikem igrišču v Materiji smo večkrat opazili, kako so odpadki namesto v koš za smeti romali na tla. Očitno je to opazil tudi naš zeleni prijatelj, zmajček Jurček, ki nam je dal nalogo očistiti okolico vrtca in na igrišče postaviti tablo, ki bo kot nekakšen opomin vsem tistim, ki odpadke odvržejo kjerkoli. Upamo, da košek za smeti, ki nastopa tudi v otroški pesmici, ne bo več osamljen. Tablo smo s skupnimi močmi izdelali in jo tudi postavili na pravo mesto. Po uspešni čistilni akciji je kot zaključek dneva sledila še podelitev priznanj za eko-bralno značko, ki jo je spremljala razstava izdelkov na temo eko-pravljice Kako je nastala mavrica. V aprilu smo predšolski medvedki dobili tudi priznanja za uspešno opravljenega Bralnega palčka, obeležili pa smo tudi 22. april, dan zemlje. Tudi letos smo se s kombijem odpeljali na odprti dan Policijske postaje na Kozini, od koder smo se vrnili polni navdušenja, novih izkušenj, dogodivščin, izvedeli pa smo tudi veliko novega. Zahvaljujemo se županu za podarjene knjige ob svetovnem dnevu knjige, ki bogatijo naš knjižni kotiček! Medvedki, Iris in Tanja Foto: arhiv vrtca 49 Priloga: NK Jadran OSNOVNI PODATKI OB PRAZNOVANJU 85. OBLETNICE PRIČETKA DELOVANJA NOGOMETNEGA KLUBA JADRAN HRPELJE - KOZINA 1. OSEBNA IZKAZNICA KLUBA Naziv in naslov NK JADRAN HRPELJE - KOZINA Hrpelje, Reška cesta 14 6240 Kozina Tel. in faks: Predsednik: Podpredsednik: Stadion: 05 / 680 20 05 Slavko Mihalič Viljem Vidmar NK Jadran v Krvavem Potoku – glavno in pomožno igrišče 2. IZ KLUBSKE ZGODOVINE Nogometni klub Jadran Hrpelje - Kozina je bil ustanovljen 2. 8. 1925 pod imenom Športni klub Jadran in je deloval do poznih petdesetih let. Nogomet pa se je pričel igrati že leta 1922. Do leta 1932 je tekmoval med ekipami iz okolice Trsta (Rocolla, Sv. Ivan, Adrija, Tomazej, Primorje iz Opčin, Zarja iz Bazovice, Ponciano iz Trsta). Nastopal je v II. ligi (območni), kjer je dosegel najvišjo uvrstitev 2. mesto. Svojo himno je klub imel že od leta 1925 in je v uporabi še danes. Po II. svetovni vojni se je klub preimenoval v Nogometni klub Jadran. Nato je dejavnost nogometa po letu 1950 zamrla, ker je zemljišče pričelo uporabljati podjetje Lesograd. Nogometni navdušenci in zanesenjaki so klub ponovno oživeli v začetku sedemdesetih let. Leta 1976 je bilo zgrajeno nogometno igrišče v Krvavem Potoku. Klub je leta 1977 pričel tekmovati v Primorski ligi. Leta 1991 je bilo za klub prelomno leto, ko je postal prvak Primorske lige in napredoval v III. SNL ligo. Naslednji prelomni trenutek je bila uvrstitev v II. SNL v sezoni 1996/97. Klub je v tem rangu tekmoval do tekmovalne sezone 2002/03, ko je bil s strani NZS administrativno izključen in uvrščen v najnižjo ligo. Od tekmovalne sezone 2003/04 tekmuje v EPNL. Leta 1997/98 so se opravila večja investicijska in vzdrževalna dela na nogometnem igrišču, ki so vključevala popolno prenovo stadio- Igralci iz obdobja pred in po II. svetovni vojni, slikani ob otvoritvi igrišča leta 1975. na, izgradnjo dodatnih prostorov, ureditev razsvetljave in izgradnjo pomožnega igrišča. V letu 2009 so se ponovno prenovili klubski prostori in zamenjala dotrajana ograja, pridobili pa smo še dodatne prostore: slačilnico, zunanji WC ter prostor za športne rekvizite in delovna orodja. 3. DOSEŽKI, PRIZNANJA, OBLETNICE IN VIDNI POSAMEZNIKI Uspehi kluba: - pričetek delovanja kluba že v času fašizma, - delovanje kluba pred in po II. svetovni vojni, - ponovna oživitev v letih 1975–1977 - prvak Primorske lige v 1991 in prestop v III. SNL, - sedemletno tekmovanje v II. SNL 1996–2003, - igranje v polfinalu Slovenskega pokala leta 2001. Klub je prejel številna priznanja, med drugim tudi: - zlato medaljo NK Olimpije ob 50. obletnici kluba in otvoritvi igrišča – 25. 5. 1977, - priznanje TKS Sežana z dne 29. 12. 1976 za izgradnjo športnih objektov, - priznanje MNZ Koper ob njeni 40. obletnici dne 25. 11. 1999 za dolgoletno in uspešno sodelovanje pri razvoju nogometa, - priznanje Občine Hrpelje - Kozina z dne 27. 10. 2000 ob 75. obletnici kluba za uspešno promocijo občine, - plaketo z vencem Nogometne zveze Slovenije ob 75. obletnici delovanja kluba z dne 26. 2. 2001, - priznanje Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina ob 80. obletnici kluba – junij 2005 in - priznanje MNZ Koper ob njeni 50. obletnici decembra 2009. Klub je svečano obeležil naslednje okrogle obletnice: - otvoritev novega igrišča in 50. letnica delovanja s tekmo med NK Olimpija in NK Rijeka dne 25. 5. 1977, - 75. obletnica v juniju 2000, - 80. obletnica skupaj s 4. memorialnim turnirjem Vojka Mahniča dne 18. 6. 2005. Igralci iz predvojnega obdobja 50 Priloga: NK Jadran Za barve našega kluba je v preteklih 85 letih igralo več kot 300 igralcev. Prve nogometne korake so v našem klubu pričeli kasneje uveljavljeni igralci I. NZS lige: Igor Zobec, Andrej Cerkvenik in Davor Škerjanc. V naših vrstah so igrali tudi naslednji prvoligaški igralci: Vlado Badžim kot igralec in trener, Goran Šukalo – državni reprezentant, Ermin Hasič, Željko Maksič, Marko Božič, Simon Gregorič, Andrej Želko, Marko Grižonič, Peter Železnik, Mirjan Mikolič, Davor Klarica … V klubu delujejo naslednje selekcije: - članska ekipa, - veteranska ekipa in - mlajše selekcije v okviru MNK Jadran Junior: U8, U10 ter U12 in U14 v sodelovanju s sosednjo NK Plama-pur ter - selekcija U15 v okviru ŠRD Vrhpolje. Igralci, ki so ponovno zaigrali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najvidnejši posamezniki iz klubske zgodovine - Franjo Benčič, prvi predsednik kluba leta 1925, - Dušan Šiškovič, prvi predsednik po II. svetovni vojni, - Karel Resinovič, aktiven nogometaš v predvojnem in povojnem obdobju, aktiven pri ponovnem oživljanju nogometa v novejšem obdobju ter pri izgradnji in obnovi nogometnega igrišča, - Stjepan Filipovič, aktiven pri izgradnji in obnovi nogometnega igrišča, - Dr. Ciril Kastelic, igralec in zaslužen za obnovo nogometnega igrišča ter pri organizaciji in delovanju kluba, - Vojko Mahnič, zaslužen za izgradnjo in obnovo nogometnega igrišča ter pri organizaciji in delovanju kluba, - Zdenko Resinovič, aktiven nogometaš, aktiven pri ponovnem oživljanju nogometa v novejšem obdobju ter pri izgradnji in obnovi nogometnega igrišča, - Vlado Badžim, igralec in trener z največjimi uspehi kluba. V počastitev enega najvidnejših članov kluba od leta 2002 naprej organiziramo memorialni turnir Vojka Mahniča. Otvoritev nogometnega igrišča v Krvavem Potoku Povzetek gradiva je iz arhiva družine Resinovič in klubskega arhiva. Igralci, ki so igrali v prvih letih II. SNL. 51 pretekli čas Stara fotografija Razkrili smo uganko obrazov tako iz prejšnje številke kot iz marčevske številke. Na pustni fotografiji (glasilo marec) je Vlado Zadnik iz Gradišice prepoznal Željka Babudra iz Rodika. Na fotografiji iz aprilske številke pa je Nataša Lukač prepoznala družino Dežjot iz Mislič in Jožeta ter Angelo Kljun. Simbolično nagrado – zemljevid Krasa in Brkinov – bomo pošiljateljema pravilnih odgovorov poslali po pošti. Pred vami je nova uganka. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta, oziroma ali se kdo celo prepozna? Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu ali v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]. Karlo Sosič Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih številkah letošnjega glasila. (4. del) Kozina pred 100 leti Sedaj so na vrsti hiše kmetov iz Kozine. Ena najstarejših hiš je po domače Medičeva. Po ustnem pripovedovanju se je priženil približno pred 250 leti nek Urh iz Gradišča pri Divači, od tedaj je prinesel priimek Rapotec, poprej so se pisali Sosič. Martin je imel ženo iz Brezovice. Posestvo je tedaj zelo dobro uspevalo za tiste čase, ker delovna sila je bila zelo poceni. Na dom se je poročil starejši sin Josip. Ženo je imel iz Vremskega Britofa. V zakonu so imeli osem otrok in sicer 4 sine in štiri hčere. Starejša hči Francka se je poročila z orožnikom Francom Dobrila iz Herpelj, kar so šli po prvi svetovni v Jugoslavijo ter živeli do okupacije Italije, tedaj so ga Italijani ubili in ona je pozneje umrla, ena hčerka je na Rakeku poročena z železničarjem. Drugi sin Franc ni hotel ostati na kmetiji, po končani vojni je šel k pošti v Ljubljano, od tam na Sušak, kjer so ga v drugi svetovni internirali. Po končani vojni je zopet nastopil službo v Reki in tudi tam 52 umrl. Zapustil je sina in ženo. Žena živi s pokojnino, sin je zaposlen pri Materiji. Tretji član Rudolf se je poročil doma, imel je samo eno hčer. Poročena je, ima dva otroka, mož je uslužbenec, tako da nekdaj velika kmetija propada, je prepuščena sama sebi. Rudolfa je konj tako nesrečno udaril, da je v osmih dneh umrl. Žena se je sama še nekaj let po smrti ukvarjala s kmetijo in tudi ona mlada umrla. Tretja hči Roza, po poklicu šivilja, se je že starejša poročila z Ivanom Sosič, on je bil čevljar, tako sta skromno se preživljala. Ker je hiša bolj na samem, so bili razni sestanki, Ivan je bil finančni referent do leta 1948. Bil je tudi član tedanje »Ekonomije« ter šival za člane iste, kar je pa kmalu zbolel in mlad umrl. Isto žena že čez dobro leto. Četrti član Jože se je kmalu po razpadu Avstrije preselil v Jugoslavijo ter se zaposlil pri pošti, se poročil, v zakonu je imel dvej hčeri, ena je kot usluž- pretekli čas benka v Kopru umrla, druga živi še danes, je zaposlena v Celju. Peti član Karel se je mlad ponesrečil z dinamitom pri železnici, bil je brez roke za časa prve svetovne. Študiral je na učiteljišču v Tolminu, ker je bil Slovenec, zadnje izpite ni končal in tudi nobene druge službe ni dobil. Šele po svobodi in tudi za časa okupacije je podučaval v šoli, potem je bil nastanjen v Slivju in nazadnje do upokojitve v Rodiku. Ni se poročil je še mlad umrl doma na Kozini. Šesti član je družine Danica je nekaj študirala v gospodinjski šoli v Trnovem, tudi ona ni udobila zaposlitve za časa Italije, pomagala je sestri z šivanjem. Do razpada Italije, imela je nezakonsko hčer, ker njenega zaročenca je zasulo v Nemčiji, se ni več poročila. Po svobodi je dobila zaposlitev na tedanjemu okraju, po odhodu okraja v Sežano se je zaposlila pri Intereuropi v Kopru. In tudi tukaj jej ni bila sreča mila, je kmalu umrla. Hči pa še vedno živi z možem v Kopru. Zaposlena je pri Intereuropi. Sedmi sin Slavko je še mlad ilegalno prebežal v Jugoslavijo. Še kot otrok je vedno risal eroplane ter si želel biti pilot. To je tudi dosegel v Jugoslaviji. Na žalost pa se je kmalu ponesrečil, padel z eroplanom in se ubil. Osmi član družine hči Kristina. Kristina je ostala doma do svoje poroke. Poročila se je z Benčič Radetom. V Trstu so imeli več let gostilno, ker sta bila zavedna, so ju italijanske oblasti konfinirali kot več naših ljudi. Šele po svobodi oziroma po razpadu Italije sta se vrnila na Kozino. Po svobodi je Rado na okraju finančni referent, dokler je bil okraj na Kozini, potem se je preselil v Trst, iz Trsta v Koper, kjer še danes živi v pokoju. Druga kmečka hiša, po domače pri Drdrinovih. Verjetno sta bila dva brata ter sta se razdelila. Eden je dobil polovico premoženja in drugi polovico so bila zoper dva brata, kar sta si zopet razdelila še na polovico, kar bom pozneje obravnaval drugo polovico. Gospodar pri Drdrinovih je bil Anton Sosič, poročen z Leno Segulin iz Hotične. V zakonu sta imela 8 otrok in sicer 6 hčera in dva sina. Ukvarjali so se s kmetijo, glavni vir dohodkov je bil led, katirega se je pozimi spravljalo ter poleti vozilo v Trst, ter tudi vagonsko po železnici za Polo. To je trajalo še nekaj let pod Italijo, kar so pa tovarne leda, in sanitarna inšpekcija prepovedali iz zdravstvenih razlogov. Starejši sin Anton je ostal doma na kmetiji. Poročil se je z Frančiško Šturm. V zakonu je imel 6 otrok, 4 hčere in dva sina. Bil je zelo skrben in priden gospodar. Imevali so po 8-10 glav živine ter mnogo se ukvarjali z ledom, ga vozili v Trst in Koper. Pozneje drva in hlodovino, to je bil glavni dohodek. Žena je umrla dosti prezgodaj, on je bil še vrsto let vdovec. Starejša hči Marija se je leta 1921 poročila znova. Druga hči Gizela se je poročila s Francom Počkaj in sicer obe en dan. Gizela je imela enega sina in že po treh letih sina je umrla. Tretji sin Franc je ostal doma z dvema sestrama, tako da se ni poročil. Vozil je s konji, potem ga je noga začela boleti. Prijel ga je mrtvenec, polovico života. Iz bolnice v Piranu so ga dali v dom onemoglih v Izolo, kjer je tudi umrl. Od tedaj posestvo je bilo prepuščeno samo sebi, brez gospodarja. Četrta hči Grozdana je ostala na domu, dokler se ni poročila. In sicer z Gašperjem Resinovič iz Hrpelj, kateri je ilegalno šel čez mejo v bivšo Jugoslavijo. Zaposlil se je pri pošti. Za časa borbe so bili internirani v Bosni. Po osvoboditvi so se preselili v Ljubljano. Hči je doštudirala za stavbenega inženirja, sin je še študent na univerzi. Peta hči Milena se ni poročila. Po svobodi je šla v službo, najprej na krajevni urad na Kozini, potem v Hrpelje. Po razpadu krajevnih uradov na okraj v Gorico in sicer do upokojitve. Nekaj let je uživala pokoj, na kar je zbolela ter umrla. Šesti sin Svetozar je študiral v srednji šoli v Postojni, zaradi slabega zdravja ni mogel naprej študirati. Doma je pomagal delati, vojak ni bil, ker je zgubil eno oko od bolezni in potem so ga napadli hrastovci. Za časa druge svetovne je pričel delati že 1942. Ob koncu vojne se je preselil v Novo Gorico. Postal načelnik mestnega prometa, katerega je on usposobil na tako visoko stopnjo, kot je danes. Sedaj uživa pokoj v Gorici. V zakonu so imeli tri otroke, dvej hčeri in enega sina. Starejša hči je predmetna na gimnaziji, mož poučuje matematiko. Druga hči je absolventinja fakultete, poročena z inženirjem. Tretji sin je učenec v Sisaku v šoli Gavriloviču. Ker je sosednja hiša Btova, bom najprej njo obravnaval, ker tudi največ znam o njej, ker je tudi najbolj zgodovinsko Kozinska. Moj pokojni ded Ivan Sosič se je poročil z ženo Marijo od Medičevih. V zakonu sta imela dva otroka Franco in Toneta. Ona je potem umrla, ter se drugič poročil z neko nečakinjo po Samsi. Ona je bila v pravi besedi Bavarka ter kot otrok so pribežali za časa bavarske revolucije v Avstrijo. Najprej so se nastanili na Razdrtem, potem pa v Trnovem pri Il. Bistrici. Od tukaj je ona prišla k sorodnikom Samsa na Kozino. Tedaj se je moj ded žnjo poročil. V zakonu sta imela sedem otrok in od prve žene 2, tako da jih je bilo skupaj 9. Prva hči je bila edina opora udovi, dokler niso kaj porastli ostali. Služila je v Trstu vrsto let. Potem se je poročila z Štefanom Sosič iz Hrpelj, on je bil marljiv mizar. V zakonu nista imela nič otrok. Sčasoma sta si adaptirala v tisti hiši gostilno v Hrpeljah, kar sta jo pozneje zapustila mojemu bratu Rudolfu. Ker se je tudi poročil in ni imel v zakonu nič otrok, zapustil ženi hišo, kjer je še danes gostilna. Drugi sin Anton je mlad umrl, imel veselje za sadje, še danes so njegove črešnje. Sedaj pa moram povedati šepoprej o svojem dedu, on je bil zelo dober kamnosek. Za tiste čase je prevzemal tudi prilična dela. Most, katiri še danes stoji v Brezovici, je on napravil in prav gotovo tudi s tistim mostom še precej zapravil. Od tedaj so se morali iz lastne hiše seliti na takozvani skedenj, kajti prva naša hiša je bila današnja Rapotčeva. Starejša hči Karlina je službovala v Trstu, dokler se ni poročila. Poročila se je z enim zidarskim mojstrom Albinom del Fabro, v zakonu je imela 21 otrok, kar so pa vsi mladoletni pomrli, le pet jih je ostalo živih. Malo časa so živeli v Trstu, preselili v Egipt. Stalno smo bili v stiki, še celo po svetovni vojski smo si dopisovali. En sin je bil stavbeni inženir, dvej so bile bančne uradnice. Ena hči poročena z arhitektom itd. Druga hči Marija, po naše je bila teta Mica. Isto ona je dolgo živela v Trstu, dokler se ni poročila. Imela je dva sina in eno nezakonsko hčer. Z možem in sinoma so živeli v Trstu, hči pa je šla po svojih. Proti koncu življenja so prav bedno preminuli. Tretji je bil sin moj pokojni oče. Že kot mlad dečko je bil odličen delavec ter z velikim trudom se je izkopal iz velike bede. Poročil se je z Antonijo Čebohin iz Kozine. Imela sta v zakonu 8 otrok in sicer 6 sinov in 2 hčeri. Prvi sin Franc je bil zelo priden delavec, že mlad se je zaposlil pri železnici, kjer je bil do vojaške dobe. Odslužil je vojaški rok v Poli. Po vojaškem roku se je zaposlil pri kaznilnici v Kopru. Na začetku svetovne vojne je bil takoj vpoklican v Pulo in tu na rusko fronto v Karpate, kjer je bil že leta 1914 ruski ujetnik. Odpeljali so ga v samarsko gubernijo, tam je bil izbruh epidemije legar, kjer mu je tudi podlegel in umrl. Drugi sin je bil Karlo in to sem lično jast, ali naj tudi o sebi kaj napišem, nerodno, dolžnost me veže, da moram. Tedaj začnimo! (se nadaljuje v naslednji številki) 53 za vsakega nekaj Wayne W. Dyer: Eykis prevod dela Gifts from Eykis, Uroš Trujkić, Izola, Meander, 2003 »To je moj način. Kakšen je tvoj? Pravi način ne obstaja.« Čudoviti novi svet neslutenih možnosti. Nove zaznave. Čustva, ki vplivajo na vedenje. Ste se kdaj vprašali, kakšen bi bil odziv inteligentnega NLP-jevca, ki bi obiskal naš modrorumeni planet, naš zapleteni sistem bivanja, razmišljanja? Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi nas zares pošiljali na poročna potovanja in žurke in letovanja na Luno? Ali na popotovanje od levega kota Uranovega prstana do desne meteoritne luknje nekje na Neptunu? Ste se kdaj vprašali, ali izven-Zemeljci drsajo z mehkimi copati po zvezdah, medtem ko hodijo nad našimi polnopraznimi glavami? In ali ste se kdaj vprašali, če si zvijejo čik iz tobaka ali puhajo z dimnimi signali, ki v prevodu pomenijo npr. lačen sem in pojedel te bom? Na primer. Eykis. Naj živi Eykis. Tako boste rekli tudi sami, ko boste knjigo prebrali. Zakaj? Ker gre za dekle iz Urana, ki obišče Zemljo, potem ko glavni junak pred tem obišče Uran. Pravzaprav je zgodba zelo spredalčkana na njiju in na njuna planeta. Predvsem pa na to, kako se živi tam in kako se živi tu in kako se tam nima svobodne volje, tu pa se jo ima, pa se je tisočkrat prevezuje z bodečo žico tja in počez in gor in dol, samo da ni preprosto, kot bi pravzaprav moralo biti. Ali vsaj. Ali se vam zgodi, da venomer iščete srečo, jo neutrudno vohate po kotih, med prašnimi listi knjig, na katerih si črne ose betonirajo temelje za nova gnezdeca? Nedvomno. Uranove formule glavnega junaka potisnejo na potovanje. Izvenzemeljsko. Na Uran, ki je videti Zemljin dvojnik. In hkrati ne. Ker na Uranu ob vremenski napovedi povejo tudi natančne podatke o tem, kdaj napada tesnoba. Na primer. Eykis je sicer napovedovalka pri večernih poročilih. Na Uranu, seveda. Kjer ne poznajo pojma za nevarno. Ali za hudo. Ne poznajo pojma kot lagati, priseči, vedno. Kjer je vse, kar poznajo, le gola sedanjost. Kjer si ne morejo predstavljati, kako lahko ljudje na Zemlji vemo, kaj bomo počeli v bodoče. Poznajo pa skrbivedce, krivobudnike, čustvovalnike, jezilnike in podobne naprave, s katerimi lahko prevrtijo dogodke nazaj, jih ponovijo brez napak, se od preteklosti in življenja nekaj naučijo. Kjer ne poznajo besede moral bi, ker ničemur ne koristi, ali pojmov ubiti, poškodovati. Kjer imajo namesto zaporov ali porodnišnic popravne domove in ženska središča. Kjer so s pomočjo znanosti in tehnologije uspeli obvladati instinkte po nasilni zaščiti ozemlja za ohranitev vrste in potrebo po boju kot dokazu moči za izbiranje vodilnih. Kjer vojaške akademije usposabljajo mlade športnike in ne vojakov in kjer podmornice izurjajo posadke za bodoče zaposlitve na oceanskih ribjih farmah in pri obdelovanju morskih pridelkov. Kjer topovi izstreljujejo najlepše ognjemete. Ko Eykis pride na obisk na Zemljo in si jo sama ogleda, je razburjena. Zeloooooooo razburjena. Veliko stvari ne razume. Veliko njej logičnih stvari se zdi na našem planetu nelogičnih. In zato hoče Zemljanom izročiti darilo. Krasno darilo. Skrivnosti vesolja. Ki so dostopne vsem na Zemlji. A vam jih zaupam? Itak da. Najprej se naučite obdelovati svoj vrt. Ja, pomlad je in skrajni čas, ampak sploh ni mišljen tisti in tak vrt, ampak tisti notranji vrtiček v vsakem od nas. Sprejeti druge za popolne, jih ne spreminjati, vlagati energijo v to, da postaneš najsrečnejši, najbolj izpolnjen, najbolj moralen. Uredite si življenje, preden lahko učinkovito pomagate pri spreminjanju sveta na bolje. Poglejte vase. Dopustite si, da ste, kar ste. Sreča, izpolnitev in življenjski smisel so notranji pojmi. Brez notranjega miru in vedrine nimate ničesar. Popolnost je v vas in je na razpolago vsakomur. Pogled vase osvobodi. Vaša resničnost je občudovanja vreden čudež. Pravi notranji občutek varnosti se bo obsojajočim vedno ognil. Pozitivna sprememba je mogoča le takrat, ko vse ljudi in stvari sprejmete natanko take, kot so. Posameznik mora doživeti lastno resničnost, da jo lahko razume. Tisti, ki samozavestno sledi svo- jim sanjam, se bo z uspehom srečal ob nepričakovanih urah. Tisti, ki se ne ženejo za ljubeznijo, je nikoli ne pogrešajo. Uspeh je treba spremeniti iz zunanjega v notranji proces in usmeriti energijo k izpolnjenemu življenju. Življenje samo je čudežno, zato čudežev ni potrebno iskati. Pritoževanje je zapravljanje čudežnega sebe in tisti, ki se pritožuje, redko pomisli, da je edina alternativa njegovim težavam to, da ne bi živel. V življenju lahko plavate ali se mu upirate. Za srečno otroštvo ni nikoli prepozno. Vse, kar mislite, da ste zamudili, lahko doživite zdaj. Odnosi ne potrebujejo dela, vse, kar terjajo, je zgolj medsebojno spoštovanje. Prenehajte z dokazovanjem, da imate prav, in izginile bodo reakcije. Spoštujte sami sebe in spoštovali vas bodo. Vprašajte se kdaj, zakaj sem si dovolil, da z mano tako ravnajo. Samemu sebi ne morete ubežati. Naj bo preprosto. Izkoristite svoje sedanje trenutke in jih živite, namesto da jih podoživljate. In ker ste popolni, kar ne pomeni, da ste brez napak, lahko svojo popolnost vidite v svoji spremenljivosti. Ni poti do sreče, sreča je pot, ali si to priznate, ali ne. Lahko ljubite kogarkoli ali karkoli. Ne zahteva vzajemnosti. Ljubite brez pričakovanj, gojite to ljubezen, ko si želite, brez zahtev in pogojev. Ne moreš dajati tistega, česar nimaš sam. Tako. To so njene skrivnosti. Ki to niso. To so moje skrivnosti. Ki to niso. In to so lahko v vsakem trenutku tvoje skrivnosti. Ki to niso. Wayne H. Dyer, o katerem sem že pisala, je avtor uspešnic Življenje kot igra, Verjemite in videli boste ter Resnično čarodejstvo. Iskanje odgovorov na neskončna vprašanja o življenju, medčloveških odnosih in ljubezni, družbi, svetu, morali, politiki, religiji, izobraževanju in še čem, so njegova stalnica. Vprašanje pa je: ali smo pripravljeni vse to in podobno ponotranjiti? Iskreno in srčno želim, da bi bilo tako. Čimprej ;-). Objem do naslednjič, Patricija Dodič V kinih po Sloveniji se pravkar vrti nova različica filma o Robin Hoodu, angleškemu junaku iz Sherwoodskega gozda iz 12. stoletja, ki je bil pravzaprav izobčenec in zlikavec, obenem pa še odličen lokostrelec in mečevalec. Najbolj znan je po tem, da je »jemal bogatim in dajal revnim«. Njegov duh vsa ta dolga stoletja ni zamrl, in tako je bila doslej legenda o Robin Hoodu pripovedovana, zabeležena, upodobljena in upesnjena že neštetokrat. Zamisel o jemanju bogatim in dajanju revnim je danes prav tako aktualna kot v preteklosti. Zadnja gospodarska kriza je razkrila pomanjkljivosti finančnega sistema in je vlade prisilila, da so izčrpale milijarde evrov davkoplačevalskega denarja in z njim pomagale bankam in drugim finančnim ustanovam, da ohranijo stabilnost gospodarstva. Prav sedanje finančne in gospodarske razmere so v Veliki Britaniji navdihnile tudi čisto posebno kampanjo, katere geslo je »Spremenimo krizo bank v priložnost za svet«. In tako se je rodila ena 54 za vsakega nekaj najboljših idej zadnjega časa: »robinhoodovski davek«. Ideja je last scenarista, režiserja in igralca Richarda Curtisa, ki predlaga uvedbo 0,05-odstotnega davka na vse mednarodne bančne transakcije. Tako zbran denar – kljub nizkemu odstotku tu nikakor ne gre za majhne zneske – bi uporabili za premagovanje revščine, odpravljanje brezposelnosti, pomoč najrevnejšim državam, financiranje najpomembnejših ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb in za zagotavljanje osnovnih javnih storitev vsem (zdravstvo, sociala, infrastruktura itd.). Morda se 0,05 odstotka sliši malo, pa dejansko ni, saj je po pričakovanjih mednarodnih bančnih transakcij na svetu toliko, da bi lahko s tem »mini« davkom zbrali več kot 220 milijard evrov (!) na leto. Ideja je briljantna, ker je zaradi »majhnosti« davka ne morejo zavrniti banke, ki so krive za krizo finančnega sistema, iz katerega se je razpasla recesija, in niti politiki, ker želijo ostati na oblasti in morajo »reševati težave« prebivalstva. Idejo v dveh kratkih videih promovirata igralca Bill Nighy in Ben Kingsley. V prvem videu se aroganten bankir med intervjuvanjem na temo robinhoodovskega davka vse bolj izmika, a mora nazadnje pritrditi spraševalcu, da smo z davkoplačevalskim denarjem pravkar reševali banke iz krize (le kje smo bili, ko so si delile dobičke?) in da 0,05-odstotni davek za banke predstavlja zanemarljiv znesek, saj si bankirji še vedno izplačujejo milijonske vsote nagrad. Bankir se sicer zagovarja, da je sistem pobiranja tega davka zelo zapleten in da zato ne more uspeti, vendar na koncu prizna, da je zamisel dobra. Drugi video prikazuje bankirja v parkirni hiši, ki je ravno namenjen k svojemu luksuznemu avtomobilu, ko ga obstopi tolpa mladih. Bankir se jih vidno prestraši in jim ponudi ključe avtomobila, aktovko, denarnico, uro, telefon in tudi ves drobiž v žepu, samo da mu ne bi nič storili. V trenutku, ko jim da svoj drobiž, eden od članov tolpe vzame v roke klešče – in bankir od strahu otrpne. A mlad fant s kleščami odškrkne le polovičko kovanca in ga vzame, vse ostale stvari pa vrne bankirju. Nato mu še enkrat pokaže polovičko kovanca in reče: »Dobro ga bomo porabili!« Da bi ideja o »robinhoodovskemu davku« na mednarodne finančne transakcije postala stvarnost, bi jo morale sprejeti vlade vseh največjih in gospodarsko najmočnejših držav, čeprav v Veliki Britaniji menda ne bodo čakali in bodo skušali davek uvesti čim prej ter z zbranim zneskom reševati socialne probleme v svoji državi. Britanski premier Gordon Brown, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicholas Sarkozy so zagovorniki davka, podpirajo ga tudi razne finančne institucije in ugledni ekonomisti. Tudi Mednarodni denarni sklad mu je naklonjen. Ta celo pripravlja svoj predlog o dveh drugačnih davkih za banke in finančne ustanove. Za razliko od »robinhoodovskega davka«, ki se odmeri na vsako transakcijo, bi bil prvi predlagani pavšalni davek, ki bi ga plačevale vse finančne ustanove, zbrani znesek pa bi se uporabil za zavarovanje pred nadaljnjimi finančnimi krizami. Drugi pa bi bil davek na dobiček in dohodek bank in drugih finančnih ustanov, kot so skladi visokega tveganja (t.i. hedge skladi), s katerim bi plačevali stroške sedanje krize. O tovrstnem davku so razpravljali tudi v Evropskem parlamentu, saj naj bi bil sedaj pravi čas, da razmislimo, kako lahko finančne ustanove povrnejo svoj dolg družbi. Na plenarnem zasedanju v marcu je Evropski parlament pozval Evropsko komisijo, naj razišče vpliv davka na finančne transakcije. Ideja pa ni čisto nova, saj jo ekonomisti in politiki po vsem svetu premlevajo že vrsto let. Neformalno so jo poimenovali »Tobinov davek«, in sicer po ameriškem ekonomistu in Nobelovem nagrajencu Jamesu Tobinu, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prvi izoblikoval idejo o davku na mednarodne promptne devizne transakcije. Uvedba takšnega davka bi pomembno prispevala k ukrotitvi poblaznelih finančnih trgov in preprečitvi številnih finančnih zlomov, ki jih povzročajo predvsem medvalutni trgovci in borzni špekulantje, ter s tem omejila stalne finančne in gospodarske krize v svetu. Pomembno bi vplivala na dolgoročne investicije, ki bi se jih lotili predvsem tisti z resnimi nameni, ne pa tisti, ki s kapitalom samo špekulirajo. Zmanjšala bi kratkoročne valutne transakcije, ki so vsaj v 90 odstotkih špekulativne narave, ohranile pa bi se dolgoročne oz. produktivne transakcije. A zdi se, da je ravno politična volja glavna prepreka za tako elegantno in obenem preprosto rešitev, ki bi omejila vsesplošno špekuliranje velikih finančnih »igralcev«. Politična volja pa danes žal predvsem pomeni interes za popolno svobodo pretoka (predvsem) špekulativnega kapitala po svetu. V ponedeljek, 10. marca, so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli resolucijo (536 glasov za in 80 proti), s katero so finančni sektor pozvali, naj pripomore k gospodarskemu okrevanju, saj stroške krize nosijo na svojih plečih davkoplačevalci. Pozvali so tudi Evropsko komisijo, naj preuči vplive uvedbe tega davka. Težave so zaenkrat tudi v tem, da so bile ZDA v preteklosti vedno proti tovrstnemu davku, brez njihovega sodelovanja pa bi bilo vse skupaj veliko manj učinkovito. Kompleksnost sistema pobiranja davka je tudi trd oreh, saj vzpostavitev tega sistema zahteva premišljen pristop in obsežna finančna sredstva (ki pa so v primerjavi s predvideni- mi 220 milijardami evrov zbranega denarja na leto seveda še vedno majhna). Ideja je vsekakor vredna temeljitega razmisleka in bi, če bi bila prav izpeljana, povzročila v svetu veliko spremembo. Z 220 milijardami evrov na leto je mogoče marsikaj postoriti, ob predpostavki, da ne poniknejo »v neznano«. Do sprejetja tega davka se bo morda spet pojavil kdo, ki bo zadeve vzel v svoje roke. Na Slovenskem smo imeli v 19. stoletju razbojnika, ki je dajal revnim, kar je vzel pri bogatih. Bil je strah in trepet oblasti, ki so mu bile ves čas za petami. Živel je na Kozjanskem in ime mu je bilo Franc Guzaj. Iz nedavne zgodovine pa je zanimiv primer direktorja neke banke v Nemčiji. Ta je leta 2007 iz računov najbogatejših strank postopoma jemal zneske in jih nakazoval na račune strank, ki so se znašle v hudi stiski – to so bile matere samohranilke, upokojenci ali ljudje, ki so izgubili službo zaradi bolezni in niso mogli več odplačevati dolgov. Tako jim je vsaj začasno pomagal. Možakar se je nazadnje sam prijavil policiji in šel za slaba tri leta v zapor. Kazen baje ni bila huda, ker se sam s tem denarjem ni prav nič okoristil. Čeprav imajo taka dejanja skorajda »romantičen« pridih, pa niso primerna, saj denarja, ki ga nekdo prisluži s svojim delom, nihče nima pravice razdeljevati drugim. Pri bankah in finančnih ustanovah je nekoliko drugače. Ne samo, da so ravno nebrzdane finančne transakcije pripomogle k finančni krizi in s tem recesiji po vsem svetu, tudi denarja, ki ga te ustanove tako spretno obračajo, niso same ustvarile. Majhen prispevek z njihove strani bi lahko »resnično dobro porabili«. Nives Mahne Čehovin (Internetni viri: robinhoodtax.org.uk; www. thegovmonitor.com in drugi članki) 55 za vsakega nekaj Mačkon – društvo za pomoč živalim Južne Primorske Na našem območju že dolgo ne deluje nobeno društvo, ki bi se ukvarjalo s problematiko živali. Zato smo se pred kratkim odločili, da ustanovimo društvo, ki bo delovalo na področju Obale, Krasa in Brkinov. Društvo Mačkon je nastalo na pobudo skupine prostovoljk, ki se že nekaj časa trudi(mo) živalim omogočiti življenje, kot si ga zaslužijo. Cilji našega društva so predvsem: - uveljavljanje humanega in odgovornega odnosa do živali in do narave na splošno, - prizadevanje za odpravo kakršnegakoli mučenja živali, - zbiranje in posredovanje informacij o lastnostih, življenju in življenjskih pogojih domačih živali in živali, ki živijo v naravi, - informiranje javnosti in posameznikov o tem, kako pravni red RS ureja odnose med človekom in živalmi, sodelovanje pri dopolnitvah in spremembah predpisov ter pomoč pri uveljavljanju omenjenega reda. Društvo bo svoje cilje uresničevalo prek naslednjih dejavnosti: - aktivno sodelovanje pri reševanju problematike brezdomnih in prostoživečih živali, - pomoč pri prijavah in reševanje primerov mučenja in zanemarjanja živali v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijami in policijo ter pomoč zapuščenim živalim, - organizacija izobraževanj za osveščanje širše javnosti o nujnosti sterilizacij oz. kastracij, o problematiki zaščite živali ter - organizacija skupnih dobrodelnih akcij v korist živali. POTUJOČA KNJIŽNICA V mesecu maju 2010 bo potujoča knjižnica obiskala kraje v Občini Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu: KrajUra Materija 13.30–13.50 Velike Loče 14.00–14.30 Gradišče 14.40–15.20 Markovščina 15.30–16.00 Slivje 16.10–17.00 Hotična 17.10–17.30 Brezovica 17.40–18.10 Rožice 18.20–18.40 Rodik 8.30–9.00 Datum obiska: 13. maj 2010 Sodelovali bomo z lokalnimi občinami, veterinarskimi ustanovami, zavetišči za zapuščene živali, sorodnimi društvi ter širšo javnostjo. Ker je dela na našem območju ogromno, nam bo vsak nov član prišel zelo prav, veseli pa bomo tudi vseh vaših pobud, obvestil ali vprašanj. Hvaležni vam bomo za kakršenkoli prispevek v obliki (v začetku predvsem mačje) hrane, peska in druge opreme ter zdravil oz. za vsak prostovoljni prispevek na naš TRR št.: 03135-1000597714, odprt pri SKB d.d. Vsaki živali namreč posvetimo vso pozornost, potreben čas in finančna sredstva, tako da smo s svojim ravnanjem zgled ostalim, ki skrbijo za svoje ali najdene živali. Društvo Mačkon, Jadranska cesta 8, 6280 Ankaran 040 220 153, 040 651 303, [email protected], www.mackon.org MALI OGLASI **** Gostilna na Pesku zaposli gospo za pomoč v kuhinji. Telefon: 00393487751973 Tom Oberdan **** Na otoku Pagu v Kustićih oddajamo v neposredni bližini morja apartmaje v času poletnih počitnic in seveda tudi prej – čez celo leto. Ogled je možen na internetni strani www.kod-dobrice.com. Informacije na tel 05 / 680 12 17 oziroma 031 583 912, Suzana. Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v sredo tudi od 12.00 do 15.30 ure) ali po telefonu: (05) 6800 150. KNJIŽNICA KOZINA VAS V MAJU 2010 VABI NA NASLEDNJE DOGODKE: 27. maj 2010 Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc • ŠTUDIJSKI KROŽEK “Spoznaj se”: 6. maj ob 18.00, Marjeta Slavec Stepančič: Teorija izbire (1. del) • ŠTUDIJSKI KROŽEK “Spoznaj se”: 18. maj ob 18.00 Marjeta Slavec Stepančič: Teorija izbire (2. del) • PRAVLJIČNA URA: 19. maj ob 17. 30 • MESEČNA PRIREDITEV: 26. maj ob 18.00, Marjetka Popovski, glasbeno-literarni večer Prisrčno vabljeni! Izvedbo omogočajo: Kosovelova knjižnica Sežana, Občina Hrpelje - Kozina in Andragoški center Slovenije 56 za vsakega nekaj Okvirni pregled prireditev v 2010 v Občini Hrpelje-Kozina Datum tretja nedelja v marcu velikonočna nedelja velikonočni ponedeljek velikonočni ponedeljek velikonočni ponedeljek marec, april 23. april 24. april 26. april 1. maj 6. maj 8. maj 15. maj 22. maj maj 29. maj 6. junij 12. junij 12. junij 19. junij 24.-27. junij 26. junij 3.- 6. julij 3. in 4. julij 10.-12. julij 18. julij 24. in 25. julij 23.-25. julij prvi vikend v avgustu 27.- 29. avgust 29. avgust 11. september september 18. in 19. september oktober 16. oktober 23. oktober oktober 26. december december Prireditev Odprta meja Beka-Botač Zbijanje pirhov Velikonočni pohod po učni poti Pohod v Slopah Pohod v Materiji Razstava fotografij iz “Davorjevega brezna” avtorja Petra Gedeia Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Primorska poje Dvig mlaja Prvomajsko srečanje Otvoritev novega igrišča v Hrpeljah Tekmovanje Kraške gasilske zveze Izlet v Gardaland Dan rekreacije Nastop na prostem: 63. obletnica preganjanja slov. besede in pesmi Memorialni turnir Vojka Mahniča 10. jubilejni pohod po Tigrovski poti Ocizla Opasilo v Gradišču Izlet v Guliverlandijo Praznovanje 10. obletnice BG 2000 - 1. del Brkini 2010 - opasilo na Tatrah Nočni pohod na Slavnik Klanške noči Opasilo v Vrhpoljah: VRHPOLJADA Opasilo v Javorju Prireditev v počastitev Spominskega dne občine Opasilo v Rodiku Preško opasilo in koncerta Glasnost (ne)znanih Opasilo v Hotični Opasilo v Ocizli Zbijanje koze Praznovanje 10. obletnice BG 2000 - 2. del Razstava Dobre stvari so tri Prireditev “Češpovi dnevi” Koncert Nika Polesa Kostanjev praznik Ples brez meja Koncert Pesem jesen pozlati Nočni pohod z baklami Skupna božično-novoletna prireditev Kraj Beka Gradišica Hrpelje Slope Materija Razstavni prostor KD Hrpelje KD Hrpelje KD Hrpelje Klanec Materija Hrpelje Materija Gardaland, Italija Materija Krvavi Potok Ocizla Gradišče Lignano, Italija KD Hrpelje Tatre Hrpelje Klanec Vrhpolje Javorje Rodik in Artviže Rodik Prešnica Hotična Ocizla Kovčice KD Hrpelje KD Hrpelje Slivje Športna dvorana Hrpelje Rodik Hrpelje KD Hrpelje Materija Modra dvorana Organizator OHK Gradišica KZGD Hrpelje Jamarsko društvo HK OHK JSKLD Sežana, MoPZ Slavnik ŠKTD Glinščica Klanec MoPZ Slavnik OHK KGZ in PGD Materija OHK PGD Materija MoPZ Slavnik NK Jadran ŠKTD Zveza Ocizla KS Gradišče OHK Brkinska godba 2000 ŠKD Tatre PD Slavnik ŠKTD Glinščica Klanec KTŠD Lipa Vrhpolje, ŠRD Vrhpolje ŠKD Javorje OHK in drugi TD in KS Rodik KŠTD Prešnica ŠRD Hotična ŠKTD Zveza Ocizla Vaščani Kovčic Brkinska godba 2000 Vesna Rems TD Dimnice Slivje Niko Poles TD Rodik Folklorna skupina Brkini MoPZ Slavnik PGD Materija Društva OHK Na podlagi projektov, prijavljenih na razpisa na kulturnem in turističnem področju, in na podlagi obvestil društev in posameznikov je nastal zgornji seznam prireditev v naši občini. Seznam je podan zgolj kot informacija, ki se lahko med letom še spremeni. Obveščamo vas, da ni več prostih mest za izleta v Gardaland in Gulliverlandijo. Vsi, ki ste se prijavili po zapolnitvi mest, ste sedaj na čakalni listi, zato je nujno, da tisti, ki ste prijavljeni na izlet, pa iz kakršnihkoli razlogov ne boste mogli iti, to sporočite na občino, lahko tudi še večer pred izletoma. Za Gardaland: [email protected], 051 677 018 Za Gulliverlandijo: [email protected], 051 677 017 Raznašanje glasila Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na Pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Na voljo je tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si. Prihodnja številka bo izšla 8. junija (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Uredništvo 57 za vsakega nekaj INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MARCU IN APRILU 2010 Ponedeljek, 8. marec 2010, ob 07.50: POŽAR ZABOJNIKA NA KOZINI Na bencinski črpalki OMV na Kozini je zagorel zabojnik za odpadni papir. Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili trije gasilci PGD Materija in en gasilec ZGRS Sežana, ki so zabojnik pogasili in preprečili nadaljnje širjenje požara. Sreda, 10. marec 2010, ob 03.30: VETROLOM V OIC HRPELJE Močna burja je odkrila proizvodno halo v Obrtno industrijski coni v Hrpeljah in kritino raznašala po bližnji okolici. Del strehe je odneslo tudi na železniške tire, zaradi česar je prišlo do zastoja železniškega prometa. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, ki so odstranili in zavarovali odpadlo strešno kritino ter omogočili nemoten železniški promet. Intervencija je bila izredno zahtevna in nevarna, saj je strešno kritino odnašalo tudi 100 metrov daleč. Zaradi izrednih vremenskih razmer je bil na kraju prisoten tudi poveljnik občinske civilne zaščite. Sreda, 10. marec 2010, ob 11.08: VETROLOM V OIC HRPELJE Zaradi močne burje in raznašanja odtrganih delov strešne kritine v Obrtno industrijski coni Hrpelje je RCO Postojna ponovno aktiviral gasilce PGD Materija. Ti so na intervencijo izvozili s petimi gasilci, ki so odstranili dele strehe s cestišča in jih zavarovali pred nadaljnjim ogrožanjem. Sobota, 20. marec 2010, ob 13.45: POŠKODBA POHODNICE NA SLAVNIKU Pohodnica, ki je sestopala iz Slavnika, si je poškodovala nogo in obstala pod vrhom Slavnika. Po pozivu RCO Postojna in v dogovoru z osebjem Zdravstvenega doma Hrpelje so se gasilci PGD Materija s terenskim vozilom takoj napotili k poškodovanki. Na kraju so ji nudili prvo nujno pomoč, zatem pa jo odpeljali v Zdravstveni dom Hrpelje, kjer jo je v nadaljnjo oskrbo sprejelo medicinsko osebje. Petek, 26. marec 2010, ob 18.58: DIMNIŠKI POŽAR V HRPELJAH Na stanovanjski hiši v Hrpeljah so zagorele saje v dimniku, zaradi česar je obstajala nevarnost razširitve požara na objekt. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev PGD Materija, ki so požar pogasili in izvedli požarno varovanje. Nedelja, 28. marec 2010, ob 16.50: POŽAR NAD POLJANAMI Nad vasjo Poljane sta zagorela podrast in grmičevje. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo 11 gasilcev PGD Materija s tremi vozili, zaradi zahtevnosti intervencije pa sta še dva gasilca dežurala v gasilskem domu. Ker je bil požar večjega obsega in na izredno zahtevnem ter nedostopnem terenu, so na pomoč priskočili tudi gasilci iz PGD Podgrad. Požar je zajel cca. pet hektarjev površine, dokončno pa je bil pogašen ob 20.00 uri. Petek, 23. april 2010, ob 18.28: POŽAR AVTOMOBILA NA VIADUKTU SMELAVC Na viaduktu Smelavc na avtocesti Kastelec–Kozina je zagorel osebni avtomobil. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, ki so skupaj s poklicnimi gasilci Gasilske brigade Koper in ZGRS Sežana požar uspešno pogasili. Zaradi hitre intervencije je ogenj zajel le prednji del vozila. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJA Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija [email protected] Sobota, 27. marec 2010, ob 12.23: POŽAR V NARAVI V KLANCU PRI KOZINI Nad vasjo Klanec pri Kozini sta zagorela suha trava in podrast. Na intervencijo je izvozilo sedem gasilcev PGD Materija, ki so požar pogasili in izvedli požarno stražo. OE Ljudska univerza Računalniško opismenjevanje odraslih Vse zainteresirane obveščamo, da bomo v maju pričeli z izvedbo 60-urnega javno veljavnega tečaja »RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE«. Tečaj je namenjen odraslim, z osnovnimi in nižjimi poklicnimi kvalifikacijami, brezposelnim in upokojencem. Udeleženci spoznajo teoretične osnove računalništva, naučijo se delati z datotekami in urejevati besedila ter uporabljati internet in elektronsko pošto. Ob končanem tečaju prejmejo javno veljavno potrdilo, s katerim dokazujejo usvojena znanja in veščine. Ker so tečaji sofinancirani s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskih socialnih skladov, so za udeležence brezplačni. Prijave sprejemamo (čimprej!) na tel. št. 05 / 714 50 22 ali na e-pošto: [email protected] Romana Morano vodja OE Ljudska univerza 58 za vsakega nekaj NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina MAJ sobota, 22. maj, Materija - »Dan rekreacije – Materija 2010«, športno rekreativna prireditev v organizaciji PGD Materija. Več o prireditvi na spletni strani http://www.pgdmaterija.si. Razstavni prostor KD Hrpelje: razstava fotografij »Davorjevega brezna« fotografa Petra Gedeia do 20. maja, sledi razstava Vrtca Hrpelje do 6. junija, nato pa pregledna razstava ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe 2000, ki bo na ogled do srede septembra. Nane bar: razstava akvarelov in olj na platnu avtorice Marije Beganovič iz Pirana URNIK KNJIŽNICE KOZINA: ponedeljek: od 7.00 do 14.00, torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, sobota: od 8.00 do 13.00, četrtek zaprto. Telefon: (05) 680 30 27 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected] KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44 ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): vsak torek od 14.00 do 17.00, vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00. Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127 Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00 sob: 9.00–12.00 ned: zaprto Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00 tor: 7.30–14.00 sre: 10.00–19.00 čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00 Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00 sob: 7.30–13.00 ned, prazniki: 8.00–12.00 Policija: 113 Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 (PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul (PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 (PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske (PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00 PLANINSKI POHODI: Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195, [email protected] Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453) Pogovorna srečanja za starejše občane v okviru Rdečega križa so vsak torek od 15.00 do 16.30. Vabljeni! PILATES VADBA Vsako sredo ob 18:00 in petek ob 19:45 v športni dvorani v Hrpeljah. Vodi Mateja Šajna. NORDIJSKA HOJA Vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17.00. Info: 031 321 324 AEROBIKA V HRPELJAH Vsak ponedeljek in četrtek od 21.00 do 22.00 v športni dvorani v Hrpeljah AEROBIKA v MATERIJI Aerobika v matarskem gasilskem domu vsak četrtek ob 18.30. Vljudno vabljene! Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected] Mogoče je res, da se človek odmika od narave in vedno bolj posega po tehniki, je pa nedvomno tudi res, da se narava vedno bolj približuje človeku. Gozd do hiše, volk v hlev… ptička na fotografiji pa je gnezdo za svoj naraščaj našla v zidu hiše, dva metra od vhoda. Malo za hec, malo za res! Ester Mihalič 59 zadnja stran 10. jubilejni POHOD PO TIGROVSKI SPOMINSKI KROŽNI POTI ob 9.00 uri pred vaškim domom v Ocizli 1925–2010 Vabilo na 9. memorialni turnir v spomin na Vojka Mahniča in počastitev 85. obletnice kluba, ki bo v soboto, 29. 5. 2010, na igrišču v Krvavem Potoku. proslava ob 10-letnici pohoda in poklon pred spominsko ploščo domačinom Tigrovcem, slavnostni govornik – minister za promet: Patrick Vlačič, v kulturnem programu bodo sodelovali: vaška mladina, Tržaški partizanski pevski zbor in Brkinska godba 2000 ob 10.00 uri start pohoda Za okrepčilo med in na koncu poti je poskrbljeno! Za zabavo bodo poskrbeli Navihani lisjaki! Prireditev bo v vsakem vremenu (šotor). SPORED Program bomo popestrili še z marsičim, na pohodu posebno presenečenje – zato: ob 14.00 Tekma novinarjev RTV KOPER-CAPODISTRIA : PRESSING (selekcija novinarjev VENETA) prijazno vabljeni v Ocizlo v nedeljo, 6. junija 2010! ob 15.45 Tekme mlajših selekcij ŠKTD Zveza Ocizla ob 17.00 Otvoritev 9. memorialnega turnirja in počastitev 85. obletnice kluba ob 17.10 Turnir članskih ekip ob 19.30 Veteranska tekma ob 20.30 Podelitev pokalov in družabno srečanje Dan rekreacije – Materija 2010 sobota, 22. maj, v Materiji Športno rekreativna prireditev v organizaciji PGD Materija Več o prireditvi na spletni strani http://www.pgdmaterija.si. 60
© Copyright 2024