1. No category

Bojc a Janu{
permakulturni
vrt Vrtnarjenje z glavo za zdravo zabavo
Z alo`ba Kme~ki gl as
Z alo`ba Kme~ki gl as
kazalo 01
Uvod 7
Vzemite najbolj{e iz vseh mo`nih svetov 8
Komu je namenjena ta knjiga 8
^esa v knjigi ne boste na{li 9
Bakterije in glive 24
Pomagajmo bakterijam in glivam pri delu 25
Mikoriza 26
Zakaj pesticidi in umetna gnojila niso
prava pot 27
[irjenje pu{~av in samooskrba
s hrano 27
Osnova je zdrava prst 29
02
Kaj je permakultura 11
Druga~no razmi{ljanje 11
Nasprotje intenzivnemu kmetijstvu 12
Primerjava s klasi~nim vrtnarjenjem 13
03
Na~ela permakulture 15
Eti~na na~ela permakulture 15
Osnovna na~ela permakulture 16
04
@iva prst – bistvo vrta in vsega
`ivljenja na zemlji 19
Kruta zgodovina Velikono~nega otoka 19
Z zadnjim drevesom konec civilizacije 20
05
Kaj je rodovitna prst in kako
nastane 23
Ne uni~enje, ampak ustvarjanje
nove prsti 23
06
Permakultura na vrtu 31
Ali je ekolo{ki vrt vedno tudi
permakulturni 31
Kako za~eti 31
Obmo~ja od ena do {tiri 31
Uporaba zastirke 33
Kje naj bo vrt 33
Merila za izbiro prostora za vrt 34
Kdaj se lotimo priprave vrta 34
Delo v razli~nih letnih ~asih 34
Velikost vrta 35
Izbira rastlin 36
Me{ane zasaditve 36
Navodila za pripravo permakulturnega
vrta 36
Dobre re{itve 38
Kako ustvarimo svojo prst 38
Sajenje pod seno 38
Iz travnika nastane vrt 39
šIgri{~e’ za bu~e 40
Kompostiranje 40
Kar vzamemo, moramo tudi vrniti 41
Kompostnik 42
Prostornina kompostnega kupa 42
Hladno kompostiranje 43
Toplo kompostiranje 43
Toplo hitro kompostiranje brez obra~anja 43
Zeli{~ni preparat 44
Biooglje 45
Odkritje terre prete 46
Kako so naredili terro preto 46
Biooglje – klju~na sestavina terre prete 48
Kako deluje biooglje v prsti 48
Ogljik v ~isti obliki 48
Naredimo biooglje 48
Kako ga pravilno dodamo prsti 49
Biooglje zni`uje u~inek tople grede 49
Biooglje v zmernem pasu 50
Lopatenje vrta 50
Kisik, gnojila in plevel 51
Prekopavajo naj de`evniki 51
Ko je obdelava zemlje nujna 52
Prst ne sme nikoli ostati gola 52
Plevel – nadloga ali darilo narave? 53
Nepotrebni posegi v naravne procese 54
Recikliranje 55
Kako permakultura spremeni ~loveka 55
Opore iz srobota, leske, vrbe 57
Visoke posode iz stre{nikov 57
Kamni in skale v permakulturnem vrtu 58
Kamniti grelniki 58
Zbiralniki vlage 58
Skrivali{~e za vrtne pomo~nike 58
Visoke gomilaste grede 58
Manj truda, ve~ pridelka 59
Prednosti visokih gred 59
Izdelava visoke grede 60
Visoke kompostne grede po metodi
Rosine Buckman 61
Priprava visoke grede 61
Srednjeve{ke ograjene visoke grede 62
Srednjeve{ki vrtovi 62
Izdelava visoke grede s pleteno ograjo 63
Visoke grede z ov~jo volno 64
Lastnosti ov~je volne 64
Ov~ja volna na permakulturnem vrtu 64
Priprava visoke grede z ov~jo volno 65
Ov~ja volna za mlada drevesa 65
Zeli{~na spirala 65
Prednosti zeli{~ne spirale 66
Zna~ilnosti zeli{~ne spirale 66
Izdelava zeli{~ne spirale 66
Vzgoja doma~ih sadik 68
Kaljenje 68
Prst za vzgojo sadik 68
Posodice za vzgojo sadik 68
Polnjenje posodic s prstjo in sajenje 69
Zanimive izku{nje 69
Dobri in slabi sosedje 70
Vrtnarski koledar 72
07
Voda na vrtu 75
Vse bolj dragocena pitna voda 75
Voda pada z neba 75
Ureditev dvojnega vodovoda (kapnica in pitna
voda) 76
Namakalni sistem olla 76
08
@iva prst je najbolj{a za{~ita pred
su{o 79
Biooglje zadr`uje vlago 79
Doma~e sadike z bogatim koreninskim
sistemom 80
Kamni zmanj{ujejo temperaturna nihanja 81
Kompost namesto pesticidov in
umetnih gnojil 81
Ribnik, zbiralnik de`evnice 81
Visoke grede z ov~jo volno 81
Raznovrstne zasaditve 81
Zastirka 81
09
Naravna za{~ita pred {kodljivci 83
Voluhar 83
Pol`i 84
[kropivo iz kopriv 86
[kropivo iz pelina 86
[kropivo iz poljske preslice 86
[kropivo iz paradi`nikovih listov 86
[kropivo iz ~ebule 87
10
Koristne `ivali na vrtu 98
Pomo~niki iz `ivalskega sveta 98
Na{i mali ro`nati prijatelji 98
De`evniki me{ajo zemljo 90
Prijetno okolje za de`evnike 91
Radi imajo biooglje 91
Doma~i de`evniki 91
11
Rastline za za{~ito 93
Kapucinka (Tropaeolum majus) 93
@ametnica (Tagetes) 94
Ognji~ (Calendula officinalis) 94
Vol~ji bob (Lupinus polyphyllus) 95
U`itne `ive meje 96
Glog (Crataegus monogyna) 98
Rumeni dren (Cornus mas) 98
^rni bezeg (Sanbucus nigra) 98
^e{min (Berberis vulgaris) 99
Leska (Corylus avellana) 99
Navadni {ipek (Rosa canina) 99
^rni trn (Prunus spinoza) 99
Jerebika (Sorbus aucuparia) 99
12
Alternativne oblike permakulturnega vrta 101
Urbani ekolo{ki vrtovi na Kubi 101
Urbano ~ebelarstvo 102
Vrt na balkonu, strehi in dvori{~u 102
Vertikalno vrtnarjenje 103
13
Gozdni permakulturni vrt 105
Revolucija slamice 106
Narava se sama odlo~a 107
Spo{tovanje naravnih zakonitosti 108
Sinergijsko vrtnarjenje 108
14
^e bi bil rad sre~en, postani vrtnar 110
02
kaj
je
permakultura Druga~no razmi{ljanje
Za~etnik permakulture Bill Mollison se je rodil leta 1928 na Tasmaniji. Velik del zaslug za
svojo kreativnost in sposobnost kriti~nega
razmi{ljanja zunaj okvirov, zaradi tega pa tudi
uvida druga~nih poti, pripisuje dejstvu, da je
odra{~al zelo neodvisno, {olanje je prekinil pri
14 letih, ko mu je umrl o~e, ter za~el delati
v doma~i pekarni. Pri 37 letih je nadalje-
Bill Mollison je ta spoznanja vklju~il v svoje
delo. Okoli leta 1969 je oblikoval sistem
na~rtovanja okolja. @elel je vklju~iti naravne,
obnovljive vire energije, izlo~iti pa rudarjenje,
sekanje gozdov (deforestacijo) in druge oblike
izkori{~anja zemlje. Menil je, da je ~as
dozorel za druga~ne na~ine ~lovekovega
11
permakulturni vrt
val izobra`evanje na Univerzi na Tasmaniji in
{tudij tudi kon~al, nato pa tam pribli`no deset let predaval. Kot je povedal, mu je {tudij
omogo~il razvoj samodiscipline, pravo izobrazbo pa mu je dalo delo v stiku z naravo.
Opravljal je {tevilna dela, med drugim je bil
tudi ribi~ in traper, poslovodja trgovine, vodja
mlekarne, gozdar in raziskovalec. Ob svetovalnem delu na terenu je opazil, da je te`ave,
zaradi katerih so ga na pomo~ poklicali kmetovalci, povzro~ilo prav samo sodobno kmetijstvo. Zato je pri{el do sklepa, da konvencionalni kmetje po~nejo stvari narobe. Pri
delu v gozdu je opazoval, kako se med sabo
povezujejo rastline in `ivali, ter spoznal, da se
narava sama nadzoruje in uravnava. Teorija o
`ivem planetu Gaji (avtorja teorije iz 60. let
prej{njega stoletja Gaia hypotesiss, Gaia theory sta znanstvenika James Lovelock in Lynn
Margulius) pravi, da je planet `iv organizem,
ki se posku{a za{~ititi tako, da izlo~i organizme, ki mu {kodijo. Na primer, ~e ~reda `ivine
po{koduje del obmo~ja, za~nejo tam rasti
strupene rastline in grmovje s trni, ki odvra~ajo `ivali. Morda smo ljudje `e zelo blizu
temu, da nas bo planet izlo~il kot {kodljivce.
bojca janu{
Osnovni koncept permakulture je, da `e v
sami te`avi ti~i tudi re{itev oziroma da je kriza lahko tudi prilo`nost. Le prepoznati, videti
jo je treba. Izhajamo iz tega, kar imamo.
V navideznih pomanjkljivostih prepoznamo
prilo`nosti, nato pa iz njih ustvarimo prednosti. Permakultura vedno vklju~uje na~rtovanje
pred izvedbo. Na~rtuje trajna okolja, pri
~emer se osredoto~a na to, kako lahko zadostimo svojim potrebam tako, da je to skladno z
naravnimi procesi in ekologijo.
Beseda permakultura je sestavljena iz besed
permanentno (trajnostno) in agrikultura
(kmetijstvo), torej bi v neposrednem prevodu
pomenila trajnostno pridelovanje hrane. Ena
od definicij permakulture se glasi takole: permakultura je sistem na~rtovanja, ki nam
omogo~a, da zadostimo svojim potrebam,
vendar pri tem s svojim delovanjem ne {kodimo okolju, ampak mu koristimo in tako
`ivimo 've~no', kar pomeni, da bodo v tem
okolju vsaj enako kakovostno kot mi lahko
`iveli tudi zanamci.
kaj je permakultura
Graham Bell:
Narava si ne `eli, da bi jo re{ili. Narava si `eli le,
da bi jo pustili pri miru!
kaj je permakultura
bivanja na na{em planetu. Predlagal je uporabo na~el okolja v produktne proizvodne sisteme tako, da najprej na osnovi opazovanja
prepoznamo pravila povezovanja v naravi,
nato pa na njihovi osnovi oblikujemo pravila,
ki jih lahko prenesemo v svoje proizvodne
procese. Njegove zamisli so hitro razumeli in
za~eli uporabljati obi~ajni ljudje. Ve~ina, kar
70 do 80 odstotkov je bilo `ensk, ki so takoj
ugotovile, da to deluje, medtem ko so imeli
znanstveniki ve~je te`ave pri dojemanju druga~nega razmi{ljanja.
bojca janu{
permakulturni vrt
12
Nasprotje intenzivnemu kmetijstvu
Beseda permakultura se torej nana{a na integriran samooskrbni sistem trajnostnega kmetijstva, ki zajema veliko raznolikost rastlinskega in `ivalskega sveta. Je popolnoma samozadosten kmetijski ekosistem, ki je na~rtovan
tako, da pri najmanj{em mo`nem vzdr`evanju dose`emo najve~ji mo`ni izid. V njej so
oblikovani majhni sistemi energije, ki
vzdr`ujejo sami sebe. Sistem je kot `iv organizem, ki deluje na osnovi son~ne energije.
V permakulturi ne uporabljamo zapletenih
tehnolo{kih sistemov, zato je tako obdelovanje zemlje zelo lahko osvojiti. Gre za nasprotje intenzivnemu kmetijstvu, za katerega lahko
re~em le, da je nepremi{ljen, nesmiseln in
obsojen na propad. Le brez vsakega premisleka je lahko sprejemljiv sistem, v katerem s
podvojenim vnosom energije in virov (kmetijski stroji, ki jih poganja nafta, umetna gnojila, fungicidi, insekticidi, herbicidi …) donos
pove~amo le za 10 ali 20 odstotkov. S~asoma, ko zemlja umre in je za to, da na njej
sploh {e kaj zraste, potrebnih ~edalje ve~ virov, pa donos pade celo pod svojo prvotno
vrednost. Sodobno kmetijstvo uni~uje svoje
temelje, ko uni~uje prst, na na{em planetu
pa je uni~ene `e 70 odstotkov prsti.
Eno od osnovnih na~el naravnih sistemov je,
da sta raznovrstnost in stabilnost povezani.
^e bi radi ustvarili stabilen sistem, torej
tak{en, ki je zmo`en pre`iveti, je treba vanj
vklju~iti raznovrstnost. Vendar pa ustvarjanje
raznovrstnosti ne pomeni le, da na svoj vrt
posejemo ali zasadimo veliko {tevilo raz-
li~nih
rastlin,
pomembno
je, kak{ne so
njihove medsebojne povezave – le tako
bomo poleg raznovrstnosti
dobili tudi stabilnost. To je osnova permakulture: ustvarjanje spodbudnih medsebojnih
povezav. Za ustvarjalnost pa seveda potrebujemo mo`gane – zato menim, da so mo`gani
najpomembnej{e orodje v permakulturi.
Sistem se mora ~im bolj vzdr`evati sam, kar
pomeni, da ne potrebuje nenehnega vnosa
tuje energije za delovanje. Prav tako se mora
sam uravnavati, kar pomeni, da se mi ~im
manj vme{avamo, ko je sistem vzpostavljen.
In kon~no, obogatiti mora ljudi, ki so v njem,
ljudje pa morajo obogatiti sistem. Na kratko,
permakulturni vrt je podoben rajskemu vrtu.
Na prvi pogled se to zdi iluzija ali Indija Koromandija, vendar je to popolnoma dosegljiv
cilj tudi na svetovni ravni. Edino, kar potrebujemo za vzpostavitev tak{nega sistema, sta
~love{ka inteligenca in energija.
Da dose`emo ta cilj, moramo spremeniti
na~in razmi{ljanja. Svoj razum usmerimo
kaj je permakultura
13
permakulturni vrt
Primerjava
s klasi~nim
vrtnarjenjem
Permakultura je proces izobra`evanja, ki nas vodi stran od
neodgovornega vedenja. Kdorkoli se
loti permakulture, gre skozi proces
u~enja, ki je kompleksno in interdisciplinarno. Torej prav to, kar tradicionalno izobra`evanje ni. Posledica kompleksnega
u~enja je, da ~lovek vidi svet druga~e, osredoto~i se na druge stvari – prej nepomembne ali neopa`ene stvari nenadoma postanejo zelo pomembne. Tako na primer namesto
da bi trdo garali na vrtu, uporabljamo razum. Zato permakultura privla~i predvsem
tiste, ki jih od vrtnarjenja odvra~a misel na
monotono, trdo delo v vrtu, na primer lopatenje in vkopavanje komposta ali vsakodnevno pletje, zalivanje in lomljenje kri`a.
Pravo delo pri razvoju permakulture ni delo
samo, temve~ na~rtovanje, uresni~evanje
na~rta in premi{ljeno delovanje. Ve~ino
energije porabimo na za~etku, pri na~rtovanju in oblikovanju, in ne za vzdr`evanje sistema.
Na zemljo lahko gledamo na dva na~ina.
Pri klasi~nem obdelovanju se obi~ajno
vpra{amo: kaj lahko zahtevam od te zemlje?
To neizbe`no vodi k uporabi nasilja nad krhko
stabilnostjo prsti. Permakulturnik vpra{a druga~e, in sicer: kaj mi lahko da ta zemlja. Vsak,
ki si bo vpra{anje zastavil tako, bo popolnoma spontano delal skladno z zemljo in trajnostno. To se trudimo narediti v permakulturi: osvojimo dizajn ali strategijo, ki upo{teva
prednosti in pomanjkljivosti zemlje tak{ne,
kot je, in tako ustvari osnovne pogoje, s katerimi bo sistem mo~nej{i. Z doseganjem tega
cilja tudi mi avtomati~no postanemo
mo~nej{i, saj je na{e pre`ivetje odvisno od
zdravja zemlje.
Permakulturniki sodelujejo z naravo in se izogibajo uporabi sile. Vsakr{na uporaba energije, ki je neproduktivna, povzro~i kaos tako na
vrtu kot v dru`bi. Permakultura je v osnovi
razumsko na~rtovanje, v katerem oblikujemo
sisteme, ki so skladni z naravo, in ne v nasprotju z njo.
Vedno izhajamo iz tega, kar nam je na voljo.
Pomembno je, kako za~nemo, kajti z napa~nimi temelji bo vse narobe. Izhajamo iz klime, topografije, prsti, oskrbe z vodo – vedno le iz tega, kar nam je na voljo, in nato izberemo rastline ter `ivali, ki bodo v tak{nem
okolju uspevale. Prav tukaj se permakultura
bistveno razlikuje od konvencionalnega
kmetijstva. Poglejmo primer mo~virja in kaj
bi z njim po~el prvi ali drugi sistem. Konvencionalno kmetijstvo `eli mo~virje izsu{iti in
tamkaj{njo bogato rastlinsko raznovrstnost
nadomestiti z monokulturo. Permakultura
pa bi mo~virje ohranila in ga naselila s kulturami, ki bi v njem dobro uspevale. Jasno
je, kateri od obeh sistemov je dra`ji tako za
vzpostavitev kot za vzdr`evanje ter kateri je
manj stabilen, in zato slej ko prej obsojen
na propad.
Dober sistem se mora v najve~ji meri
vzdr`evati sam – slabega je treba nenehno
napajati z vedno novimi in ~edalje ve~jimi
koli~inami energije in virov, ker je zaradi
svoje nestabilnosti nenasiten. Konvencionalno kmetijstvo spreminja naravna podro~ja
z visoko u~inkovitostjo v umetna z izjemno
nizko produktivnostjo.
bojca janu{
v razumevanje sistemov, ki jih vzpostavlja narava, nato pa to posnemamo v sistemih, ki jih oblikujemo sami. Tak{ni sistemi
so skladni z naravo,
~eprav so posledica
~love{kega ustvarjanja.
Ta pot vodi v smer
ohranjanja planeta
in njegovih ekosistemov ter k razumni dru`bi. Na{a
dru`ba trenutno ni
razumna, saj nas
premalo skrbi za
na{ planet – izkori{~amo neobnovljive vire in uni~ujemo
obnovljive.
03
na~ela
1. Skrb za na{ planet, ekologija in trajnostni
razvoj, skrb za ohranjanje `ivalske in rastlinske raznovrstnosti za `ive in ne`ive sisteme.
2. Skrb za ljudi na podlagi socialne pravi~nosti in enakosti, samozadostnosti, sodelovanja, odgovornosti ter spo{tovanja
razli~nosti.
3. Pravi~na delitev in razdelitev vi{kov,
eti~ni ekonomski sistemi, prepoznavanje
in upo{tevanje omejenosti naravnih virov, posledic ~love{ke dejavnosti in njihovega vpliva na okolje ter razumno delovanje z mislijo na generacije, ki {ele
prihajajo.
Tehni~no znanje brez vrednot je nesmiselno, slej ko prej pa postane tudi {kodljivo.
Odli~ne zamisli, ki jih v praksi realiziramo s
popolnim tehni~nim znanjem, a brez podlage
vrednot, se sprevr`ejo v svoje nasprotje. ^e
bo pot do cilja, ki je lahko sam po sebi dober,
slaba, bo tudi cilj postal slab.
Tri osnovna eti~na na~ela permakulture,
ki so podlaga vseh aktivnosti v permakulturi, so:
bojca janu{
1
15
permakulturni vrt
eti~na na~ela
permakulture
na~ela permakulture
permakulture 3
2
osnovna na~ela permakulture
12 osnovnih na~el permakulture je uporabnih v vsakem okolju, podnebju in obsegu – tako na mestnem balkonu ali strehi in hi{nem zelenjavnem vrtu kot tudi
na velikem kmetijskem posestvu.
na~ela permakulture
1. Opazuj in deluj
bojca janu{
permakulturni vrt
16
Delamo z naravo, ne proti njej, zato se
moramo najprej seznaniti z dogajanjem, {ele nato lahko delamo. Na vsakem, tudi majhnem vrtu, so na njegovih razli~nih
delih razli~ni pogoji za rastline. Splo{nih pravil se
lahko nau~imo (na primer, katere rastline so dobri prijatelji, kako kolobarimo in podobno), informacij, kak{ni so pogoji na na{em ko{~ku zemlje,
pa ne najdemo v nobeni knjigi. To lahko spoznamo le sami skozi opazovanje in u~enje – tudi
skozi napake in spodrsljaje.
2. Ujemi in zadr`i energijo
Samo `ivi sistemi so dovolj mo~ni,
stabilni in bogati, da se lahko obdr`ijo
tudi v manj ugodnih okoli{~inah. Ve~ino
energije nam zagotavlja sonce. Rastline son~no
energijo ujamejo in fotone pretvorijo v sestavljene ogljikove hidrate. Na tej osnovi deluje celoten
ekosistem na na{em planetu.
Prazna zemlja, izpostavljena soncu, vetru, de`ju in
mrazu, pomeni {kodo in izgubo. Ve~ ko je biomase na povr{ju, bolj bogata, globoka in varna bo
prst. Globoka prst zagotavlja bogat pridelek,
zadr`i vlago in ogljik. Tudi gradnjo stavb lahko
na~rtujemo tako, da ujamemo in izkoristimo
son~no in zemeljsko energijo.
3. Izkoristi mo`nosti
Noro je `iveti tako, da je na{ edini vir
hrane trgovina, okoli hi{e pa posaditi
okrasno rastlinje in posejati travo, ki jo je
treba nenehno kositi, njeno vzdr`evanje pa je drago. Zakaj ne bi namesto neu`itne `ive meje raje
posadili jagodi~evja in ubili dveh muh na mah? V
permakulturi je zelo poudarjen pomen samozadostnosti. Ob ~edalje vi{jih cenah hrane in podatkih o upadanju lastne preskrbe je razmi{ljanje
o tem, kako bi si vsaj nekaj hrane lahko pridelali
sami, vedno bolj aktualno.
4. Vzdr`nost sistema
Sistemi, ki jih oblikujemo, morajo biti
~im bolj sposobni pre`iveti sami po
sebi. Intenzivno kmetijstvo sem torej nikakor ne sodi, prav tako ne vrtnarjenje, pri katerem ure in ure udrihamo po zemlji in uporabljamo kemikalije. Bistveno pri tem je, da zemlji ne
jemljemo ve~, kot nam je sposobna dati.
5. Uporaba obnovljivih virov
V permakulturnem na~rtovanju je
eden od ciljev ~im bolje uporabiti obnovljive vire za ustvarjanje, vodenje in
vzdr`evanje u~inkovitih sistemov za pridelavo
hrane. Veter, sonce in valovanje so osnovni obnovljivi viri energije, pri izkori{~anju biomase pa
je pomembno vedeti, v kak{ni meri lahko posegamo v naravni ekosistem, ne da bi poru{ili njegovo
ravnovesje.
6. ^im manj odpadkov in ~im
ve~ recikliranja
Veliko tega, kar se na prvi pogled zdi
odpadek, je v resnici dragocen vir, material, ki ga lahko koristno uporabimo. Zna~ilen primer so rastlinjaki: nakup rastlinjaka je zelo visok
stro{ek; ~e ga sestavimo sami iz odslu`enih oken,
tramov in vrat, pa je prav tako u~inkovit, a bistveno cenej{i.
10. Uporabljaj in ceni
raznovrstnost
Ena od najpomembnej{ih ugotovitev
ekologije je, da so odnosi oziroma povezave med stvarmi enako pomembni
kot stvari same. Zdrav, `iv ekosistem je zdru`ba
`ivahnih povezav in odnosov. Prav tak{nega bi
radi ustvarili s permakulturnim na~rtovanjem.
Permakultura povezuje posamezne elemente
tako, da medsebojno zadovoljujejo svoje potrebe.
Zna~ilen primer so me{ane zasaditve namesto
monokultur.
9. Z majhnega na ve~je
Novope~eni vrtnarji bi pogosto radi
vse takoj ali pa {e bolje – `e v~eraj.
Posledice so preveliki vrtovi, ki jim niso
kos, in namesto da bi bilo vrtnarjenje u`itek ter
vir doma pridelane zdrave hrane, postane vir frustracij in {e eno breme ve~. Zato je bolje za~eti z
malim – za za~etek raje ena, dve gredici, ki s~asoma prerastejo v ve~ji vrt. V tem ~asu se naberejo
novo znanje, izku{nje, spoznamo svoj vrt in vrtnarjenje je dejansko to, kar mora biti – vir u`itka
in zdrave hrane.
Obmo~je, kjer se stikata dva ekosistema (na primer gozd in travnik), je
ve~inoma bolj produktivno in bogato naseljeno
kot posamezna ekosistema sama zase. Permakultura je posvojila to pravilo tako, da ustvarja ~im
ve~ in ~im ve~ja sti~i{~a z izmeni~nimi nasadi
dreves in `it oziroma zelenjave, dvignjenimi gredami ter ribniki.
12. Mo~ odlo~anja
Vemo, da se stvari spreminjajo, in to
{e hitreje, kot bi nam bilo v{e~. Klimatske spremembe, vojne za nafto in
vodo, uni~evanje virov, rast prebivalstva in gospodarske krize nas navdajajo z ob~utkom negotovosti
ter se nam zdijo neobvladljive. Vendar pa o tem,
kako bomo reagirali na ta dejstva, {e vedno
odlo~amo sami. Prav tako tudi o tem, ali smo se
pripravljeni nau~iti kaj novega ter se skozi kreativnost, u~enje in kriti~no opazovanje okolja postaviti zase. Spremembe se vedno za~nejo na
doma~ih dvori{~ih in vrtovih.
na~ela permakulture
8. Zdru`evanje, ne lo~evanje
11. @ivljenjska mo~ sti~i{~
ekosistemov
17
permakulturni vrt
Vzorci, ki ji najdemo v naravi, so vir,
zgled in navdih za permakulturo. Ko se
lotimo na~rtovanja svojega mikrosistema (na primer svoje hi{e in njene okolice), izhajamo iz celotne slike, in {ele ko so nam znani pogoji in tokovi (veter, sonce, `ivali, rastline), na njihovi osnovi dolo~imo posamezna podro~ja. Osnovna
rde~a nit je energijska u~inkovitost in preprostost
re{itev.
bojca janu{
7. Na~rtovanje: iz celote
v podrobnosti
Raznovrstnost rastlinskega in `ivalskega
sveta, {e posebej rastlin in `ivali, ki jih uporabljamo v prehrani, je `e mo~no okrnjena, zato je zelo
pomembno ohranjanje starih sort. Sistemi, v katerih je mno`ica razli~nih rastlin, so dokazano odpornej{i proti {kodljivcem in neugodnim vremenskim razmeram ter bolj produktivni.